Plesnik odhaja, novi načelnik še ni znan Stran 3 Uradniška napaka človeku zagrenila üvljeiqe Stran 15 St. 41/ Leto 63 / Celje, 27. maj 2008 / Cena 0,81 EUR zdravega naiHns življenja, zdravilstva, zeliSČarscva, zdrave prebrane in naravne kozmedke Mercator Altermed Kdo Mercatorjevo t L-: rrr-ff Na cesto 8 trinafstletnim dolgom STRAN s h step Kauhstana med griče Dobrne STRAN 10 Umetniki provocirali na ulici STRANS od 5.S. do 27.6.2008 Celjski sejem, 31. maj in 1. junij 2008 Rudar spet prvoiigasi STRAN 12 9770353734020 ■pGODKI NOVI TEDNIK Temeljni kamen za vrt sončnih otroštev V Debru bodo letos zgradili nov vrtec, za katerega sta laški župan Franc Zdol-Sek in državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport Magdalena Sverc v pe* tek položita temeljni kamen oziroma listino. Vrtec, v katerem bo prostor za 85 otrok v dveh starostnih obdobjih, bo zgradil velenj-ski Vegrad. »S pogledom, uprtim v svetlo prihodnost, in z željo, da tu zraste vrt sonCruh otroStev, tesnih prijateljstev in nešte-tih dogodivščin, zalit z brezskrbno srečo in okraSen z iskrivimi pogledi, gradimo ta vrtec,« je zapisano na listini, ki nadomešča temeljni kamen. Kot je znano, se laški vrtec že več kot desetletje sooča s prostorsko stisko. Reševali so jo na različne načine, med drugim tudi tako, da so štiri oddelke otrok iz matične stavbe pred nekaj leti preselili v prostore podružnične šole Dušana Poženela v Uš-kem. Vse od leta 1996 so izvajali aktivnosti za izgradnjo novega vrtca. Da je nov vrtec nuj en > iz leta v leto govorijo podatki o številu vpisov. »V letošnjem letu imamo 36 otrok več vpisanih v vrtec kot lani, tako da se bomo mora-h zelo potruditi, da bomo lahko vse sprejeli. Zato komaj čakamo 7. november, ko bomo vsi lažje zadihali v novih prostorih,« pravi ravnateljica Vrtca Laško Greta La-bohar Škoberne. Celotna naložba je ocenjena na milijon evrov. Od te- Tstneljno listino za nov vrtsp sta položila župan FrancZdoliek in državna sekretarfui ministrstva n šolstvo in Sport Magdalena Svarc. Vkul-tumem programu so nastopili otroci vrtca tar šolski pihalni orkastor. ga bo samo oprema stala približno ISO tisoč evrov, okoli 857 tisočakov pa bo ireba odšteti za novogradnjo. K celotni vrednosti bo 154 tisoč evrov primaknilo mi- nistrstvo za Šolstvo in šport, ostalo bo iz svojega proračuna zagotovila Občina Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ foto: KATJUŠA Neinečfte denaija skozi okno! Zreški grbi Ob prazniku Občine Zre-■ če bodo letos podelili dva zlata in tri srebrne grbe. Zla-f * ta grba bosta prejela dolgo-r letna ravnateljica zreškega ^ vrtca Marija Kovše za živ-' Ijenjsko delo in družba Comet ob svoji SO-letnici. , Srebrne grbe bodo prejeli I Ljudski pe^ iz Kunigunde, ravnatelj Osnovne šole Zreče Ivan Olup in MoSki pevski zbor Prostovoljnega ^šibkega društva Zre^ Priznanja jim bodo izročili v sredo, 28. maja, na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku na Rogli. Slovesnost bodo obogatili z odprtjem stalne razstave Bri-njeva gora, ki jo je oblikoval Pokrajinski muzej Maribor. MBP Protestni siiod Nesprejemljivi protipoplavni ukrepi - Odprta knjiga podpore Predstavniki civilnih iniciativ za izboljšanje poplavne varnosti z Ostrožnega, Lave, Lopate, PoluL izMed-loga in Gajev pripravljajo danes pred sejo celjskega mestnega sveta protestni shod. Kot smo že poročali, bo mestni svet obravnaval dveletni načrt protipoplavni h uicrepov, ki obsega prednostne naloge v petih predelih občine in ki je ovrednoten na 2,7 milijona evrov. Civilne iniciative želijo opozoriti na prepočasno reSevanje problematike poplavne varnosti Celja. Irena Pustovrh, ki vo- di Civilno iniciativo Ostrož-no-ijva, pravi, da je razlog za shod želja» da opozorijo na neustrezna in prepočasno reševanje problematike poplav v Celju. »Zavedamo se, da se problem vleče še iz časov Marije Terezije in ves ta čas nobena oblast ni posier-bela za to» da bi bilo mesto poplavno varno. Še več - v zadnjih letih se pogostnost poplav veča.« Po zadnjih poplavah so se Člani civilnih iniciativ s pobudami in predlogi neštetokrat oglasili na različnih oblastvenih ravneh, a so povsod naleteli na zid molka in brezbrižnosti. »Občane vabimo, da se nam priključijo pri naših prizadevanjih. Pred občinsko stavbo bo od 10. ure naprej do poznega popoldneva odprta knjiga podpore, v katero se lahko vpišejo,« poziva Pustovrhova. »Ker bo mestni svet to problematiko obravnaval prav danes» bomo svetnike pozvali, da naj ne sprejmejo točk dnevnega r^a, ki zadevajo to področje in sprejem rebalansa proračuna, saj so predlagani ukrepi nezadostni in nesprejemljivi,« dodaja Pustovrhova. BS Pri nadvozu nov zaplet V Storah. kjer izvajajo ali se pripravljajo na različne večje naložbe, se je na gradbišču nadvoza na Lipo pojavil nov zaplet. Potem ko so sredi maja z lastnikom hiše, ki se ji bo nadvoz približal na približno deset metrov, podpisali poravnavo, se je nov problem pojavil v zvezi z rekonstrukcijo glavne ceste. Tam je prišlo do nenačrtovanega posega v zasebno zemljišče. vendar se* predstavniki občine z lastnikom o morebitni odškodnini aH odkupu že pogovarjajo. Gre za zemljišče v velikosti de- vetsto kvadratnih metrov. Gradnja nadvoza poteka sicer po termlnskem planu in naj bi bila končana pred koncem leta. Med novostmi na Lipi so tudi priprave na ^adnjo varovanih stanovanj, za katere pripravlja Nivojevo podjetje Dom Upa projekte za izdajo gradbenega dovoljenja. Objekt želijo v glavnem postaviti do konca avgusta oziroma do odprtja novega doma za starejše občane, ki ga tam gradi omenjeno podjetje. V njem bo 26 varovanih stanovanj ter 14 stanovanj za trg. I^av tako se pripravljajo na gradnjo nove^ Mercatorjeve-ga večnamenskega objekta na Upi, kjer ima »najboljši sosed« projekte v zaWjuini fazi. V objektu z dvema etažama bodo spodaj prostori trgovin in pošte, v zgornji etaži pa so predvideli novo štorsko knjižnico ter nov sedež Občine Store. V Mercatorju napovedujejo odprtje že za december. Prihodnje leto naj bi prav tako prišlo do gradnje Sparo-ve trgovine v spodnjih Štorah, ven(^r do napovedanega obiska predstavnikov Investitorja iz Avstrije Še ni prišlo. BRANE JERANKO Nemščina »za odličnof« Da so več kot kos tudi nemškemu jeziku, so v minulih dneb dokazali dijaki Gimnazije Lava in Gimnazije Celje-Center. Dijakinja Gimnazije Ce-Ije-Center Sabina Brdnik je v pisanju pesmi v nemškem jeziku pometla celo z mednarodno konkurenco. Prijavila se je na natečaj avstrijske revije za mlade, ki ima sedež v Gradcu in je razpisala nagradni Literarni natečaj v nemškem jeziku z naslovom Književnost premaguje meje. Sodelovalo je 23 držav z vsega sveta, mladi pa so pisali pesmi v nemščini na temo Hrepenenje. Po odločitvi mednarodne komisije je v kategoriji med 15. in 19. letom najboljšo pesem napisaJa ravno Sabina. S pomočjo mentorja Bojana KostanjŠka je zmagala s pesmijo Lass mich frei. Nagrado in diplomo je prejela na slovesni prireditvi na Dunaju. Svečano je bilo tudi na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer so podelili priznanja najuspešnejšim dijakom državnega tekmovanja v znanju nemščine za 2. in 3. letnike. Ajda Celinšek, dijakinja Gimnazije Lava, je med 138 tekmovalci zasedla absolutno prvo mesto v državi, prejela zlato priznanje in si priborila enotedensko bivanje v Avstriji na mednarodnem srečanju mladih v evropski hiši na avstrijskem Štajerskem. Zlata priznanja so prejeli Še Mateja ČakS> Domen Orosel in Primož Pu-Šnik, srebrno pa EvaGorlup. PM jOH okna vrata > sencila www.airn.si («liMiUiJ Spoštovani naročniki! 5 1. junijem se bo mesečna naročnina na Novi tednik podražila in sicer bo treba namesto 7.50 evra po novem odšteti 7,90 evra. Za ta korak smo se morali žal odločiti zaradi vse višiih stroškov» ki vplivajo tudi na naše delo. Hvala za dosedanjo zvestobo in upamo, da boste ostali naši zvesti brald. Uredništvo Ofiovni »d 7h io 23h Ai\ WWW.tOp'fIt.ti 04050 20 M " \H ^ mm ali 02 4^81440 NOVI TEDNIK DOGODKI Plesnik odhaja v Maribor Ni še znano, kdo bo novi načelnik celjskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo Nadzorni svet mariborskega javnega komunalne-ga podjetja Nigrad Je za novega direktona s petletnim mandatom izbraJ vodjo celj* skega občinskega oddelka za okolje prostor in komunalo Silva Plesnika. Novo ^unkcijo bo Plesnik začel opravljati 1. a\^std, prt čemer pravi, da se je na razpis, s katerim so iskali direktorja Nigrada, prijavi) zato, ker v tem vidi nov delovni izziv, ki mu bo med drugim omogočil tudi. da v praksi nadgradi svoje siceršnje zna-nje. Silvo Plesnik zapušča Mestno občino Celje po devetih letih vodenja najprej nekdanje komunalne direkcije in po združitvi te še z nekdanjim ZPl in oddelkom za promet novega oddelka za okolje in prostor ter komunalo- »V lem času smo v občini zgradili nekatere pomembne Športne, okoljske, prometne in šolske objekte, opravili veliko delo in razrešili nekaj največjih mestnih problemov za več generacij. Vesel sem, da sem bil sestavni del te ekipe,« predstavlja Plesnik dosežke v ča- Silvo Plesnik su svojega mandata. Na vprašanje, če je zopravljenim zadovoljen, pravi, da morajo o tem soditi drugi, da pa so v oddelku v okviru možnosti naredili veliko, pri čemer Izpostavlja odlično skupinsko delo, dobro sodelovanje z javnimi podjetji in s šolami, predvsem pa razumevanje, pogum in zaupanje mestnih svetnikov. »NajpomembnejŠi za prihodnji razvoj mesta je obän-ski prostorski načrt, ki že nastaja. Žal mi je, da še ni sprejet. a njegovo nastajanje so motile stalne spremembe zakonodaje,« pravi Piesnik. Med nalogami za nasledni- ka v tem največjem občinskem oddelku omenja nadaljevanje urejanja zemljišč na območju stare Cinkarne, za-zidavo območja Sončnega parka in zemljišč v Medto-gu, gradnjo hotela v športnem parku pod Golovcem, uresničevanje nalog iz že opravljene prometne študije in selitev vojašnice. »Za Ce-Ije bi imelo Idjučeo pomen, če bi trasa bodoče tretje razvojne osi tekia mimo mesta. Pa še na osnovno pribriteto ne smem pozabiti - oa uresničevanje projekta čiščenja in protipoplavne varnosti Savinje.« Očitke, da je občina zaradi potreb proračuna prodala preveč zemljiSč, Plesnik zavrača. »V vsem lern času smo zemljišča v občinski lasti zelo dobro prodajali. Hkrati smo veliko zemljišč tudi kupovali, saj je to predpogoj za zagotavljanje razvojnih možnosti mesta, privabljanje novih investitorjev in s tem za prihod-njo prodajo « Za zdaj Še ni znano, kdo bo novi načelnik oddelka za okolje in prostor ter komunalo. BRST. foto: GK NAJ SE ISKRI 1958 - 2008 COMET, umetni brusi in nekovine, d.o.o., Zreče Tiskanje kot v Trubarjevih Časih Ljudska univerza za vse generacije Ljudska univerza Celje Teden vseživljenj skega učenja s svojimi aktivnostmi obeležuje že ves mesec. Namenjene so vsem generacijam in različnim ciimim skupinam, trajaie pa bodo do 19. junija. Letos so se posebej posvetili medkulturnemu dialogu, ki so ga obeležili z obiskom s Češke, ter 500-letnici Trubarjevega rojstva. Grafično delavnico, posvečeno Trubarju, pripravljajo za celjske osnovnošolce danes med 9. in 12. uro, za Širšo javnost jo bodo pripravili še 10. junija med 17. in 19. uro. Poleg tega se bo zvrstilo tudi več predavanj; v četrtek, 29. maja, ob 19. uri bo Tatjana Kruder predavala o zasebnosti v partnerskem odnosu, 12. junija ob 19. uri Natalija Mrevlje o bogastvu dotikov in 5. junija ob 16. uri Lidija Horvat o astrologiji. Najbolj se bo ljudska univerza v naslednjem mesecu posvetila starejšim občanom, saj za dedke in babice pripravljajo tečaje računalništva. PM denar« Štore čakajo V občini Štore so pred dnevi od državnega pra-vobraniistva prejeli predlog poravnave za vračanje preteklih vlaganj v telekomunikacijsko omrež* je. Gre za poravnavo za območje KS Svetina. Poravnavo so predstavniki občine in pravobranilstva takoj podpisali, zavezanec za vračilo denarja občanom pa je po zakonu Slovenska odškodninska družba. Ta jim mora denar izplačati v roku treh mesecev. Vračilo denarja za telefonijo prav tako težko pričakujejo na območju nekdanje KS Štore» vendar naj bi SvetinČani imeli prednost zato. ker je tam postopek vračanja man) zapleten. V KS Svetina so namreč vlaganja v telefonijo v celoti izvajali leta 1994 ter so zato vse pogodbe enake, v KS štore pa v večih obdobjih, zato so predstavniki d^-ve zahtevali dodatne obrazloži Ive. BJ Vojak doživel srčni zastoj Prejšnji teden so z letalom nemške vojske iz Skopja prepeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico pripadnika 20. motoriziranega bataljona (MOTB) Slovenske vojske. 46-Ietni vojak, ki je doma s Koroške in je zaposlen v celjski vojašnici, je med delovanjem v operaciji Kfor na Kosovu doživel srčni zastoj. 46-letni vojak 20. MOTB, ki deluje v celjski vojašnici, se je zgrudil med jutranjim tekom in le zahvaljujoč hitri zdravniški oskjbi so mu pomoč nudili v bolniSnici v Prizrenu. Od lam so ga želeli transportirati na zdravljenje v Slovenijo, toda njegovo zdravstveno stanje se je poslabšalo do te mere, da je moral zdravniško pomoč poiskati v eni od bolje opremljenih bolnišnic v omenjenem delu Balkana, v Skopju, Po treh tednih zdravljenja v skopski bolnišnici so vojaka s posebnim vojaškim letalom nemške vojske prepeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. Kol je dejal tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez, je vojak izven življenjske nevarnosti, vendar stanje trenutno ni dobro. Do zastoja srca naj ne bi prišlo zaradi naporov pri opravljanju nalog, temveč naj bi imel 46-letni že več lel težave s srcem. Zaiadi prikrile bolezni tega niso ugotovili niti na zdravniškem pregledu pred odhodom na opravljanje mirovnih nalog na Kosovo. Doslej so z misije na Kosovu domov napotili Štiri vojake, enega od teh na predlog psihologa. Najpogosteje pripadniki poiščejo zdravniško oskrbo zaradi poškodb pri športu, okoli 360 pripadnikom Slovenske vojske, kolikor jih je od letošnjega februarja v bazi Kforja, pomoč nudijo zdravnik, medicinska sestra, štirje zdravstveni tehniki in sedem bolničarjev. MATEJA JAZBEC Podjetje DiNOS odkupuje staro železo, baker, aluminij, medenino in star papir "V 'www.rAdiecelje.CQm difios Odjmo INdu»nji Odpč»dne Surovine vsait delovni dan med 7. in 14. uro. Pokliäle034266485^: inskupajpd^eajmo^i .1; d^ltvi narave in tfkdj^ H^^PODÄRStVO NOVI TEDNIK Primer Šrot na celjskem tožilstvu v petek popoldne je kurir agencife za trg vrednost-, nih papirjev celjskemu tožilstvu odda! ovadbo zoper Boška Srota, prvega moža Pivovarne Laško, zaradi suma zlorabe notranjih informacij. Tožilstvo mora v tridesetih dneh primer prou-dti in ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za kazenski pregon. Boško Šrot v prevzemnih prospektih za Center Naložbe, Infond Holding ter Pivovarno Laško ni razkril, da je lastnik vrha lastniške verige, družbe Kolonel, poro- čajo mediji. V prospektih je namreč povsod kol lastnica Kolonela namesto celjske družbe Atka-Prima, ki je v lasti Šrota in njegove žene, nastopala Danijela Ra-kovii. Ker Srot te informacije ni razkril, je lahko pomembno vplival na ceno delnic družb, ki jih je prevzemal sam kot oseba, ki je imela dostop do vseh notranjih informacij, mu očita prvi mož agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugel), ki je prepričan, da ima za ovadbo trdne dokaze. Vo(^a celjskih tožilcev Ivan ŽaberI je potrdil, da $o v petek ovadbo res prejeli. »Ovadbo proučujemo in najprej moramo ugotoviti, ali smo zanjo sploh krajevno pri-stojni,« pravi Žaberl. Ibdi zato na vprašanje, ali razmišljajo o selitvi primera na drugo sodišče, ni mogel odgovoriti. »Najkasneje v roku 30 dni bomo odločitev vsekakor sprejeli,« pravi Žaberl. Med ovadenimi imeni ni Šrotove žene Anice Aužner Šrot, za katero so mediji ugibali, ali bo tudi proti njej napisana ovadba. Prav tako celj- še zadnji paket dohodninskih odločb Davčna uprava je včeraj po po$d zavezancem poslala tretji paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2007. Prejeli jih bodo predvsem tisti, ki prejemajo dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Slednjim je bilo namreč obljubljeno, da povprečnih zneskov subvencij pri ti- stih, ki jih dejansko ne prejemajo, ne bodo vključili v izračun dohodnine. V prihodnjih dneh bodo informativne izračune, ki bodo postali odločbe. Če nanje do 30. junija ne bo ugovorov, prejelo še 220 tisoč davčnih zavezancev. Tisti, ki bodo morali dohodnino doplačati. bodo morali to storiti do 30. julija, medtem ko je predvideni rok za vračila preplačanih zneskov 16. julij. Večina, skoraj 870 lisoč zavezancev, je informativne izračune že prejela- Zavezanci, ki jih ne bodo prejeli do 31. maja, bodo morali napoved za odmero dohodnine vložiti sami. Rok za vložitev napovedi se izteče 30. Junija. RP If' ANKETA Slabše kot lani Dagmar Konec iz Celja: »Odločbo za dohodnino sem že dobila. Morala bom plačati. Lani sem dobila nekaj denarja vrnjenega, letos pa moram plačati kar veliko. tos morajo doplačati vsi, ki jih pomam, in vsi so zgroženi zaradi tega. Mislim, da smo mi, ki smo v srednjem razredu, letos na najslabSeii). Ne poznam nikogar, ki bi letos dobil denar od dohodnine vr-njen.« Suzana MetliČar iz Celja: »Prejela sem že odločbo za dohodnino. Mekaj denarja dobim nazaj, in sicer več kot lani, ker sem imela letos nižji osebni dohodek. TVdi moji znanci so letos skoraj vsi dobili nekaj malega vrnjenega denarja.« NataSa BezgovŠek iz Celja: »Letos sem dobila od dohodnine vrnjenega nekaj de- narja, vendar zelo malo. Manj kot tri evre. To je veliko slabSe od tistega, kar sem dobila vrnjeno lani. Mislim, da tudi veČina mojih znancev dobi letos nekaj denarja vrnjenega, vendar dosti manj kot prejšnja leta.« KŠ, foto: GrupA Suzana MetliČar Dagmar Konec Nataša BezgovŠek sko tožilstvo Se ni prejelo dokumentacije za drugo ovadbo, ki naj bi jo zaradi spornega prevzemanja družb, ki sodijo pod okrilje pivovarne, spisal Jani Soršak iz urada za varstvo konkurence. Če bo agencija za trg vrednostnih papirjev uspela dokazati sum zlorabe notranjih informacij, Šrotu, ki je svoje večinsko lastništvo v Laškem prikril s Šdrimi podjetji, skladno s kazenskim zakonikom grozi najmanj pet let zapora in odvzem premoženja, ki je bilo pridobljeno nezakonito. RP Davčni urad Celje je do-sedaj (brez tretjega paketa) zavezancem poslal 80.500 informativnih izračunov dohodnine. Dobra polovica je del dohodnine dobila vrnjene, skupaj so prejeli 9,9 milijona evrov, vsa doplačila pa so znašala 6,7 milijona evrov (na državnem nivoju vsa doplačila znašajo 122,5 milijona evrov, vračila pa tri milijone manj). Ugovor na Izračun dohodnine je doslej podalo 4.800 davčnih zavezancev. Prve službe na Lipi Nivojevo hčerinsko podjetje Dom Lipa IŠče spomoč-jo Zavoda za zaposlovanje prve delavce za nov dom za starejše občane v Storah. Tako želijo za začetek zaposliti vodjo socialne oskrbe in socialnega delavca, sredi maja pa naj bi sledil še razpis za zdravstvene ter ostale delavce. V domu računajo na vsega skupaj več kot petdeset novih delovnih mest. Prostora bo za 136 oskrbovancev, deloval pa bo kot dom takoimenovane četrte generacije, kjer so oskrbovanci povezani v družine. Odprtje doma, ki bo v štorskem blokovskem naselju Lipa, načrtujejo za 1. september. Dela potekajo po načrtih, trenutno opravljajo obrtniška dela. BJ Nepovratna sredstva za Kapis Na novinarski konferenci, ki jo je podjetje Kapis pripravilo v torek v Mostarju, je Agencija za promocijo tujih investicij BiH Tovarni lublov Tomislavgrad predala ček za 30 tisoČ evrov. Gre za nepovratna sredstva, namenjena podpori tujim investicijam v Bosni in Hercegovini. Skupina Kapis ima s proizvodnjo v Bosni in Hercegovini in s pomočjo lastnih podjetij v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji precej ambiciozno zastavljene cilje. Za letos načrtuje proizvodnjo skoraj 13.000 ton izdelkov, 46 milijonov evrov prihodkov od prodaje ter rast izvoza in zaposlenosti. Njena osnovna dejavnost je oskrba tržišča z električnimi kabli in vodniki, s telefonskimi kabli ter kabli za prenos podatkov. Kot popoln lastnik Tovarne kablov Tomislavgrad je od leta 2001 zaokrožila dejavnost tudi z lastno proizvodnjo, proizvode pa prodajajo pod lastno blagovno znamko na tržiSču EU in vseh tržiščih jugovzhodne Evrope. US DENM Odsotnost glavnih akterjev Mitvilo na Ljubljanski boizi se nadaljuje, saj tudi v preteklem tednu ni bilo zaznati povečanega zanimanja za domaČe delnice. Le 16 milijonov evrov prometa priča na odsotnost glavnih akterjev, ki hranijo prost denar za korporadjske akdje, ki se trenutno izvajajo na trgu. Nizka likvidno^ in pomanjkanje kupcev sta prevesila tehtnico na stran prodajalcev, ki so delniške tečaje <^)arvali rdeče. Pretekli teden je osrednji indeks Ljubljanske borze 5B120 zabeležil 2,24-od-stotiii padec in se ustavil pri $.500 indeksnih točkah. PRECUOTiCAJEVVOBDOBJUMED 19.5.2008 in 23.5.2008 Oauk» lim e EMtMt»kj ProMvtEtffl Xt^. Cinkarna Celie 136.45 17.90 1.83 cm Cetis 84.00 0.60 0.00 GRVG Gorenie 3578 821.43 •2,19 PtLA Rvavanu Laško 80.18 274.34 •Q.06 JTXS Jutaks 100.00 12.30 0.00 klUG m 189.53 2,80 0.00 GhvDi vzrok za neaktivnost investitorjev na borznem parketu gre pripisati odtekanju sredstev v korporadjski akciji Pozavarovalnice Sava in NI£. Vetik obseg sredstev je že odtekel v dokapi-talizadjo NLB, ki bo v primeru uspešne prodaje vsdi delnic požrla okrog 300 milijonov evrov. Ta trenutek pa se na trgu izvaja tudi prva javna prodaja in hkrati tudi dokapitaJizadja Pozavartwalnlce Sava, ki naj bi ob povprečni predlagaru ceni 33 evrov posrkala prav tako približno 300 milijonov evrov. Obsežni odlivi iz ž^tov domaČih institudonalnih vla^teljev se odražajo na oiganiaranem trgu, saj je promet v začetku maja močno upadel in posledično vplival na trenutno apatijo na trgu. INDEKSI MED 19.5. in 23. 5.2008 InMs ^120 8.50159 m 6.Q8Q.83 BIO 116.63 trn -2,26 -0,51 •0,27 Nezanimanje za domače delnice se )e najbolje izrazilo pri prometu z delnicami Krke« s katerimi je bilo sklenjenih le za 2,7 milijona evrov poslov. Tečaj Krice je v tednu izgubil 4,3 odstotka in pristal pri 9S evrih za delnico. V začetku tedna je največji skok uspel Gorenju, posU so se najvišje sklepali pri ceni 37 evrov. Razlog za rast Gorenja je bila ocena analitikov avstrijske Erste Bank, ki so ocenili vrednost delnice na 40 evrov. Ta novica je pozitivno vplivala na vlagatelje» ki so potisnili ceno delnice navzgor, a je njihova moč do konca tedna pod pritiskom trga popustila. Cena Gorenja je teden zaključila pod 36 evri oziroma brez tedenske spremembe tečaja. Med ostalimi delnicami je bilo opaziti znižanje tečajev» ki je nekatere delnice potisnila do 4 odstotke v minus. Še najbolje se je odrezala Sanjska Sava, ki je pridobila 0,5 odstotka in se zaustavila tik pod 450 evri. JAN KORADIN, borzni posrednik ILIRIKA d.d.» Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni oi^an: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Mollier d.O.o. Ce^je razpisuje prost; delovni mesti za nedoločen čas. poskusna doba 3 mesece za: 1» Elektrotehnik/monter-Miiriser 2« Vosnik/operater naprave za ravnanje s odpadki Pričakuiemo: zanesli i vost. odgovornost prizadevnost komunikativnost, natančnost Zahtevano pod 1: V. ali VI. stopnja Izobrazbe elektro smeri (elektrotehnik elektn^nik). računalniško predznanje. aktivno zrtanje angleškega jezika in nemškega pasivno. vozniški izpit B-kategorije. 3 leta delovnih izkušeni na podobnih delih. Zahtevano pod 2: IV. ali V stopnjo ustrezne tehnične smeri (prednost stroini mehanik, električar) z licenco vo-zntka z vozniškim dovoljeniem C* kategorije z opravljenim ADR-izpitom (prednost). Ponudbe in Življenjepis poslati: irtfaQmotiiersi oz. po pošti na naslov: Mollier d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3,3000 Celje. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. NOVI TEDNIK REPORTAŽA Vreča, natrpane s stvarmi, kot žalostna realnost aH kazen za dolgoletno Ignoriranje pratni. Bizumovieevo ja po obsevanju kot strela z jasnega čakalo iskanje novega doma. Na cesto s trinajstletnim dolgom »Ko sem imel denar, sem plačal, ko ga ni bilo, nisem« - Nemi za opomine in dan po deložaciji v novem, večjem stanovanju - Center za socialno delo hiša usmiljenja Napovedi celjskih Nepremičnin, da bodo neplačni-kom stanovanj ostreje slo-piie oa prste» se uresničujejo. Potem ko smo pisaii, da deložacije grozijo stanovalcem v Pohorski ulici 2, so pred dnevi praznili dom na drugem koncu Celja, na Lavi. Trinajstletno neplačevanje najemnine je petčlansko dniiuno Bizumovič iz enoinpolsobnega stanova-nja pahnilo na cesto. Deio-žadja jih je doletela povsem nepripravljene. Čeprav se vsa ta leta niso odzivali na opomine Nepremičnin, ki so lastnik stanovanja, in na Centru za socialno delo niso iskali pomoči. Bizumovičeve. ki so prvo noč brez strehe nad glavo prespali pri sorodnikih» čaka odplačilo desel tisoč evrov dolga. Po sporazumni rešitvi z Nepremičninami bodo v roku enega meseca morali poravnati tri tisoč e\Tov, 5e dan po deložaciji pa naj bi jim poiskali novo enoinpol-sobno stanovanje. Za plačevanje zanj naj bi se obvezala Bizumovičeva polnoletna sin in hči» oba leio dni zap osle-na, ki naj bi za družinski dolg izvedela šele na dan» ko je bilo treba oditi iz stanovanja. »Zadnjega denaija jim ne morem datilic Izpraznitev stanovanja je Da je trinajstletno neplačevanje položnic družino pahnilo na cesto, naj bi 2t^etna hči izvedela izselitve iz stanovanja. Obvezala naj bt se za plačevanje novege doma. na dan mbvičevi so, kot pravi direktorica Danica Doberšek, pred nekaj leti poravnali le dva mesečna obroka. »Ves Čas smo jib opozarjali na naraščajoči dolg. ki lahko pripelje do ložbe za izpraznitev stanovanja- Na noben opomin niso reagirali» tudi ne na zadnji sklep o deložaciji, na katerega bi se lahko pritožili. Ignorirali so tudi obvestilo izvršitelja. Kljub mnogim možnostim niso dokazali, da ne bi bih sposobni plačevali najemnine.« Dan pred deložacijo se je Bi-zumovič sicer oglasil v Nepremičninah, toda skupnega dogovora niso našli. Bi-zumovičevi so bili upravičeni do subvencije, za kar je najemnina znašala borih 20 evrov, vendar tudi te niso redno uveljavljali. 21-lei-na hči naj bi šele dan po neljubem dogodku, ko sta se 2 očetom odpravila na Center za socialno delo Celje in v Nepremičnine, ugotovila, da vseh 13 let starša položnic nista plačevala. Brezizhodna situacija jih je kot kaže trdo postavila na realna tla in še tisti dan so z Nepremičninami našli rešitev» ki je zanje našla novo, celo nekaj kvadratnih metrov večje enoinpolsobno stanovanje za obdobje šestih mesecev. Z najemno pogodbo se je za plačevanje zanj obvezala hči, ki bo naj- verjetneje zaprosila tudi za subvencijo. Ob tem Doberš-kova izraža nekatere pomisleke v smislu še včeraj de-ložirani in danes nagrajeni. »Toda hči se je zaradi močne želje, da družina ostane skupaj, obvezala k plačevanju.« Poleg plačevanja zdaj novega stanovanja Bizumo-vičeve čaka odplačilo deset tisoč evrov starega dolga in že v mesecu dni plačilo prvega obroka v višini tri tisoč evrov. Kako bodo tokrat zmogli, ostaja nepojasnjen odgovor. Trenutno je razpisanih približno deset delo-žacij, lani jih je bilo 18, od lega so jih izvedli polovico. Ponekod so se najemniki izselili sami» ponekod so s poplačilom dolgov os-taU v stanovanju. Prevelika pričakovanja Spisek del oži ran i h oseb je na vpogled tudi centru za socialno delo in Bizumoviče-vi pomoči doslej tam niso iskali, pojasnjuje direktorica Olga BezenSek Lalič. »Ko dobimo spisek, preverimo, ali je oseba prejemnik socialne pomoči in ali jo obravnavamo. V kolikor ni, nimamo nobene pristojnosti posegati vanjo." Bezenšek La-ličeva ob tem omenja nem^o težav, ko so jim ljudje očitali poseg v njihovo zasebnost in integriteto. Naloga centra je v tem primeru edi-nole skrb za 16-letnega mladoletnega sina in ne namestitev in iskanje strehe nad glavo za celo družino. »Delo žira ni imajo napačna pričakovanja» da je center tisti» ki razpolaga z bivalnimi enotami.« Ob izredni situaciji bi mamo in hčer lahko napotili v varno hišo ali materinski dom» »medtem ko smo sinu nudili bivanje v dijaškem domu aH celo kriznem centru, vendar so odklonili.« Trenutno na seznamu za deložacijo ni prejemnikov socialnih pomoči, so pa tik pred izpraznitvijo stanovanja tri starejše osebe, ena od njih z duševno motnjo, za katere bo treba najti domsko oskrbo. Po zaslugi ostrejšega nadzora so se z dokazili o plačaruh položnicah izognili zlorabam, ko so prejemniki izredne denarne pomoči, ta naj bi se dodelila dvakrat letno, namesto za položnice denar namenili za druge namene. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA la kot strela z jasnega. Invalidsko upokojen Boro Bizu-movič |e bil zaposlen 22 let in prejema 350 evrov pokojnine, 430 evrovprejema njegova žena. onkološka bolnica, od tega 80 evrov socialne pomoči, S tremi otroki, dva od njih sta polnoletna, najmlajši, 16-letni, je srednješolec, sta se znašla na cesti. Spoznanje je krutt^. »Namesto da bi počivala po obsevanjih, me bodo vrgli na cesto. Ko sem imel denar, sem plačal, ko ga ni bilo, nisem. Zadnjega denarja jim ne morem dati. Večkrat sem opozarjal Nepremičnine, da ne morem plačevati in naj nje ali nas dajo v staro hišo. Zaradi premajhnih dohodkov kredita za poplačilo dolga ne dobiva,« Bizumovičeva razočarano in pretreseno strneta besede, medtem ko delavci ob izvršitelju in policistih odnašajo vreče, polne stvari, na kamion pred blokom. Še včeraj deložirali, danes nagradili?! v Nepremičninah, kjer so v zadnjih letih zaostrili odnos do neplačnikov nepro-fitnih stanovanj, dogodek si- pecčlansko družino dolete- mi poiščejo manjše stanova- cer obžalujejo- Toda Bizu- Iz stenovanja so odstranili vse. kar je bilo dolga leta del avljenja BIzumovičevih. m IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Posvet pred nadsljevsnjem poti Znajo se orientirati MinuJi konec tedna je bi-lo na območju Šentjurja, Podčetrtka in Šmarja pri Jelšah državno planinsico orientacijsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 72 skupin iz vse Slovenije. Udeležba je bila zavidljiva, saj je tekmovalo kar 350 orientacistov, pri čemer je bilo veliko tudi tistih, ki so se z začudenjem spraševali, kaj počne toliko ljudi z zemljevidom v rokah. Vse ekipe so moraJe sicer najprej pokazati znanje o geografsko-turističnih značiinostih Kozjanskega in voglajnsko-so-telske Slovenije ter legendah o kozjanskem razbojr^iku Guzaju in Žu sem ski grofiji, nato jih je čakala orientacijska pot, na kateri so preizkusile svoje spretnosti vezanja vozlov, prve pomoči in odnos do okolja. Po najvišjih mestih v posameznih starostnih kategorijah so se uvr- stila tudi društva s Celjskega. Med učenci do 6. razreda osnovne §ole je zmagala ekipa Planinskega društva Slivnica pri Celju, med učenci ostalih razredov osnovne šole Planinsko društvo Dobro vije Braslovče, v kategoriji družin in težji odprti kategoriji je zmagalo Planinsko društvo Žalec, v lažji odprti kategoriji pa Planinsko društvo Šempeter. AK Praznik gibanja za cicibane Športno društvo Gaberje je pripravilo tradicionalno cicibanijado, na kateri so se otroci pomerili v spret-nostnem poligonu. Cicibani jade se je udeležilo več ekip, sestavljenih iz vnčevskih otrok ter otrok, včlanjenih v športna in rekreativna društva. Hkrati je Slo za promocijo nacionalnega projekta Zdravo društvo ter evropske akcije Veter v laseh - s Športom proti drogi. Tokrat je organizatorje prvič v osmih leiih presenetilo slabo vreme, zato so namesto na igriščih društva prireditev vnekoliko okrnjeni obliki morali speljati v telovadnici. Otroci so se simbolično pomerili v teku, preskakovanju in premagovanju ovir, plazenju, prenašanju bremen in spretnostih z žogo. Pa Čeprav v telovad- Na eicibanijadi so vsi zmagovalci! niči, so se otroci dobro odrezali, hkrati pa so organizatorji s prireditvijo opozori- li na pomen gibanja že v najbolj rosnih letih. PM» foto: GrupA Najvišje priznanje Štoifi Pred bližnjim občinsldm praznikom, ki ga bodo praznovali 2. junija» je občinski svet Štor odločil o prejemnikih letošnjih občinskih priznanj. Najvišje letošnje priz-nanjer zlati grb Občine Štore, bodo podeli* U dolgoletnemu ravnatelju Srednje šole Štore Tomažu Štoifi. Srebrni grb bo prejela strokovnjakinja za področje predšolske vzgoje Betka Esih • Vr-bovšek, W je prejela v zadnjem letu dni pomembni di^vni priznanji. Med prejemniki bronastih grbov so dolgoletni vodja policij- skega varnostnega okoliša Ivan Preiog, prizadevno Športno društvo Kovinar Štore ter Srečko JanžekoviČ Iz upokojenskega društva, ki si je veliko prizadeva) "za gradnjo doma starejših. Občinski svet je na isti seji sprejel tudi nov odlok o občinskih priznanjih. Med novimi priznanji so uvedli priznanja najboljšim diplomantom, priznanje župana ter razglasitev športnika in športnega kolektiva leta. BRANE JERANKO PREJELI Oživljanje Starega gradu Začela so se prva resnejša obnovitvena dela na Starem gradu v Celju, ki je najpomembnejša srednjeveška grajska razvalina» vezana na vladavino Celjskih knezov. Gradnja stopnišča do Friderikovega stolpa, ki bo hkrati tudi nov prostor za gledalce na grajskih prireditvah, gradnja servisnega objekta in statična sanacija Friderikovega stolpa so tudi priložnost, da osvetlimo vlogo, naloge in poslanstvo» ki ga je ob dolgoletnih prizadevanjih za obnovo gradu odigrala celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zavod se je vključeval že v vse poprejšnje poskuse obnovitvenih del, katerih skupni dlj je bil ureditev pogojev za izv^bo kulturnih prireditev na način, ki v najv^ji možni meri ohranja historično spomeniško pričevainost gradu, omogoča prezentadjo njegovih najpomembn^ših sestavin in z ustrezno vsebinsko revitalizacijo zagotavljajo nadaljnji obstoj tega spomenika slovenske kulturne dediščine. Leta 2005 so pobude občine z izvedbo natečaja Celjski včeraj in jutri dobile nov zagon, občina pa je za izvedbo izbranega projekta dobila tudi sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Prvi del obnove zajema ključne točke revitalizacije gradu, torej gradnjo novega prireditvenega prostora, potrebnega servisnega objekta z gostinsko ponudbo in sanitarijami ter statično sanacijo Friderikovega stolpa. Zavod je s programom načelno soglašaj pri načrtovanju posameznih sklopov pa sodeloval z mnenji, pripombami, pomisleki in tudi ne-strinjanjem. Za gradnjo tribune pred Friderikovim stolpom je leta 2006 izdelal kul-tumovarstvene pogoje, med katerimi so bili ključni: minimalno poseganje v arheološko plast, prilagoditev tribune obstoječemu terenu in začasnost ter odstranljivost objekta. Zaradi predvidenega gostega točkovnega temeljenja tribune po vseh površini hriba, predvsem pa zaradi oblikovalskih pomanjkljivosti in tehnične nedode-lanosti takšnega začasnega objekta, je zavod je v prid najboljše rešitve izrabe obstoječega terena pristal na trajnejšo rešitev z nizanjem sedežnih elementov po naravnem amflieatru grajskega pobočja In njihovem oblikovnem umeščanju vanj. Po ar- heoloških raziskavah je tako lani izdal soglasje za izvedbo projekta, ki se že izvaja. Nov večnamenski objekt za sanitarije, servisne prostore in gostinsko ponudbo v osrednjem delu jugozahodnega medzidjajebil kon-servatorsko sporen iz dveh vidikov, Zavod se je vseskozi zavzemal za ureditev gostinske dejavnosti izven grajskega obzidja» kar pa je bilo v nasprotju z željami občine. Drug vidik je bila neustrezna lokacija novega objekta. Zavod je po dolgem usklajevanju dosegel spremembo lokacije na mesto, kjer je že pred desetimi leti soglašal z gradnjo sanitarij in servisnih prostorov, torej v ozek medzidni pas na skrajnem jugovzhodnem vstopnem delu v ^ad. Zavod je za gradnjo večnamenskega objekuleta 2007 izdela! kul-turno varstvene pogoje, v katerih je zahteval predhodne arheološke raziskave terena ter določil možne gabarite in način pozidave za maksimalno prilagoditev in umestitev nove arhitekture v občutljiv historičen prostor Samo arhitekturno snovanje je v skladu s konservatorski-mi načeli prepustil arhitektom. Rezultat takšnih pogojev in projektantskega sodelovanja bo sodobno oblikovana arhitektura» nekakšen »kontejner«, ki ne bo posegal vgrajsko substanco in bo nenazadnje tudi brez posledic odstranljiv. Enak konservatorski princip je obveljal tudi pri sanaciji Friderikovega stolpa, kjer so kultumovarstveni pogoji, izdelani prav fako leta 2007, upoštevii konservatorski program in rekonstrukcijo historične zunanje podobe stolpa brez strehe, zamenjavo dotrajanih stopnic v notranjščini in izvedbo nove razgledne ploščadi. Sodelovanje konservalor-je v zavoda s snovalci programov za oživitev gradu je bilo vsa leta stalno» strokovno je sledilo zahtevam in razvoju konservatorske stroke Zaradi izjemnega pomena Starega gradu je sodelovanje konservatorske stroke pri številnih programih njegove o^vifve praviloma potekalo v obliki strokovnih komisij, v katerih so delovali najbolj kompetentni strokovnjaki za srednjeveško fevdalno grajsko dediščino. Dolgoletni odgovorni konservator je bil vodilni slovenski kastelolog dr. ivan Stopar, ki je zavodu tudi danes svetovalec in sodelavec. pri posegih na kulturnih spomenildh, vedno pa težilo tudi k usklajevanju teh načel z željami, finančnimi možnostmi in potrebami investitorjev. Rezldtat takšnega dela so nujno tudi strokovni kompromisi, ki omogočajo uresničitev bistvenega konservatorskega cilja - ne le ohranjanja in obnove kulturnega spomenika, temveč tudi njegovo vpetost v današnje življenje, ki mu edino lahko omogoči preživetje za zanamce. IVO GRIČAR. BRANKA PRIMC, odgovorna konservatorja za Stari grad od leta 2007 NOVI TEDNIK IZ MAttH KRAJEV Nagrade še ne bo Ravnatelj Osnovne šole Rogatec Vili Prevolšek bo moral oa dodelitev dela plače za ravnateljsko delo še počakati. Pojavljajo se namreč novi zapleti. Občinski svet Rogatca je imel na dnevnem redu majske seje znova točko o soglas-ju za dodelitev dela piače za PrevolSkovo ravnateljsko delo. Kot smo poročali, so se v zvezi z njegovim delom na aprilski seji pojavili različni pomisleki» zato so na sejo za poj a sni lev povabili predsednico sveta zavoda Nevenko Mrkša. Ta se seje znova ni udeležila, vendar so svetniki pred njo prejeli pisna pojasnila predsednice, za kate- ra so menili, da je premalo časa. da b: jih preučili. Tako o tej temi tokrat niso posebej razpravljali. V začetku tega tedna bodo sporna vprašanja skušali razjasniti na seji sveta zavoda Osnovna šola Rogatec, kjer so med člani predstavniki ustanovitelja, občine. Nato naj bi sledil sestanek občinske komisije za mandatna^ vprašanja, volitve in imenovanja, kjer bi pripravili predlog glede nagrade za ravnatelja Pre-volška. Čez tri tedne naj bi nato to temo znova obravnavali na seji občinskega sveta. Kot smo že poročali, nesoglasja med ravnateljem ter ustanoviteljem, to je občino, niso nova. Svetniki so ravnatelju Viliju Prevolšku na aprilski seji med drugim očitali, da z ustanoviteljem premalo sodeluje, v zapisnikih sveta zavoda naj bi bili sklepi, ki jih člani sploh niso sprejeli oziroma naj bi bili spremenjeni. Med oätki je bilo tudi to, da naj bi svet zavoda odJočal tako, kot mu narekuje ravnatelj. Ravnatelj Pre-volšek vse to odločno zavrača. Občinski svet je v preteklih l^tih, med postopkom Pre-volškovega imenovanja za ravnatelja, že dvakrat izrazil negativno mnenje. BRANE JERANKO ODGOVOR Opomin avtokratskega ravnatelja? Ker je v zadnjem Času bilo v vašem časopisu v zvezi z VIZ OŠ Rogatec objavljenih kar nekaj vsebin, med njimi tudi neresnične, izmišljene oziroma prirejene potrebam in željam posameznih svetnikov v Občini Rogatec, vam po sklepu strokovnih delavcev. članov sindikata SVIZ OŠ Rogatec, sprejetem na izredni seji 8. 5. 2008, sklicani na pobudo zaposlenih, pošiljam odgovor na Članek Opomin avtokratskega ravnatelja?, objavljen v vašem Časopisu 29. 4. 2008. Čeprav strokovni delavci v VIZ OŠ Rogatec menimo, da je komuniciranje preko javnih občil o zadevah, ki jih nekateri posamezniki v občinskem svetu želijo prikazovati v svoj prid oziroma v škodo tistih, do katerih gojijo stare osebne zamere, neprimeren način pogovarjanja, smo se vendarle odločili, da se oglasimo, saj so tudi v vašem časopisu büe javnosti posredovane nekatere izkrivljene in celo neresnične informacije v zvezi z življenjem in delom v našem zavodu, z namenom prikazati delovanje vnjem v negativni luči ali celo kot zakonsko vprašljivo. Že to, da je iz člankov mogoče razbrati, da je seja Sveta Občine Rogatec bila sklicana le zaradi edine točke dnevnega reda (problematika v VIZ OŠ Rogatec), je neobjektivno in zavajajoče, saj so v ostalih točkah dnevnega reda bile obravnavane pomembne vsebine, o katerih se v tem kontekstu sploh ni poročalo. Torej se želi na vsak način izpostavljati predvsem naš zavod. Trditev v članku, da naj bi delavec prejel opozorilo zaradi toliko omenjanega dežurstva, je točna, žal pa le delna, zato pa za naključnega bralca močno zavajajoča. Delavec se je takrat namreč sam javil za omenjeno dežuranje, češ da v tistem času nima pouka, čeprav ga je po urniku imel. Torej je zavestno želel, da bt Slo za kršenje predpisov, ker bi za to bil odgovoren ravnatelj (v kolikor ravnatelj sam ne bi natančno preko ntroliral delavčevega urnika). Gre torej za delavca Davorina Šketa, ki poučuje zgodovino in tehniko ter tehnologijo, obveznost pa dopolnjuje kot računalnikar. In naveden primer ravnanja Davorina Šketa je le eno od njegovih številnih spornih dejanj. Delavec je še vedno zaposlen v našem zavodu, torej v vašem časopisu navedena domnevanja, da je odpuščen. nikakor ne vzdržijo. Res pa je (kot je delavec sam izjavil), da ga želijo nekateri v vodstvu lokalne skupnosti za ravnatelja našega zavoda. Zato se torej trudijo, da bi ga v javnosti prikazali kot žrtev sedanjega ravnatelja, ki jeod vsega začetka omenjenim po-sameznikom trn v peli. Tudi predstavniki zaposlenih v svetu zavoda naj bi do omenjanega delavca bili krivični, ker ga v njegovih negativnih ravnanjih oziroma neodgovornem in nevestnem opravljanju del in nalog ne podpirajo. Zato so se znašli v »nemilosti« g. Šketa in omenjenih svetnikov. Strokovni delavci imamo do delavca Davorina Šketa zelo odklonilen odnos, saj njegovo neodgovornost, nekorektnost, ustrahovanje, grožnje sodelavcem in izkrivljeno prikazovanje dejstev javnosti ter uradnim institucijam odločno zavračamo. Torej menimo, da mu ravnatelj povsem upravičeno lahko izreka opomine. Še več, po sklepu strokovnih delavcev se od ravnatelja odločno zahteva, da zoper Šketo-va ravnanja po vseh zakonskih podlagah v najkrajšem možnem času ostro ukrepa. TXidi naše predstavnike v sve- tu zavoda podpiramo pri zagovarjanju stališč veČine. Menimo, da vzgojno-izo-braževalno delo v našem zavodu opravljamo kvalitetno in odgovorno. Uspehi so rezultat sodelovanja vodstva in vseh ostalih zaposlenih. Če bi na naši šoli res delovali le slabi učitelji, kot posredno rad namiguje podžupan, vodstvo šole pa bi bilo nesposobno, gotovo naši učenci ne bi dosegali tako pohvalnih rezultatov. Na raznih predmetnih področjih prejemajo namreč številne pohvale, priznanja in nagrade - od bronastih, srebrnih in zlatih, do nazivov državnih prvakov. Poleg rednega pouka učenci pod vodstvom mentorjev- učiteljev sodelujejo v raznih projektih, na tekmovanjih, prireditvah v kraju, predstavljajo se tudi izven občine (tudi učitelji sami aktivno delujejo v raznih društvih), organizator nekaterih prireditev v občini je Šola sama. Vse to udejstvovanje pa je zagotovo plod pripravljenosti na sodelovanje In uspešna dogovarjanja med vodstvom šole in ostalimi zaposlenimi v zavodu. Zato delavci posamezniku, ki ni pripravljen ali zmožen tvorno sodelovati in vestno ter z vso odgovomostjo oprav-Ijati del in nalog, ne dovolimo, da bi s širjenjem neresničnih informacij v javnosti Izničil skupno vzgojno-izobraževalno delo kolektiva. Še toliko manj. če gre pri tem za spletke s strani posameznih članov občinskega sveta, ki se (skupaj z Davorinom Šketom) trudijo nas zaposlene prikazati kol zatirane, ki si ne upajo misliti s svojo glavo in medsebojno tvorno komunicirati. LIDUA ZALEZINA, sindikalna zaupnica, za strokovne delavce SVIZ OŠ Rogatec Samo Iz Calja se je na Majski kro9 podalo približno 500 kolesaijev. Tisoč kolesarjev okupiralo Vojnik Z letošnjim Majskim krogom so organizatorji zadovoljni. Potem ko so zaradi slabe vremenske napovedi tretje kolesarsko druženje prestavili za teden dni» je v nedeljo kolesarje aa štaitib pričakalo sonce. In tudi to je bilo krivo, da so se pričakovanja organizatorjev uresničila. Kolesarilo je namreč več kot tisoč ljudi. Tokrat so lanskoletnim Startom v Celju, Vojniku in Slovenskih Konjicah dodali še dva - v Žalcu in Šentjur-ju. In čeprav je bilo prav to nedeljo Še nekaj drugih ko- lesarjenj v regiji, so organizatorji z udeležbo na novih štartnih mestih zadovoljni. Največ jih je tudi letos štar-talo v Celju - približno petsto. Prireditev so zaključili varno, a čisto brez poškodb ni Slo, saj si je eden od udeležencev zlomil roko, a je zdravstveno osebje hitro poskrbelo zanj. Sicer pa je bi: lo med kolesarji slišati pohvale organizatorjem, ki so se pred tremi leti lotili obujanja množičnih kolesarskih druženj pri nas. Majsko je tako zdaj že tradicionalno, zato tudi organizatorji v pri- hodnjih letih pričakujejo Še več kolesarjev. »Želimo si predvsem množičnost in za prihodnje leto dvesto kolesarjev več,« pravi predsednik organizacijskega odbora Edvard Stepišnik. Ob zaključku dogajanja v Vojniku so poleg podelitve mnogih nagrad razglasili še nekaj podatkov o udeležencih. Najstarejša udeleženka je bila stara 76 let. najmlajši pet, najštevilčnejša družina na kolesarjenju pa je štela osem članov. ANDREJ KRAJNC Foto: KATJUŠA Lokostrelsko razpeta jadra Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sodelovanju z Lokostrelskim klubom Sokol iz Ložnice pri ^cu, s Planinskim društvom Zabukovica in Strelskim društvom Juteks Žalec pripravil tretjo od sedmih prireditev Razpnimo jadra pod naslovom Pomeri> zadeni, steči. Več kot 200 udeležencev se je preizkusilo v streljanju z lokom in zračno puško ter v planinski orientaciji na lepo urejenem vadišču v Ložnici pri Žalcu. Naslednja, četrta akcija bo v nedeljo, 1. junija, pod geslom Vsi na Hom na lasten pogon. Štart pohodnikov bo ob 9. uri pri OŠ Griže, pri čemer bodo kolesarji na pot krenili pol ure pozneje. TT Spet v zeleno! Ljubitelji narave in oddaje Zeleni val z Matejo Podjed, ki je na Radiu Celje na sporedu vsako sredo med 11. in 12. uro in istega dne v ponovitvi ob 19. uri in 15 minut, bodo tudi letos» tokrat že šestič odšli na izlet z Zelenim valom. Kupon št. 4 Im» PnimeK Naslov Tetefonfika številka Kupon pošljite na dopisnici na nastov: Novi tddnik & Radio C«lje. Prešamova 19.3000 C^je. s pripisom Za Izlet z Zelenim vatom. Z malo sreče, seveda, če boste skrbno pošiljali izpolnjene kupone, boste morda med 40 srečnimi izžrebanci, ki bodo 7. junija ob 8. uri izpred glavne avtobusne postaje v CeJju krenili na pot proti Savinjski dolioi, se ustavili v vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovars-tvo Slovenije v Žalcu in se pod Gozdnikom učili prepoznavati zdravilne trave s pomočjo zeliščarke Fanike Burjan. Javni žreb kuponov, ki jih bomo objavljali vse do torka, 3. junija, in ki bodo pravočasno (do 4. junija do II. ure) prispeli na naš naslov, bo že v sredo, 4. junija, v času oddaje Zeleni val 8 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Hrvat Sinisa Labrovič je pripravil tihi protest Kolwia umetnikov z belimi zasta verni seje sprehodita skozi mesto, megafon v umetnikovih rokah pa je ostal nem. Nenavadni prometni zneki s prepovedjo pitja alkohota so dodobra zmedli Celjene. Umetniki na ulicaii Festival Vstop pro$t je izvirno in na trenutke sarkastično komentiral prepovedi v mestu Peter Matko je pred nedeljsko maio pred vhod v cerkev sv. Daniele postavil sliko In dovolil sprehod po njej. V nedeljo se je z zadojiml akcijami in performaDsi v Celju kon-Čal festival Vstop prost» med katerim $0 člani Društva likovnih umetnikov Celje In njihovi številni gostje $ svojimi dejanji, poseganji v prostor in z akcijami pokazali svoj odnos do vsakršnih prepovedi. Predsednica društva Andreja Džakušič pravi» da so z izvedbo festivaia izredno zadovoljni. Skoraj 40 dogodkov je pripravilo 26 sodelujočih umetnikov, med katerimi so bili ob domačUi tudi gostje iz tujine. »Uspelo nam je, kar smo načrtovali, čeprav nam je nagajalo vreme, kar je povzročilo tudi nekoliko s)ab$i obisk ob posameznih akcijah. Kljub temu so bile reakcije na naše početje, na naš komentar najrazličnejših prepovedi pričakovane in dobre. Nekaj akcij je bilo izjemnih. Zlasti tihi protest Si-niše LabroviČa, pa voz, hiške za brezdomce... Ohranili bomo festivalsko obliko te tradicionalne akcije, saj v prejšnjih letih zaradi pre-Številnih dogodkov v enem dnevu umetniki nismo imeli priložnosti za druženje in za neko refleksijo tudi med seboj.« ocenjuje izvedbo festivala Andreja Džakušič. Še danes in jutri lahko v Likovnem saionu Celje vidite dokimien- tacijo vsega dogajanja na videu in posamezne ustvarjene izdelke, fotografije ter komentarje dogajanj. BRANKO STAMEJCIC Foto: GrupA MerkPoziepje ustvaril drevesno hišico. Toma? Mileč je iz znamenitega celjskega bisera pred občinsko stavbo naredil leteči krožnik in komuniciral z vesoljem. m ~ Umetniki so sami poskrbeli za skupne vsčaijo in mod r^lmi komentirali dnevno dogajanje. - Žt. 41 • Z7. mal 2008 - Kontroverzni Bonit Hlupič. zdaj Holland, je znan po svoji molčečnosti, a manifest, ki ga je zapisal, je javno bral skoraj celo uro. NOVI TEDNIK ^ INFORiMlACI JE V tretie je imel srečo tudi Rok upmK. v tretje gre rado V tretje gre rado, so si gotovo rekli srečni nagrajenci preteklega četrtka. Z nagradno igro Novega tednika in Radia Celje ter Mercatorja, d. d., smo v tretjem delu lovili aktualne cene za kilogram svinjskih ledij, kruh Dolenc in sladolede Magnum. In lahko rečemo, da smo nagrade delili po pravilu 1-1. kot velja tudi za sodelovanje v živo. kar pomeni, da imata izmenično pravico sodelovati v igri tisti, ki je poslal ali oddal kupon in tisti, ki nas pokliče v studio. Kako pa se tako delijo nagrade? Preprosto - prvi pove tri napačne cene, naslednji pa izkoristi svoje tri možnosti in pove tisto pravo ter dobi nagrado. Ta teden so si pakete izdelkov trgovske znamke Mercator priborili Rok Lipnik. Anton Skok in Julija-na Račnik. Ker smo začeli s pregovorom, tako še končajmo - mogoče bo za vas šlo v četrto ta četrtek ob 11.1BI rOflEK«27.5. 11.00 OtroSki muzej Hermanov brlog_ Čebelica leti z neba Hermanaua tistvarjalnica 16.30 in 17. 30 Celjski dom Pojem in igram V7. regijska revija pevskih inglasbenihskupin vrtcev 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Po pravl|icidili pravljična ura z Ireno StUSi^ 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Družina Beck in graščina Plevna odprtjerazstave 19.00 Galerija Velenje'_ inventura OS odprtje razstave dijakov Splo^ in strokovne gimnazije Velenje 20.00 Dom U. slovenskega laboraŽaJec_ Sžen3k.com kom£öi}a Spas teatra SREDA« 28. S. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_ Pravljična ura pravljične dogodivSGne z Dragico 1730 Mladinska knjiga Celje Ciciklubova pravljična urica 19.00 Domn.slovenskega tabora Žalec VODNIK Otrdki pevski zbor 1. osnovne šole Žalec kmM 19.30 Zdravilišče LaSko Je vse to zaradi stresa? zdroi^stveno predavanje Sanje Lončar 11.00 Otroški muze} Hermanov briog_ Čebelica leti z neba HermannvaustvaijalTiica 11.00 Savinov likovni salon Žalec_ ob zaključku Šolanja na iim^iiŽki ^mnariji Itknv. ne smeri odprtje Ukavne razstave di-jaicovGirnnazijeCe^e<:en£er 12.00 Osrednja knjižnica Celje Vedno širše polje raziskovanja mladih o^rcfe razstave raziskcfval-mh naJcg projektaMladiza Celje 2008 • 18.00 Muzej Laško Kako nastane fosil? muz^ska delavnica 19.00 ljudska imiverza Celje Zasebnost v partnerskem odnosu predavanje Ta^ane Kru/ier 19.00 Celjsid dom Pomoči iz izcelitve po duhovni poti predavanje 19.00 Knjižnica Laško_ Same pesmi o ljubezni UteTomi večer s Torxetom Pav&ßm 19.30 Narodni dom Celje Komorni moški zbor Celje redni ktnikonceet 20.00 Kulturni dom Polzela Island Peak in bazni tabor pod Mt. Everestom potopisnopredavanjeMUa-na^gnnca iiiiiiiiw.novite(lnik.coiii wiiiiw.radiocelje.com > ercator Kdo Mercatorjevo od 5.5. do 26.6.2008 PRAVILA NAGRADNE IGRE - "KDO MERCATORJEVO CENO ULOVI?" Organizatorja nagradne igre sra Merca(or,d. d, Mercator cencer Celje ter medijska hild Novi tednik In Radio Celje. V igri lahko sodelujejo kupci Mercatorja In bratci Novega tednika s poslanim kuponom ter poslušalci Radid Cetje $ klicem v stud tO. Kuponi bodo ot^avljeni v ^^ovem tedniku^ kupci pa jih bodo lahko prejeli pn vsakem nakupu v Hiperrriarketu Mercator centra čeije v ^asu r^agradnelgre. Kupon lahko oddate v nagradno skrinjico v Mercator centru Celje ali ga poitjetena r>aslov; Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 3000Celje Nagradna igra bo na Radiu Celje vsak četrtek ob 11.1 S. VsdktedenBodo v žrebanju s^elovall kuponi z datumom teko^ga tedna. V nagradni igri bomo izzrebalk po en kupon in sprejeli po klic. vse dokler ne bomo odkrili treh pravilnih cen. Sodelujoči bodo poskušali uganiti ceno enega i2med treh izbranih Izdelkov iz redne akcije« objavljene v Mercatorjevem letaku. Na voljo bodo imeli tn možno^. Moderator bo sodelujoče usmerjal, na primer z besedama 'vroče' (kar pomeni« da je blizu prave cene) in'mrzlo' {kar pomeni« da ni blizu prave cenej. Trije sodelujoči« ki bodo uganili pravilno ceno izbranega izdelka« bodo prejeli r>agrado z Izdelki trgovske znamke Mercator v vrednosti 20 evrov. Nagrade je potrebno prevzeti v roku 14 dni od izvedbe nagradne igre pri Inforn^acijskem pultu Mercator centra Celje. Tedenski nagrajenci bodo objavljeni v Novem tedniku in na vidnem mestu v Men:ator centru Ceije. Z Izpolnjenim kupone^ sodelujoči sogldidjo, da organizatoija lahko objavita njihove osebne podatke In fotografije. Nagrajenci se strfnjajo« da se dogodek zabelil s fotografijo rn kratkim t^sedilom v Novem tedniku Nagradna igra bo od 5. maja do 26. junija 2008« ulovi? ■itVsak četrtek ob 11.15 na Radiu Celje IME: PRIIMEK: I. NASLOV: TELEFON: 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela • velik korak Iz stepskih ravnin med slovenske griče Po devetih letih prvič z Dobrne v Kazahstan - Slovenija kot majhna dežela iz pravljice H Marina Resner je za razliko od večine naših sogovornikov pnšia v Slovenijo zaradi dela« ne ] jubeaii. Da pa se tej temi ne izneverimo Či8lo> jo je nepričakovano naSU nekaj mesece kasneje, fie na Dc^ml poročila in ostala za stalno. Tipična ali netipična zgodba» bolj simpatično sogovornico bi si Človek težko želel. Svojega rodnega mesteca in družine v Kazahstanu Marina ni videla že osem let. Vse od takrat» ko je najprej za tri ieta odšla v Rusijo in od tam v Slovenijo. Četudi nam je Že zdavnaj jasno, da se Je B^ rat v svojem fiimu bolj kot iz Kazahsiancev norčeval iz Američanov, človek kar težko verjame gospodarskim analitikom, da je ta država pravi naložbeni raj. Tudi Marina pravi, da za mlade tam prav veliko pametnih možnosti ni. »VeČina mojih vrstnikov se je odselila, odšla na delo v tujino. TYeba je vedeti, da mesena plača znaša 50, 100 evrov. Ljudje, kol so moji starši, imajo vrt, hrano si pridelajo sami in nekako preživijo. Po dnigi strani pa so preveč zakoreninjeni, da bi se kam odselili. Mama mogoče še, dti pa nikakor« Zato pa Marino tistih šest tisoč kilometrov do njenih dragih precej teži. »Če bi bili vsaj kje na pol poti v Rusiji ..,« Tu se ji je od vsega začetka zdelo vse majhno. »Ko pridejo vhotel na Dobrno ruski gostje, vsi reagirajo podobno,« pripoveduje Marina, ki jim občasno tolmači. »Kar ne morejo se načuditi, kako je vse majhno, prijetno, lepo in predvsem mimo. Sama jih iz srca razumem. Kazahstan Je ena sama stepa, ravnina. Mesta so ogromna, glasna in brezosebna. Tu pa so gozdovi, hribčki, vse v zelenem. Staršem razlagam, da je v Sloveniji tako kot v tistem delu domovine. kjer sem študirala. Ni Čisto isto, ampak moji do- 4 I [ Očka Slc^an 2 marima princdskama Nives in Karino. Marina je. kot praw, običajno zadolžena za fotografiranje. nivoje biti gospodinja, skrbeti za dom m družino. Pa vseeno ti želim najti službo med ljudmi,» pravi Marina, ki občasno tudi tolmači za niske goste na Oobmi. na naš božič, veliko noč. Drugače pa ni problemov.« Bolj smešno se je Marini zdelo »proslavljanje« nedelj. In to vsakič z natanko enakim me-nijem. »Juha, meso. pražen krompir in solata. Pri nas je nedelja tudi praznični dan, le da jemo vsakič kaj drugega. 'T\j pa kar naprej eno in isto. Sploh mi ni bilo jasno, zakaj,« se tem nedolžnim zadregam zdaj smeje Marina, ki je tradicijo slovenskih'ne-deljskih kosil že čisto pono-tranjila. Srečna ob svoji družini o slabih izkušnjah v Sloveniji Marina ne ve povedati čisto nič. »Verjamem, da če ma si brez dvoma lažje predstavljajo. Mami pa iz Dobr-čana izrežem tudi fotografije najlepše urejenih hiš. Kolikor jo poznam, bo gotovo Čisto iz sebe od navdušenja, ko jih bo videla v živo. Kot iz kakšne pravljice.« Marina, sicer diplomirana ekologinja, je v naravo Še posebej zaljubljena. Pravi, da ima to po očetu. »Upam» da bom dobila službo v tej smeri. Tudi prevajanje mi je zelo ljubo, ampak bomo videli.« Ko Je ob nedeijah se domišljija na dopustu Slovenski začetki so bili za Marino težavni predvsem zaradi neznanja jezika. »Bilo mi je grozno. Sediš v družbi, nič ne razumeš in nič ne moreš povedati. Saj še ni idealno, ampak je pa po petih le- Kazahstan je srednjeazijska država, ki na severu meji na Rusijo, na vzhodu na Kitajsko in Mongolijo, na jugu na Kirgizistan, Uzbekistan in TUrkmenist^» v obalnem zahodnem delu pa na Kaspijsko ježero. Po površini je deveta največja država sveta, a ima le okrog 16 milijonov prdiivalcev. Glavno mesto je Astana. De* cembra 1991 je država razglasila neodvisnost od Sovjetske zveze. tih veliko lažje,« Ker družina Resner doma govori slovensko, deklici še ne govorita rusko. »Saj ju poskušam naučiti, beremo knjigice in gledamo risanke v ruščini, ampak Karina vseeno vsake tolüco vpraša: »Mama zakaj govoriš tako hecno?«< To pa najbolj skrbi kazahstansko babico, ki komaj čaka glasu od svojih prvih vnukinj. V živo ju seveda še ni mc^a spoznati. Še en razlog, da se Ma-rina tako zelo veseli potovanja prihodnje leto. Kljub vsemu pa se z mamo zelo pogosto sliši po telefonu. Če ne za drugega, da jo povpraša kaj tistega dne kuha, in tako dobi idejo od doma Še sama. »Joooj, običaji. To v mešanih zakonih res ni kar tako. Hrana je sploh najbolj udarno področje. In si lahko predstavljate mojega Stoja-na, ki je za povrh vsega še kuhar?!« Ampak Marina vseeno rada kaj naredi po svoje. >»Včaslh so navdušeni, drugič rečejo, da je dobro, ampak da vseeno raje ne bi tega jedli, spet tretjič Je karati glavni šef kuhinje.« Kar se praznikov tiče, se Marina prilagaja slovenskim, ker pač živijo tu. »Mi smo sicer pravo-slavci, zato družino spomnim Menne Resner je eden tistih ljudi, ki z nesmehom oierijo prostor in nosijo srce na dlani. si ti dober, se ti dobro vrača. Pa tudi moj mož je zelo dober človek. Včasih se mi zdi, da me prek te dobrote tudi okolica sprejema tako in res nimam nobenih slabih izkušenj. Ce pa bi že bile, smo ljudje na srečo narejeni tako, da slabe stvari hitreje pozabljamo, dobre pa gojimo v spominu za hude čase.« Marino smo obiskali dopoldne in tako na žalost nismo srečali njene družine. Hčerkici Karina in Nives sta bili v vrtcu, očka Stojan pa v službi. »Karina je bolj rusko ime, pri vas bolj znano kol Karin. Mives pa s^izbralade-dek in babica. Stojanova starša. Kak teden sem potrebovala, da sem se navadila ali bolje piiučila.« se smeje Marina. »zdaj pa mi je zelo všeč.« In prav zato, ker sta bili deklici še majhni - starejša ima komaj dobri dve leti in pol -so pot tja daleč proti Aziji tako dolgo odlagali. Kot pravi Marina, si nikoli ni mislila, da se bo življenje tako obrnilo. »Prišla sem delat, ker se vedela, da doma ne morem ničesar pričakovati.« Pa se služba, s pre-nekatero solzo domotožja, ni izkazala za bogvekaj. In verjetno bi jo kar odnedo nazaj domov. Če na nekem kostanjevem pikniku ne bi čisto slučajno spoznala Stojana. Bila je ljubezen na prvi pogled. »Seveda velikokrat razmišljam, kaj tisti trenutek počneta moja ati in mami, ampak zdaj imam svojo družino. Lepa zdrava otroka, krasnega moža. Čudovite prijatelje in sorodnike, topel dom. Moji starši mi vedno znova pravijo >Marina, če si ti srečna, smo tudi mi- Nikar ne skrbi za nas, mi smo zdravi in vse je v najlepšem redu«, To jeprav7^prav največ, kar lahko od življenja zahtevaš. Srečna sem in tega se vsak dan znova zavedam.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: KATJUŠA NOVI TEDNIK I REPORTAŽA 11 Mis Kozjanskega je Mariborčanka godilo se je nedaleč stran. V poplavi lepotnih tekmovanj so že lani izbrali mis Kozjanskega. In io ponovili tudi letos. Tokrat v Svetem Štefanu, kr^evni skupnosti med obtiiuuna Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Morda je prav oddaljenost od središč omenjenih občin vplivala na to» da je bil obisk prireditve porazno slab. še tisti redki, ki smo na »kraj zločina« prišli pravočasno, smo se krepko načakali. četek je bil namreč napovedan za 19. uro, a ker je blia v dvorani le peščica obiskovalcev, se je vse skupaj zamaknilo za nekaj minut. No, če smo natančni, za skoraj uio in pol. A nič ne de, so menili redki prisotni, če bo le šov dober. Šest tekmovalk se je torej predstavilo bolj ali manj strogi komisiji. S svojimi talenti so skušale navdušiti tudi obiskovalce. Večina, razen kasnejše zmagoval ke, ki je izbrala orientalski ples, se je odločila za petje. Čeprav so doslej prepevale ie pod tušem, a po slišanem najbrž še tam zelo redko. In morda je to mislil voditelj pri- reditve, sicer tudi o^anizator Miran Ozimič, ko je po nastopu ene od njih, ki želi poslati inšpektorica, dejal: »Si predstavljate, da pride do vas inšpektorica in vam zagrozi: >Če ne plačaš, vam zapojem<-« S petjem so se vsekakor veliko bolj izkazale glasbene gostje Tanja Lo%^e, Melita Pleteršek iz Maribora, ki ima za sabo že nastop na Melodijah morja in sonca, odlična Lidija Križnik, nekdaj uspešna tudi na našem Full Cool Demo Topu, pa Maja Blaj iz Loke pri 2usmu in Vanja Kuštrin, ki se je s pesmijo Kabriolet (bojda omenjena pesem zažiga na takšruh in dni-gačnih zabavah) pripeljala iz Tolmina. In da ne pozabim. Na odru se je, medlem ko je komisija skupaj z organizatorjem skrbno seštevala glasove, predstavil lanskoletni mister Kozjanskega Igor Esih. Zaigral je na harmoniko, a je na žalost na plesišče privabil zgolj en par. [n kaj lahko zapišemo o mišicah. ki jim je bü večer pravzaprav posvečen? Tekmovalke, ki so res zbrale ogromno poguma, saj jih je veČina na Pnra spreinljevalks je postala domačinka iz Svetega Štefana Bartara Jinilt. ki je bila ponosna na to, da je pnnc zapela na odru. Letolnjo mis Kozjanskega, simpatično Polono Rajšp, bomo zagotovo še videli na lepotnih tekmovanjih. Druga sprem^evalka ljubica Boroviek hG postati televiziiska voditeljica. oder stopila prvič, so stare med 17 in 20 let, doma večinoma s Kozjanskega, le izbrana mis Polona RajŠp prihaja iz Maribora. iVtis simpatičnosti |e postala Sandra Čonč, ki se je na vprašanje Članice komisije, kako bi predstavila Kozjansko, najprej spomnila le ene besede -vinogradi - kar je med domačini poželo veliko odobravanja, če sklepamo po ploskanju in smehu. Sicer so se mišice predstavile v treh izhodih, domači fantje, ki so prireditev spremljali stoje v ozadju, pa so se najbolj navduševali nad izhodom v spodnjem perilu. Prva spremljevalka je postala domačinka Barbara Jan-žič in druga Ljubica Borovšek. Kot že zapisano je letošnja mis Kozjanskega Polona Rajšp. ki ji je lento predala lanskoletna mis Natalija Korošec, ki se je na začetku Šova predstavila s prepevanjem. Polona pravi, da si želi nadaljevati na modnih brveh in zagotovo jo bomo videli še na kakšnem lepotnem tekmovanju- Morda tudi z nasmeškom na obrazu, saj je tokrat, kot lahko sklepamo, i^ala vlogo ledene kraljice. Prireditev bi se sicer brez težav lahko uvrstila med boljše lokalnega značaja, če ne bi nekajkrat, poleg prej omenjene zamude, ostali brez glasbe, in to ravno v trenutku, ko je nastopajoča že stala na odru. ANDREJ KRAJNC Foto: SHERPA Mis simpatičnosti Sandra Čone je nnagala tudi na tekmovanju talentov in si prislužila pokal s prstanom. Čeprav so bili v dvorani maloštevilni obiskovalci, se niso nit man) zabavati. Rudar spet prvoligaš! Nogometaši Rudarja so v predzadnjem krogu 2. lige pred približno 2.200 glcdaJd moVo s 5:1 premagali Bo-nifiko in si po porazu Bele krajine proti ZavrČu (0:1) krog pr^ koncem zagoto-vili končno prvo mesto, s tem pa tudi vrnitev v I. ligo. Rudarji so povedli že v 6, minuti, O mladičevo podajo je z volejem izkoristil Denis Grbič. ki je bil med slavjem razpoložen tudi za §alo: »Srečanje je bilo prvoligaško. Po-)Domža]čani so pokazali, da so zasluženo že dni^č državni prvaki. Videlo se je» da so tekmo odigrali sproščeno, mi pa smo LESTVICA 1.SNL r DOMŽALE ZKOPER IHfTGOAlCA 4. IHfTBlBLOCK 6. MARIBOR ^MMOftJC 7.MIKCMC(UE 3S 13 B.DUVA 3S 13 38 21 10 4 36 16 1Q 7 35 16 9 11 » t4 t 13 3$ 13 10 12 S 13 e 16 6 16 S 17 9.KAFTA 10. LIVAR 3S 11 It 13 35 4 6 2S 53:26 73 65:49 64 55:46 M 49:39 50 $3:45 49 S0:49 4S 42:49 46 46:66 44 42:66 44 36:69 17 igrali dobro le na trenutke, kar je nažalost veliko premalo. Krvava se bomo morali boriti, da bomo mimo končali sezono in da ne bomo odšli v dodatne kvalifikacije, kajti vsi vemo, kaj se lahko tam dogaja, in tega si n^če ne želi.« V zadnjem krogu bo MIK CM Celje gostil ekipo Maribora. V primeru, da zmaga, bi se dokončno izognil 9. mestu, v primeru neodločenega rezultata ali poraza pa bi bil od-viser^ od rezultatov tekem Nafta - Koper, Drava - Domžale tn Interblock - Primoije. MTTM KNEZ Baitara Rdel Gobčeve mladenke skoraj popolne Na svetovnem prvenstvu za mlajše članice v Zadru so slovenske kegljavke, t>olje rečeno celjske, osvojile kar Štiri prva mesta. Selektor in trener I^do Gobec je najbolj ponosen na zlato medaljo v ekipni konkurenci, z vsemi šestimi tekmovalkami iz Miroteksa, Barbaro Fidel, Nado Savič, Evo Sajko, Sabino Koljič, Rado SaviČ in Anjo Kozmus. Nato sta Nada Savič in Barbara Fidel bili najboljši med dvojicami» Nada pa še pn mešanih parih s Čulibrkom, Piko na i je postavila Fidelova z osvojitvijo kombinacije, kar je najbolj zahtevna disciplina in zato prvo mesto tudi najbolj čislano. Njenih 641 podrtih kegljev je bilo precej časa absolutni rekord kegljišča. Posamično je Barbari nekoliko zadrh-Cela roka, potem ko so morali popraviti avtomat, in je osvojila »le« bn^nasto odličje. Vsprin-ÖJ, kjer se tekmovalke na hilro izločajo, sč je do finala prebila Rada Savič in s srebrno kolajno dopolnila celotno celjsko zbirko. Got>Čeve varovanke so bile torej skoraj popolne, a celjski keg-Ijaški strokovnjak pravi: »Težko bi si predstavljal, da bi lahko osvojili Se več medalj z žlaht-nejSim leskom. Toda ludi to bi se lahko 2^odilo. Malo več sre- RadaSam čepriBaitariinRadi,pabi imeli vse zlate medalje. No, po dveh napornih mesecih, ki jih je ekipa Miroteksa resnično dobro odigrala, je padla v /ormi. S treningi smo vrnili dekleta v ustrezno pripravljenost. Ta uspeh bo zelo težko ponoviti!« DEAN SUSTER Foto: SHERPA ph KRATKO Četrti finale Celje: Najboljši slovenski rokometni sodniški par Janko Požežnik • Darko Repen-šek, za katerim so olimpijske igre, bo ob koncu klubske sezone sodil še v četrtem finalu. V moški ligi prvakov je sodil celo povratno tekmo, pa slovenslü pokal, zaključek tunizijskega prvenstva, danes pa je odpotoval v Ku-vajt na sklepni turnir državnega prvenstva. (DŠ) Kati zmago preprečil dež Strasbourg: Katarina Sre-botnik je v finalnem dvoboju WTA turnirja izgubila proti Španki Anabel Medina-€arri-gues s 4:6, 7:6 in 6:0. Po prekinitvi zaradi dežja je Španka zaigrali bolj preudarno in si priigrala novo tumirsko zmago. V 1. krogu odprtega prvenstva Francije je žreb Ve-lenjčanki namenil Španko Vir-ginio Ruano Pascual. (MK) Sezona za hitro pozabo Celjsko območje je imelo pet moštev v ligi UPC Tele-mach. 2alv naslednji sezoni ne bo več lako. Zlatorog Ljščani so odigrali sicer solidno sezono, a želenega cilja niso dosegli. Vrnitev v Jadransko ligo jim je preprečila ECr-ka, ki si je nenazadnje s tremi zmagami nad »pivovarji« v tej sezoni to lud j zaslužila. Trener Damjan NovakoviČ je bü na začetku zelo optimističen ob sestavi ekipe» a se je kmalu pokazalo, da ni vse tako. kot mora bili. Predvsem je odpovedal po vseh plateh Neraanja Jelesijevič, ki je bi) na začetku gonilna moč. Prišla sta še že preverjeni Aleksandar Jev-džič in temnopolti organizator igre Chester Mason, ki je vse preveč igral za svojo statistiko. Potem je prišla še poškodba Grege Malija. Šele ko je NovakoviČ krepko udaril po mizi, ko je začel rotirati samo sedem do osem palcev, so LaS-Čani zaigrali lako, kol znajo. A to je bilo dovolj le za polfinale DR Jadranska liga se je zopei izmuznila. Elektra Esotech ŠošlanjČani so v svoje vrste po odhodu trenerja Bojana La-ziča v Union Olimpijo pripe- ljali hrvaškega stratega Ivana StaniŠaka, zaradi znižanja proračuna pa so iz kluba odšli štirje nosilci igre {Cmer, Ru-Čigaj, Nedeljkovlč, Mihelič). Stanišakinnjegovasistenl Borut Cerar sta izvlekla maksimum iz kvantitativno skromnega kadra, ki so ga pestile poškodbe. Osmo mesto je zaradi vsega tega uspeh in potr-ditev, da je Elektra Še vedno v zgornjem delu slovenske košarke. V Šoštanju so se zdaj odločili, da bodo še znižali proračun. Zaradi tega so se že razšli s Stanišakom, pri čemer ekipo prevzema Cerar. Alpos Šentjur Šentjurčani so enako kot Elektra dodobra spremenjeni krenili v sezono, v kateri je trenerske vajeti prevzel Matjaž Čuješ iz Maribora. On je tudi sestavljal ekipo, a je pri selekcioniranju nekje storil napako, ki je Šentjurčanom povzročiJa precej glavobola. V začetku decembra je odšel Delič, prišel Misirača, po božiču pa se je uprava kluba na Čelu z Jožetom Palčnikom hrabro odloČila, da gre v boj za obstanek z mladim trenerjem Boštjanom Kočarjem, ki je bil Čuješev pomočnik. Ekipa je začela igrati iz tekme v tekmo bolje, do lige za prvaka več ni mogla, a si je v ligi za obstanek brez težav priigrala prednost in končala sezono kot deveta v Sloveniji, kar je ob vseh težavah vsekakor dober rezultat. Hopsi Polzela Polzelani so se vrnili v prvo ligo in v minuli sezoni povsem upravičili pričakovanja. Kljub velikim težavam s poškodbami so si namreč brez posebnih težav priigrali obstanek, najbolj po zaslugi odlične telesne pripravljenosti» specialitete trenerja Boštjana Kuharja. V dvorano na Polzeli so se vrnili gledalci, tudi navijači Hmelj boys. In tudi to sta zmagi Hop-sov. Ekipa je sicer imela nekaj nepotrebnih nihanj, ki so bila v večji meri posledica omenjenih poškodb, saj Hopsi praktično niti ene tekme niso odigrali v polni postavi. Zaradi tega tma doseženo v minuli sezoni Še dodatno težo. Rogla Zreče ZreČani so se ekspresno vrnili v 1. A ligo in se tako od nje tudi poslovili. Rogla je nekaj časa delovala kot avtobusna postaja v obe smeri, a proti koncu le v eno. Prihodi igralcev, ki so sicer veliko pomagali v določenem otxiobju (JokiČ, Škor-nik, Sissoko). a so lahko odšli ob vsaki boljši ponudbi, so se znova pokazali kot zgrešeni. Trener Slobodan Benič je bil namreč prisiljen menjavati ekipo praktično vsak mesec in je rii zmogel uigraä do ravni, ki bi zagotavljala obstanek v ligi. Ko seje začel proti koncu rušiti sistem, so začeli igralci odhajati. Vprašanje je, kako se je klub zadolžil ob nakupu »okrepitev« in ali bo v Zrečah še dovolj volje (financ), da poskusijo znova. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA PANORAMA NOGOMET 35- krog 1. SV. Domžale-MJK CMCelje4:0 (0:0);Zahora {48. 61, 85), Halilovič (60 • ag), Ii-var - Drava 0:3. Maribor - Interblock 1:1, Koper • Gorica 4:3, Primorje' Naftii 2:1. 26. krog 2. SL: Kudar Velenje •Bonifika 5:1 (]:i):Grbič (6, 67),Omladič (46).Kolsi (51), Mujanovič (91); lličič (45). Vrstni redt Rudar 49, Bela krajina 43, Aluminij 41, Soni(ika 40, Triglav 35. Zagorje, Mura 34, Za-vrč, Krško33.Krkal7. 25. krog 3. SL- vzhod: Šmarje - Siojnci 2:7; Asllaiiaj (47), Hernavs (67), Drai/inja - Veržej 2:2; Vidojevič (15), Močič (79). 5mnrTno - Črenšovci 5:4; Cizej (2. 43), Plesnik (7, 77). Agič Kocijan (30). Filovič (51). Roma-Šentjur 2:4; BoSkoviČ (1), Drobne (22,57), Štonnan (30). Vrslni red: Šentjur 54, Smart-no44, Dravograd 42, Veržej 39, Čfen§ovci, Malečnik 38, Dravi-nja 37, Šmarje 35. Odranci 34. Slojncj 33. Paloma32, Kovinar Store 30, Pohorje 14. Roma 13. 25. krog Štajerske lige: Ormož-Rogaška 2:2; Pažon (6), Tadina (43). Motiš CIauilius • Peca 7:2; Poredski (15 - Ilm), Firer(l7.21,85)Polajžer(45, 49), Ferčec (81), Šentilj - Simer Šampion 4:4. Zreče - Železničar 6:1, Šoštanj - Cerečja va$. Vrstni red: Simer Šampion 61, Möns Claudius 53, Gerečja vas 48, Ormož 46, Šoštanj 42, Bistrica 39, Zreče38, Parlizan 37, Podvin-ci 36. Peca 28, Rogalka 26, Šentilj 23. Železničar 18, Oplotni-ca 7 1. tekma za 3. mesto 1. SLMN: Dobovec - PuHtar 1:2 (l:0);Firer (37); Ivančič (6), Kovač (38). (KM) iA I u I 1 t o ______Jff»WI|t--.- • »I «•'2 iittiiitiipfitiMiiib »O Novakoviču še nismo govorili« Edini golza moštvo 12 Rogatca je dosegel Ivan Firer. V Tolmin po medaljo Prvo tekmo v boju za tretje mesto v malonogometnem DP je Do-bovec v Rogaški Slatini izgubil s Puntarjem z 2:1. Gostje SD prvi gol dosegli v 6. minuti in dobili polčas. Drugi je bil dramatičen. Domači so zaigrali veliko bolje in po strelih z razdalje v 37 minuti zasluženo izenačili. Po samostojnem prodoru je zadel Ivan Fi-rer: »Tekma je bila zelo napeta, Na-žalosi nismo imeli sreče pri zaključkih akcij, dobro je branil njihov vratar. VTolmin gremo po zmago, upam pa tudi, da bomo imeli več sreče in Želje po zmagi-« Gostje so po preje- tem golu močno pritisnili in dve minuti pred koncem postavili končni rezultat. Tekmo je pokomentiral domači vratar Marko Gotlin; »Bila je zelo zanimiva za gledalce, z veliko priložnostmi na obeh straneh. Mislim, da smo jih imeli mi več, žal jih zopet nismo izkoristili. Nič še ni izgubljeno, kajti imamo še povratno tekmo, tako da lahko lam presenetimo. Danes smo namreč dokazali, da smo lahko enakovreden nasprotnik.« Povratna tekma bo v petek v Tolminu. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Košarkarskemu kiubu Zlalorog tudi letos ni uspelo uresničiti kar nekaj zastavljenih ciljev. Zgodaj je izpadel v pokalu Fiba, prav tako v slovenskem pokaiu, ni se us-pei uvrstiti v mednarodno regio-naJno ligo. In kot je še povedal predsednik upravnega odbora KK Zlatorog Milko Škobeme, uvrstitev v finaJe državnega prvenstva za LaŠČane ni bil prednostni ciJj. »Za klub to ne pomeni nič posebnega. Zdaj ugotavljamo, kje so razlogi za takšno stanje» in v skladu s tem, kar se bo dogovoril upravni odbor, bomo ustrezno ukrepali, tn po možnosti sestavili ekipo za naslednje leto, ki bo začrtane dlje uspela uiesručiti, kajti Zlatorog je klub z dolgoletno tradicijo in vedno moramo delovad dolgoročno, tako da tudi v tem primeru ne bo Slo za razliko.« je dejal Škobeme. Boste zamenjali veiiko igralcev? Do menjave i^alcev pride po \«aki sezoni iz preprostega razloga. Nekaterim potečejo pogodbe, vedno se pridobivajo novi igralci, tako da menjava igralcev ni pogojena s tem, da nismo uresničili zastavljenih ciljev. V zadnjem Času so se razširile govorice o zamenjavi trenerja Damjana Novakoviča. So resnične? Zaenkrat gre samo za govorice, saj upravni odbor o tem Se ni raz- Milko Škobeme pravljal, ampak bo v naslednjih dneh. Damjan Novakovič tudi še nI podal poročila o pretekli sezoni» tako da je o tem Se prehitro govoriti. Novakovič je dvignil kar precej prahu» ko naj bi blatil KK Helios in trenerja Zorana Martiča o prodaji tekem s Krko, ki se je uvrstila v Jadransko ligo. Kaj te izjave, ki naj bi bile izmišljene» pomenijo za klub in trenerja? Težko komentiram stvari, pri katerih nisem bil navzoč. Težko je reči, kaj se je govorilo po Sloveniji in kaj je trener Novakovič izjavil v nekem zasebnem pogovoru. Po pogo- voru z njim sem lahko samo ugotovil, da to, kar je bilo zapisano, ne drži in da tega ni izjavil. Reakcija našega lanskega trenerja Martiča pa se mi zdi zelo nekorekma, zato se mi zdi pošieno, da je Novakovič reagiral na ta način, da je tudi sam Maniča prijavil Častnemu razsodišču Košarkarske zveze Slovenije, ki se bo tako ukvaijalo z obema stranema in bo lahko ugotovilo, za kaj gre. Se pravi, da te stvari ne vplivajo na delovanje kluba? To nima nobenih posledic na delovanje kluba. Klub v to niti ni bil vpleten. Trener je samo eden od Članov kluba, ni predstavnik kluba, tako da kiub, kar se tega tiče, ni dal nobene uradne izjave. Če bo pa to potrebno, bo 10 tudi napravil. Prihodnje leto boste praznovali 40. obletnico delovanja kluba, [mate morda že pripravljene kakšne posebne načrte? Seveda. Kavno zaradi te obletnice iduba si želimo uvrstitev v mednarodno regionalno ligo in doseči 5e kakšen bolj odmeven uspeh v tem letu. In ravno zaradi tega se bomo potrudili, da bomo te cilje tudi dosegli. Obletnico bomo seveda tudi posebno obeležili s primemo proslavo. O načinu bo odločal organizacijski odbor. MOJCA KN^ 14 OTROŠKI ČASOPIS NOVI TEDNIK 0TR05KI ČA50M5 Spoznavali Evropo in preteiciost Praznik Evrope so praznovali tudi v Vrtcu Šentjur. Na ta dan so se otroci naučiti veiilco novega o državah Evropske uni}e> odpraviti pa so se tudi na izlet v preteklost in si ogledali muzejske zaklade. Šentjurski otroci so obiskali Turistično informacijski center v Zgornjem trgu. Tam so si najprej ogledali zastavice evropskih držav. Nekatere so celo prepoznali. Znali so tudi povedati več zanimivosti o državah, Id so jih predstavljale zastave. Nato so slišali poučno pravljico z nasiovom Matej in Amadu. Zgodbica govori o tem. kako pomembna je povezanost med ljudmi, sodelovanje in razvijanje dobrih odnosov. Otroci so nato odšli še na potovanje po preteklosti. V prostorih muzeja so si ogledali razstavljene predmete in radovedno spraševali o življenju nekdanjih prebivalcev Rifnika. Otroke so najbolj navdušili verižice, uhani, kotli in drugi predmeti, ki so jih uporabljali v starih časih. Šsn^unki otnici so bili navdušeni nad pisanimi zastavieaml, ki predstavljajo evropske dnave. POPRAVEK Dan druženja treh generacij - še enkrat v 39. številid je bil v rubriki OtroŠici časopis objavljen članek Dan druženja treh generacij. Članek, ki ga je uredništvo skrajšalo oz. spremenilo, se je od naSega originalnega zelo razlikoval, predvsem po pomenu prireditve. Izpuščena so bila vsa imena odraslih, ki so k^or koli sodelovali pri izvedbi prireditve in na prireditvi, vključno z imenoma poslanke Evropskega parlamenta, gospe Ljudmile Novak in župana občine Dob-je. gospoda Franca Salobirja. Uredništvo je članek spremenilo tako, da je nastal videz, kot da Je Šlo za neko šobko otroško prireditev (zaradi tega je tudi verjetno bil uvrščen v rubriko Otroški Časopis). Dejansko pa je bil namen tega dne (ki se je izvajal na 85 lokacijah po Sloveniji), druženje treh generacij, torej otrok, staršev in starih staršev. Pri nas je bilo Čez 300 udeležencev» od tega kar dve iretjini odraslih. Ena po^vitnih točk v osnovnem programu oddaje Spon in špas je bila obisk in pozdrav pomembnega gosta na prireditvi. Mi smo si priborili obisk prej omenjenih gostov. Ne morem pa razumeli, da evropska poslanka {ki sicer v Evropskem parlamentu dela na področju invalidov, zaščiti otrok in družinske problematike} ni bila niti omenjena, čeprav slika, ko je imela govor, pa je bila objavljena. Kako je uredniStvo lahko ravnalo tako neprofesionalno? Mag. VINCENC FRECE no^tednik ' "v osrcdhja kmjiznica c61j£ radioccij»' -H* MOiA NAJUUBŠA KNJIGA {«: Im« ift priimek: Noslov: DOT^ujm« to mof podolti (ovno ebfeyfiwl Za svojo najljubšo knji* go lahko glasujete s kuponom. ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjlž-ku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Tokratna nagrajenka je Eva Osojnik, Gorjane 5, Podsreda. Lonček bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. & //4 ^^ KO Bi Zlati mladi folkloristi 9. maja je bila v Rogaški Slatini 12. državna revija ljudskih pesmi> plesov In običajev Pika polu pod goro, ki se jo je udeležilo 48 skupin iz različnih koncev Slovenije. Na reviji so se predstavili tudi folkloristi OŠ Petrovče in POŠ Trje ter prejeli najvišjo nagrado, in sicer zlato priznanje. Komisijo so skupaj z mentorico Heleno Turnšek prepričali s spletom in prikazom običaja V hiši je luScno. Prizorišče dogajanja so postavili v osrednji prostor v hiši, ki ga danes imenujemo dnevna soba, v preteklosti pa so ga imenovali kar hiSa. To je bil prostor za druženje, petje, pJes, predvsem pa je hiša zasijala v pričakovanju praznikov; takrat se je ribala, na mizo so se pogrnili prti, zadišalo je po prazničnem ... Folkloristi so nam običaj prikazali odlično, čas se je odvTtei nazaj. Na odru so peli, igrali na »nunalce«, gnetli testo za krufa, ribali »podnice«, pometali, pletli venčke, krasili mizo ... Ko je bila hiša Čista, je zavladalo veselje, in potem se Je plesalo ... Zlato priznanje je zagotovo nagrada za celoletno delo otrok in mentorice in potr- Na državni reviji ljudskih plesov so bili nagrajeni tudi mladi folkloristi iz 1. oS Rogaška Slatina, rv. OŠ Celje, Vrtca Zarja Celje ter Vrtca Anice Čemejeve Celje. ditev, da delajo dobro. Upajmo» da jim bo še dolgo uspevalo in da bomo še dolgo gojili spoStljivost do ljudske dediščine, preteklosti in ljudske pesmi, ki najlepše zveni ravno iz ouoških grl. Na Tr-ju in v Pecrovčah se za to ni treba bati, saj zanimanje za tovrstno dejavnost iz leta v leto narašča. NC DOBER NAMIG za prijatelje »Zaupajte vašim prijateljem, da bodo prijatelji zaupali nam.« v dobri družbi je vedno dovolj prostora za sveže obraze. Povabftejih vsvojo banko in priporočite storitve, ki jim zaupate. Splačalo se vam bo. Akdja traja do 12. julija. _ steviü» ®080 17 50 www.nkbm.si Ce pripeljete svoje prijatelje, vas nagradimo. Paket zvestobe za vas in Paket dobrodošlice za vaše prijatelje. .. \_ . J "«Ci^^Nova KBM NOVI TEDNIK KRONIKA 15 Uradniška napaka človeku zagrenila življenje Obtoženi se sprehaja na prostosti, njegov nedolžen soimenjak namesto njega v sodni dvorani?! Na celjskem okrožnem sodišču se niti v petek ni začelo sojenje Jožetu Canku, Ismetu LukoviČu in Ivanu Orlaču, lu jim obtožnica očita zlorabo prostitucije. lYojica naj bi se pred leti dogovorila z ne-kaj dekleti za nudenje spolnih uslug v gostinskem lokalu, ki je bü v lasti enega od obtoženih. Toda na sodišču se je hudo zapletlo. Obravnavo so namreč preložili za nedoločen Čas zaradi malomarne napake. Vabilo na sojenje so na-mi^ poslali popolnoma drugi osebi, torej ne tisti, ki je dejansko obtožena v tem postopku. V sodni dvorani se je namreč znašel popolnoma nedolžen soimenjak Ivana OrlaČa. Ob odkritju, da na sedežu za obtožene sedi popolnoma nedolžen Človek, je zavladalo nemajhno presenečenje. Medlem ko se obtoženi Ivan Orlač nekje verjetno prosto sprehaja, se je skoraj v lisicah v petek znašel njegov nedolžen soimenjak- In kako je priSlo do tega? Huda napaka se je zgodila na relaciji policija-sodišče. Čeprav je bil v predkazenskem postopku pravi Ivan Orlač, se je zapletlo, ko |e nekdo na policiji storÜ malomarno napako pri pošiljanju podatkov na celjsko sodišče. Tja so namreč poslali podatke njegovega soimenjaka, ki ne le, da ni bil vpleten v kaznivo dejanje, za katero sodijo obtoženim, ampak obtoženih niti ne pozna, čeprav so mediji o njih že velikokrat pisali. T^na uradniška napaka je Ivanu Orlaču, ki so ga pomotoma vpletli v vso zadevo, kot sam pravi, uničila življenje. Pred Časom uspešen podjetnik, srečen partner in oče je danes popolno nasprotje tega. »Doma imam zaradi tega številne težave, imam tri mladoletne otroke, ki morajo poslušati obtožbe drugih, češ, v kaj je vpleten njihov oče ... Psihično sem popolnoma strt. Imam podjetje in stranke so začele od po-vedovati naročila,« razlaga Orlač, ki ;e po krivem obtožen. Gre za enega bolj razvpitih sojenj, o katerem smo že pisali, tudi o policijski preiskavi teh kaznivih dejanj pred leti. Trojica, Cank, Lu-kovič in Orlač (pravi), naj bi, tako navaja obtožnica, sodelovali pri organizaciji prostitucije. »Prvi naj bi bil nekakšen vodja, Vi naj bi iz Ulaa-j ine v Slovenijo privabil osem deklet, uredil vso dokumentacijo, jih zaposlil v svojem lokalu, se z njimi dogovoril, da bodo za 200 ta-kratnih nemških mark nudila gostom tudi spolne usluge, pri Čemer naj bi denar od tega dekleta delila z njim. Ostala dva naj bi izdajala ključe od sob, skrbeJa za varnost deklet, opravljala naj bi tudi raz- Nepravi Ivan OriaČ: »Uničili so mt življenje!« Učne prevoze deklet predvsem z Madžarske v Slovenijo in obratno. Kriminalisti so trojico prijeli s pomočjo tajnega policijskega sodelavca,« smo pisali mediji ob napovedani prvi sodni obravnavi pred mesecem dni. Priznali napako Ko je vabilo na sojenje dobil 53-letni Orlač namesto S 5-letnega Or-lača, mu je skoraj zastal dih. O tem smo pisali tudi mediji. In nekdo bi celo lahko pomislil, da smo v tem primeru spet krive medijske hiše, toda ni res. Sodne obravnave so javne, kar pomeni, da jih lahko spremlja vsakdo. V tem primeru gre izključno za napako uradne inštituci je. Partnerka 53-letnega »nepravega« OrlaČa situacije menda ni sprejela dobro, prav tako ne njegovi sorodniki, znanci. Zaradi vsega naj bi Orla-Ču, ki je podjetnik, začele naroČila odpovedovati tudi stranke, zaradi česar naj bi trpel poleg osebne tudi poslovno Škodo. Poleg neugodnega položaja je bilo v času prve obravnave videti, kot da je pobegnil. Vabilo na sojenje je namreč {kot je v leh primerih navada) prejel nekaj dni pred obravnavo, a ker so se v družini nato stvari obrnile na glavo, je bil popolnoma na dnu in je odšel v Italijo. »T^jdi kriminalist, ki me je nato obiskal doma, mi nikakor ni verjel, ko sem mu razlagal, da enostavno nisem pravi človek,« ogorčeno razlaga Orlač. Odločil se je, da se takšna stvar nikakor ne more končati brez tožbe glavnega krivca, »Sistem je uma-zal moje ime. Želim opravičUo in povračilo povzročene škode,« dodaja s solzami v očeh. Ob vsem se poraja vprašanje, kako se kaj takšnega sploh lahko zgodi. Za odgovor smo prosili tudi celjsko policijo, saj so na sodišču v petek navedli, da se je napaka zgodila tam. Na policiji se napake očitno zavedajo: »Pri obravnavi navedene zadeve je Okrožno sodišče v Celju na Policijsko upravo Celje naslovilo preverko za ugotovitev dejanskega prebivališča več oseb. Pri tem je bilo ireba komunicirati in preverjati podatke s pomočjo več internih naslovnikov. Pri preverjanju smo pomotoma navedli napačen naslov stalnega bivališča osebe. Dodali smo tudi podatek, da oseba na navedenem naslovu ne biva in da policija ni uspela ugotoviti njenega bivališča,« so nam zapisali v odgovoru. Spet o hranu Oriaču ... Toda ko se bo začelo sojenje obtoženim - upajmo, da bodo tokrat poklicali pravega Orlača - bomo mediji poročali spet o Ivanu Oriaču. »Verjetno bom moral spremeniti ime. saj mi drugega ne preostane,« dodaja naš sogovornik. V Sloveniji se je do zdaj že kar nekajkrat zgodilo, da se v medijih v zvezi s kaznivimi dejanji pojavlja-jo imena in priimki oseb, ki imajo tudi svoje soimenjake, a v primeru Orlač je več kot očitna napaka nastala na strani uradnih inštitucij, ki bi morale biti sinonim za pravičnost ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A a h «a 'S s Menjava na sodišču Na celjskem okrožnem sodišču se od 30. maja obetajo nekatere spremembe v vodstvu. Funkcije predsednika okrožnega sod^ ne bo več opravljal okrožni sodnik svetnik Andrej Pavlina, temveč Miran Jazblnšek. Jazbinšek Je okrožni sodnik svetnik, do zdaj je bil javnosti znan po tem, da je bil predsednik sodn^ senata v kar nekaj od-mevnejših sojenjih na celjskem sodišču. Prav tako sodnik Milko Skobeme ni več podpredsednik celjskega okrožnega sodišča, na to delovno mesto je bila imenovana okrožna sodnica Teodora Glulič Terbm. Spremembe naj bi se zgodile tudi na Višjem sodišču v Celju, a odločitev v zvezi s tamkajšnjim predsednikom še ni bila sprejeta, so nam v uradni pisni izjavi potrdili na ministrstvu za pravosodje. Umrl pod tono kovine V soboto je v obratu gospodinjskih aparatov v podjetju Gorenje v Velenju v nesreči pri ddu umrl 50-letm delavec. Nesreča se je zgodila, ko so delavci podjetja iz Velenja v okviru pogodbenih del v obratu nameščali tako imenovano nosilno konstrukcijo visečega transporterja. Kovinske profile» dolge skoraj 10 metrov in težke okoli 1000 kilogramov, so s pomočjo viličarja nameščali na primerni višini. Pri tem je delavec s svojim telesom delno omogočil, da se je tovor pod kotom dvignil. Takrat se je eden od profilov zapletel v visečo mrežo. 50-letnik je poskušal situacijo rešiti, a se je kovinski tovor zaradi nihanja izmaknil z viUčarja in skupaj z delavcem padel na tla. Delavca je težak železni profd pokopal pod sabo, pri čemer je SO-letnik umrl na kraju nesreče. Spletni goljufi ne dajo miru Previdno na spletu in pri spletnem bančništvu, da ne boste sokrivi tatvine Pretekli teden smo poročali o lažni informaciji o bankomaüh In vnosu PIN-kode v obratnem vrstnem redu, ki je krožila po elektronskih nabiralnikih. Videti je, da goljufijam na spletnih straneh ni nikoli konca. Policija namreč že opozarja na drugo kaznivo dejanje in goljufijo, v katero lahko padejo naivni spletni uporabniki. Storilci iz tujine, predvsem Rusije ali Ukrajine, preko e-pošte novačijo slovenske državljane, naj se prijavijo za sodelovanje kot lokalni predstavniki velikega mednarodnega podjetja- »V prejeti e-pošti se najveäaat omenja mednarodno podjetje Les-prom, Slovenski državljani, so povabljeni k sodelovanju, storilcem običajno pošljejo svoje osebne podatke in številko svojega U'ansakdjskega računa v Sloveniji, na katerega zatem prejmejo nakazilo. Od prejetega nakazila slovenski prejemniki (po predhodnem dogovoru s pošiljateljem denarja) odštejejo običajno provizijo v viši- ni od 6 do 8 odstotkov, ostanek denaija pa posredujejo vnaprej določenemu prejemniku v tuj ino,« razlagaj o na po-liciji. Dodajajo še, da gotovina izhaja iz kaznivih dejanj» po- vezanih zzlorabo osebnih gesel elektronskega bančništva, opisano posredovanje denarja pa je sostorilstvo pri kaz-nivem dejanju velike tatvine, za katero je zagrožena zaporna kazen do pet let. Zato ni od- več opozoriti na večjo varnost na intemetu in na to, naj se ljudje ne odzivajo na takšna sporočila oziroma neznancem ne pošiljajo osebnih podatkov, saj gre v tem primeru za mednarodne organizirane združbe storilcev kaznivih dejanj. Programska oprema za proti virusno zaščito, filtriranje sumljive pošte in programi za odstranjevanje vohunskih programov, dobra nastavitev in uporaba osebne požarne pregrade ali usmerjevalnika z vdelanim požarnim zidom so osnove varnosti na spletu, ki bi jih zaradi varnosti morali uporabniki upoštevati. SŠol es/m KER XEHTE POSTATI VOZNIK ZA VSE CASE Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Vpraialle xa vse ugodnotH, vm ostalo bomo urodllll mi« Ob vpisu v tocoi CPP podarimo 1 uro prokHcno voxnio in noomoiono broxpiacno uporalM ovto poligona« Tecai CPP A-, B-, Cv E- in H-lcategoriie V ponedei|eic, 2* 2008, ob 16« uri« 16 r. -• KULTURA NOVI TEDNIK Plečnikova ulica v Colju povfizi^ Skalno klet s Domom sv. Jožefa. Od Plečnika do Seliškarja Danes pojasnjujemo poimenovanje Plečnikove ulice, ki v Celju povezuje Skalno klet z Domom sv. Jožela. Poimenovali so jo po sloven* skero arhitektu, urbanistu in oblikovalcu Jožetu Plečniku. Jože Plečnik se Je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani, kjer je imel oče Andrej vpredmest-juGradiščemizarstodelavru-co. Sprva ni kazalo, da bo postal svetovno znan arhitekt, saj ga je oče kljub nadarjenosti, ki jo jekazal kot slikar, name oil za svojega naslednika v mizarski delavnid. Tlidi gimnazijska leta mu niso šla najboljše, zato se je mladi Jože leta 1888 2 državno štipendijo odpravil v Gradec, kjer se je vpisal na obrtno šolo. V štajerski prestolnici je študiral štiri leta in že tam se je pokazal kot i^emen talent, saj je v prostem času pri profesorju Theyerju risal načrte za prenovo graš-kega Ringa. Leta 1892 je Plečnik odšel na Dunaj, kjer je v znanem pohištvenem podjetju naft-te za opremo stanovanj in tudi nadziral izdelavo. V tem obdobju je Plečnik želel nadaljevati študij, vendar mu sprva ni uspelo. Ko so ga zavrnili v umet-no-obrtniški šoli priavstrijskem muzeju za umetnost in industrijo, se je leta 1894 odločil za študij arhitekture. Čeprav ni imel prave osnovne izobrazbe, ga je zaradi izjemnih risarskih spretnosti v svojo mojstrsko šolo na dunajski likovni akademiji sprejel znameniti dunajski arhitekt Oton Wagner. Reč-nik je med drugim sodeloval tudi pri načrtu izgradnje dunajske mesrne železnice. Wagner je Plečniku še poslej zaupal, saj mu je v izdelavo odstopil dekoracijo rotunde v F^atru, ki so jo i7iiplaU leta 1898 ob jubilejni razstavi. Tega leta je Plečnik dobil prvo nagrado za svoje delo. in sicer za Guttenber-gov spomenik, še istega leta je konča) tudi šolo pri arhitektu Wagnerju, za svojo diplomo pa je prejel t i. rimsko nagrado, ki mu je prinesla enoletni Študij v Italiji. V tistem času je obi-sl^ še Francijo. Ko se je leta 1899 vrnil na Dunaj, se je ponovno zaposlil '-^okom SE imenuje pri Wagnerju. Po dveh letih je na Dunaju odprl lasmo delavnico. Že leta 1901 je pristopil k združenju Secesija, v katerem je bil aktiven vse do izstopa leta 1909- Tam se je zbližal z dunajskimi tokovi krščanskega socializma, pripravljali pa so tudi številne razstave modeme umetnosti- Leta 1910 so po njegovih načrtih začeli graditi tudi cerkev sv. Duha na Dunaju, ki je bila zgrajena tri leta kasneje in sodi med prve železobetonske sakralne stavbe v Evropi. Leta 1911 je odšel v Prago, kjer je na pobudo češkega prijatelja Kotžre sprejel mesto profesorja dekorativne arhitekture v umemoK)brtniSki Šoli. Že leto kasneje je profesorski zbor na dunajski umetnostni akademiji Plečnika želel imenovati za naslednika profesorja Wagnerja, a mu radikalni nemškonadonalni krogi tega niso dovolili. Tako je Plečnik ostal vPra^, kjer se je posvečal izključno profesuri. V tistem Času je zavrnil tudi ponudbi za profesuro v Berlinu in Beogradu- Po 1. svetovni voj-TU je predsednik Češkoslovaške republiice Masaryk Plečniku zaupal vodstvo arhitektonske preureditve predsedniške palače na HradČanlh. Pri prenovi je sodeloval vse do leta 1934, ko je vsako leto v poletnih mesecih skupaj spredsed-nikovo hče^o Alice urejal Rajsko dvorišče, vrtove in parke. Leta 1920 se je Plečnik vr-rul v Ljubljano, kjer je sprejel poziv tehniške fakultete novoustanovljene ljubljanske univerze, da prevzame stoli-co za arhitekturo- Prva leta so ga Še vedno okupirali praški projekti, vendar je sprejemaj tudi domaČa dela, na primer ljubljanska frančiškanska cerkev v Šiški in cerkev v Bogoji-ni (obe med leti 1925 in 27)... Čeprav je imel v Ljubljani veliko oboževalcev, njegov po- ložaj zaradi novih arhitekturnih trendov v tridesetih letih ni bil več tako trden. Vendar mu je zaupala takratna mestna oblast. V tistem Času so nastale še danes privlačne Pieč-rukove znameniiosti: Zbornica za tigovino, obrt in industrijo (1925-27), Vzajemna zavarovalnica (1928-30), Tro-mostovje (1929-31), stavba Narodne in univerzitetne knjižnice (1936-41), Žale (1939-40), novi magistrat s tržnico (1940-42) ... Med letoma 1928 in 29 je bila po načrtih PleCnÜca In njegovih učencev zgrajena tudi palača ljudske posojilnice v Celju. Ob nastopu 2. svetovne vojne je snoval načrte za povojno Ljubljano. Ker je okupator univerzo zaprl, je svoje znanje na študente Plečnik prena^ kar na svojem domu v Ttnovem. Po 2. svetovni vojni, ko so [^stopile nove in spremenjene razmere, Plečnik pri oblasteh sprva ni bil dobro zapisan. Od novih oblastnikov ga je podpiral !e takratni minister za kulturo Ferdo Kozak. Kot nekakšen obliž na rano je bila Prešernova nagrada, ki so mu jo podelili leta 1949. Ta mu je prinesla tudi številna naročila za spomenike voj nim žrtvam- Zadnja leta svojega življenja se je ukvaijal predvsem s sakralnimi spomeniki, a zaradi nerazumevanja takratnih političnih oblastnikov vseh svojih načrtov ni mogel uresničiti- Jože Plečnik je umrl v svoji hiši v Trnovem 7. januarja 1957. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Seli^ karjeve ulice, ki se v Celju odcepi od Popovičeve, v bližini Elektroservisov. Foto: CrupA Zgodbo o Jožetu Plečniku je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Predsednik države častni poicroviteij Celje so v petek obiskali najboljši mladi likovni umetniki na svetu, ki so se udeležili odprtja razstave nagrajenih likovnih del In podelitve priznanj 13. mednarodnega raa^isa revije Likovni svet in Galerije likovnih del mladih Celje. Nagrajena likovna dela na temo Kdo sem jaz? Kdo je moje ljudstvo? je mednarodna strokovna žirija izbrala med več kot 10.000 prispelimi likovnimi deii iz 40 držav sveta. Priznanja je ustanovitelj razpisa in prve otroške galerije v Sloveniji Mihai-lo Lišanin podelil petdesetim najboljšim v treh starostnih skupinah in trem najboljšim v vsaki skupini. Vskupi-ni do 10 let so najboljša dela ustvarili umetniki iz Rusije, s Kitajske in iz Romunije, v skupini od 11 do 15 let so nagrade prejeli umetniki iz Indije, s Slovaške in iz Srbije, v skupini od 16 do 20 let pa avtorji iz Turčije, Črne gore in Slovenije. Pomen tega mednarodnega razpisa za Podelitve priznanj v Celju sa je udelezH ceb nagrBjenec Amir flosseln Kfizemi iz Irana. Priznanje ma je izročil Mihailo Ušenin. promocijo Slovenije v svetu jepotrdil tudi predsednik države dr. Darulo Türk, ki je nad dogodkom prevzel časno pokroviteljstvo in je vse na- IZJAVA TEDNA »Small is beauttfal« Odgovor župana Bojana Šrota na prošnje Mthaila LiŠani-na, da bi mu pomagal do večjih galerijskih prostorov. ^ajence pozdravil v pisni obliki. Osebno se je slovesnosti v Celju udele^ župan Bo-jan Šroi, ki je v svojem otvoritvenem govoru izpostavil pomen zavedanja svojih korenin v času, ko svet postaja globalna vas. V kulturnem programu so sodelovali otroci celjske lil. osnovne Šole, Folklorna skupina Celje in Plesni forum Ce- lie. BA. foto: KATJUŠA V jubilej z dirigentom Komorni moški zbor Celje se bo na letošnjem 59. rednem letnem koncertu prvič predstavil pod vodstvom novega dirigenta. Umetniško vodenje zbora je v letošnji sezoni prevzel David Preložnik. Koncert bo v Četrtek ob 19.30. v celjskem Narodnem domu. Kot gostja bo sodelovala vokalna skupina In špiritu pod vodstvom Tomaža Marčiča- Zbor sj z novim dirigentom in s pridobivanjem novih pevcev prizadeva, da bi izvajal najzahtevnejše zborovske skladbe in programe na jubilejnih prireditvah in pevskih tekmovanjih. Za uspešno delovanje društva si vodstvo želi pridobiti tudi lastne prostore za redno društveno dejavnost. Letošnji koncert je hkrati uvod v jubilejno praznovanje 60- letnice zbora, ki jo bodo prihodnje leto obeležili z več promocijskimi nastopi doma in v tujini, samo obletnico pa želijo pevci proslaviti tudi z udeležbo in najvišjimi priznanji na najkvalitetnejših zborovskih tekmovanjih doma in v tujini ter z gala jubilejnim koncertom v Narodnem domu. BA UUDSKA ow*^isv 1.letnik « Pek/8la3didar-konditor*vplsv l.in3.letnik TEČAJI IN DELAVNICE * Usposabljanje za odgovorne osebe v S>H}skrtehr>olo g Iji; «RettHka rn komunikacija; * NevrolingvistiSno programiranje - NLP diploma; * Računovodstvo - osnovni modul: For^ trgovanje z valutami: Desetprstno slepo trpkanie; Težka gradbena mehanizacija; Osnove astrologije; Numerologija; Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE «Izvajalec zidanja In ometavanja, betonskih del, del nbdcih gradenj; • Socialni oskrbovalec na domu. Prijave in informacije: Te{.: 03 428 67 50: e-mail: info@lu da bodo o Pankrtih poučevali tudi v šoli in da se bo mladina s prezirom in odklanjanjem učila besedil naših pesmi. Perfektno je, če greš komu na živce...« Pankrti so nastali leta 1977 in kar deset let krojili rok in pank glasbeno sceno. Skupino so sestavljali Peter Lovšin, Gregor Tome, Boris Kramber-ger, Dušan Žibema, Bogi Pretnar, Mitja Prijatelj» Marc Ka-vaš in na nekaj koncertih tudi Matjaž Gantar. Posneli so deset plošč, od tega pet velikih studijskih. Pankrö, ki so pionirji panka v Sloveniji, so s svojo glasbo, gnevom in ener-gijo spremenili glasbeno sceno, povzročili pa tudi pravo kulturološko revolucijo. So se zavedali, kaj počnejo? Grega Tome pravi: »Prav hudih prob-lemov z represijo nismo imeli, a imeli smo občutek, da smo omejevani, nadzorovani. Za vsak preboj smo rabili ogromno energije. A zdaj ni nič drugače. "Ridi danes je težko kar-koK spremeniti v tej neprijazni, birokratski, konzervativni, samozadovoljni državi. Dobiš občutek, da je edini način, da bi kaj spremenil, da greš spet za štiri leta v gozd in narediš revolucijo...« Razstavo lahko v Muzej u novejše zgodovine Celje vidite do 17 junija, BRANKO STAMEJČIC Foto: GREGOR KATIČ MM zefene do fine 29.5.-31.5.2008 Mlekarna Celeia od 8.00 -18.00 ure Festival bo ob vsakem Vabljeni na Festival zeiei mle^nakrarjlca st(fHf t^ediie kolesafskimaraton 29.5.2001 10. IS. 30.5.201 31.5J 9.00 9.30 -JurnicaT • animacijski p - razstav3 slikarskih Mitoo tlogajanje bomo popestri obislrävalee razvajali f mlečnimi Iz Vsi obiskovalci Festivala zl vstop prost in bodo sodelo^ riagratfe. 7tanf/ sA/tAi/, tus nlbO «vtoeeut A p« gjwl triglav ^ ^ %f btnkao^ STOBRa Ä FB=ax£S3 m^faTO muti Td: 710 30 90 GSM:040610m DELOVNI CAS: Pon, Ned. In VSI prazniki: 12*22h IjMJRAN RAZKO^ Tnio>«c pri D. 56 KUUNARIČ^ Di&miie BADOŽrvOOT Td.: 03/57W.$ZO IN HARMONIJI Mob:051/43Ä^3« OKUSOV! www.gotfiittBiru.ii GMBiiSiM^aK Cwiul: Mo#»ni}9avcciMn HottlSiiw^aw StuiAoAf W: 1-3» (0)5 757«» _ ric+»(0)5757«w WWW .srn oga VC .C O m lHiull:hotel#smo9»ccofn BBs^^ BACHUM lontafct GSM: 041710 S45 •tvtä/unufUv wwwianc-burge^^ -ßJtM^ '^A mfo^ranc-bur^xoni -v^tt^fkoHjo f-% s Bogomir Paj» s.p. 3000 Celje, Linhartova 20 tel.: 03/548-45-11, faks: 03/544-28-70 ^ m NOVI TEDNIK & NASVETI 19 .ZDBAVJE - NASE BOGASTVO Fizična aictivnost in starost Vprašanje: Ali redna hoja m fizična aktivnost pripomoreta k ohranjanju in krepitvi zdravja tudi pri starejših? Ali ni škodljivo» Če pričnemo z vajami šele po 70. letu? S staranjem ljudi se Število aktivnih In vključenih v različne programe fizične aktivnosti povečuje vse do 70. leta starosti, kjer se z redno rekreacijo ukvarja kar 75 odstotkov ljudi. V tej populaciji že 30 odstotkov ljudi muči prevelika telesna teža. S telesno aktivnostjo, indeksom telesne mase in obsegom trebuha sla direktno povezani tudi obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja. Ista razmerja veljajo tudi 7A maligne bolezni. Raziskave, opravljene na več kot 4000 preiskovancih med leti 1971 in 2001, so potrdile. da ljudje z večjo aerobno zmogljivostjo, ki so redno fizično aktivni, obolevajo redkeje in pozneje kot drugI, ki imajo nižjo aerobno zmogljivost. Ibdi če se je primerjalo in upoštevalo kajenje; dednost, eleklro-kardiografske spremembe med testi, hiperholesterole-mija itd. je bila umrljivost med^jüvn^i ni^ kot med^ Nove raziskave so dokazale splošno izboljšanje zdravstvenega stanje in nižjo obolevnost in umrljivost, če se fizična aktivnost poveča. Sest pomembnih dejavnikov tveganja se je proučevalo vsake 4 mesece in stanje se je ocenjevalo kot: izboljšanje, delno izboljšanje ali brez sprememb. Pred tem je vsak udeleženec sodeloval pri vajah hoje, ki jo je povečeval od O do J ure dnevno. Povečeval je ludl hitrost hoje in na koncu se je ugotovilo. da se stanje izboljša le pri tistih, ki so poleg sprememb dejavnikov tveganja povečali Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog tudi dnevno obremenitev s hojo. Te spremembe niso vezane ne na spol niti starost ali etnično skupino. Pomembno je bilo. da so postali ljudje vse bolj gibljivi in da so vsak dan ali vsaj trikrat tedensko hodili tako hitro, kot so le lahko. Dokazab so, da nikoli ni prepozno, da so rezultati vedno vezani na posameznika in tako lahko vsakdo sam vpliva na kvaliteto življenja. Zmanjšala se je obolevnost in umrljivost. Tako se je po vsaj 30-mi-nutni hoji dnevno zmanjšala umrljivost za 27 odstotkov Intenzivna fizična aktivnost vsaj 20 minut dnevno pa jo je znižala že za 32 odstotkov. Ti ugodni rezultati pa niso vezani samo na nekadilci podobni rezultati so doseženi tudi pri kadilcih kot tudi pri osebah s prekomerno telesno težo, kjer se je pokazalo znižanje umrljivosti za 19 odstotkov. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Ta raziskava, opravljena v Heidelbergu. nas opogumlja, da se podamo na sprehode vsak dan. Ob povečani medijski skrbi za starejše, kjer se le sprašujejo, kaj lahko poveča kvaliteto življenja v starosti, nas ti dokazi dodatno vzpodbujajo, da postanemo še bolj aktivni in da se vključimo v dejavnosti, ki jih za nas organizirajo društva kot so Koronarni klub Celje, Društvo za srce Celje in Društvo na srcu operiranih bolnikov. Pa tudi to ni potrebno, potrebna je le dobra volja, ali še kakšen prijatelj, ki nas bo spodbudil» da se odpravimo od doma in hitro prehodimo pol, ki jo itak že poznamo. Čeprav so pokojnine, ki jih sedaj daje država, bolj sramota za človeka kot pa vzpodbuda za dostojno življenje, jebolj kot višina le-te pomembno, kako dolgo in na kako kvaliteten način bomo leta izkoristili. T^ ga veselja do življenja nam ne more vzeti nihče. Tako bomo z lastno aktivnostjo poskrbeli zase bolj kol vsi administra-torji državnih regulativ. Zavedajmo se le» da nikoli ni prepozno! ^ ROŽICE IN CAJCKI Smrdljička proti krvavitvam če vam ime smrdljička ni poznano, rastlinico na sliki pa kljub temu prepoznate, vam je mogoče znana po bolj pogostem imenu, ki ga zanjo uporabljamo - krvomočnica. Ja, kot pove Že ime, jo ljudska medicina vglavnem uporablja proti »krvomoku« oz. krvavitvam. Čeprav krvomočnico {Ge-ranim robenianum) pogosto srečujemo ob plotovih, po zi-dovju. na vlaiiih in senčnih tleh, ji pretirane pozornosti ne posvečamo. Še največ zanimanja zanjo pokažejo tisti, ki imajo težave z neplodnostjo. Velja namreč za zel, ki ugodno vpliva na maternično sluznico. Slednjo odebeli in tako pomaga, da se jajčece lažje ugnezdi. Nekatere ženske, ki so imele težave z zanositvijo, so prepričane, da jim je prav krvomočnica pomagala do želenega cilja. Spet druge dvomijo v njene čudežne moči. Kakorkoli, poskusiti se nemara splača. Ali res deluje ali ne, pa bo pokazal čas. Ta bližnja sorodnica rožen-kravta cveti od maja tja do oktobra, ko si jo lahko naberemo za domačo rabo. Cvetovi so svetlejše Ln tudi intenzivnejše rožnate barve, drobni in lepe zvezdaste oblike. Rdečkasti listi so globoko razcepljeni. Cvetni sestav dopolnjujejo Še koničasto podolgovate plodne glavice. Za zdravilne namene so primerni nadzemni deli. Preden cvetočo zelišče uporabimo, odstranimo plodove, če so se ti že razvili. Rastlinica sicer raJilo smrdi - po kozlu ali stenicah - odtod tudi njeno ime, a kljub temu se jo splača nabrati. Vsebuje obilo eteričnega olja, čresbvin, grenčin in organskih kislin. Ca j Iz krvomočnice lahko pripravimo kot poparek ali kot preliv. V prvem primeru zvrhano jedilno žlico posu- Piše: PAVLA KLINER šene in narezane rastline po-parimo z dvema skodelicama vrele vode ter pustimo stali deset do petnajst minut. Čez dan počasi popijemo. Če pa se odločimo za preliv oz. namok. prelijemo dve žlički prav tako posušene in zre-zane smrdljičke z dvema skodelicama mrzle vode in pustimo stati osem do deset ur v pokriti posodi. Preden pijemo. lahko malce segrejmo. Pijemo čez dan po požirkih, Ženske oziroma pari, ki pijejo čaj zoper neplodnost, se navadno odločajo za preliv, ni pa nujno. Ljudsko zdravilstvo jo poleg tega, da 2 njo zdravi krvavitve, rabi Se pri težavah z želodčnim in črevesnim katarjem, pri driskah in proti-nu- Simon Ašič svetuje, da njen preliv gr^ramo pri vnetem grlu in ga uživamo pri želodčnih in črevesnih vnetjih, driskah novorojenčkov, bolečinah v želodcu, grlu, prsnih katarjih, revmatizmu in vnetju ledvic. Koristil naj bi pri kožnih neprijetnostih, kot so llšaji, ekcemi, srbež, razjede, rane in vnetja. Pri vnetih očeh. vnetju obraznega živca in otečenih dlesnih zelišče stolčemo in ga položimo na boleče mesto. 8 • 12 kg mesečno Dr. PIRNAT i}2y;25'2:32 55,01/519 25 www.plmat.si m 20 MAGIJE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Vojakinja nežnega srca Prijeten pozdrav iz zavetišča Zonzani in predvsem od miške Zonzil Mene so zadnji deževni dnevi kar maJce potrli, saj si nove energije nisem mogla nabirati na ležalniku v prijetni sen* ci, temveč sem bila prisiljena ždeti doma in poslušati pasji radio. Ni mi bilo ravno v veselje» a medtem sem se spomnila, da sem vam dolžna opisati še štiri Zon-zanijevce, zato bom danes predstavila oskrbnico SUvi-jo. Ali ste vedeli, da SHvija pomeni penica? Gre za majhne svetle ptičke, ki prav lepo pojejo, a so kljub svoji majhnosti in navidezni nemoči prav moCni in glasni ptički, ko je treba. In prav takšna je naša Silvija. En pogled pove vec kot tisoč besed... Trenutno je sezona mačjih mladičev na vrhuncu, v društvo vsakodnevno prihajajo prijave o mačjih leglih. Velikokrat gre pri teh prijavah za zavržene mucke, ki so se jih njihovi lastniki znebili, ko so ugotovili, da muce pričakujejo naraščaj. Zato sterilizirajte svoje mucke takoj, ko so godne za ta poseg, da preprečite nezaželeno razmnoževanje. Strošek sterilizacije in kastracije vsekakor odtehta vse probleme, trpljenje živali in odstranjevanje mladičev po kolitvi na neprimerne In nezakonite načine. Zavedajte se, da živali - tudi mladiček - bolečino čuti prav tako kot vi. Za vse informacije poidl-čite na tel: 031 326-877 HELENA J. HACIN Že res, da je blondinka, a bivša vojakinja vam bo že dala vetra, Če si je boste preveč privoščili. Kdo bi si mislil, da so lahko lrdi> na videz hladni vojaki nežne dušice, ki jim je živalsko življenje prav tako sveto kot človeško, če ne še bolj, in ki jočejo Iz srca, če umre katera izmed ljubljenih živali. Kolikor sem imela priložnost videti Silvijo v akciji v zavetišču, lahko rečem, da gre za izredno natančno, marljivo in skrbno dekle, ki se ne boji moške konkurence in nadvlade pri svojem delu. Če nas boste obiskali v Jar-movcu pri Dramljah, boste spoznali našo prijetno Silvijo, videli, kako zabavno je pri nas, hkrati pa boste polepšali dan tudi varovancem - mucam in kužkom. Slednji vas vabijo od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in 15. uro. Če nimate Časa za oseben obisk, si lahko vse varovance ogledate na spletni strani www.go.to/zonzani, na le lefonski številki 03/749-06-00 pa bodo odgovorjena vsa vaša morebitna vprašanja. Tako, do naslednjič Čim manj deževnih dni in veliko veselja ob vaših ljubljenčkih! Pa- NINA ŠTARKEL Pazi. zajec) Kje? Kaj na vidü? Kako le, ko pa je trava vüja kot jazi (5602) Opa, Klamen, ti pa si hitar! Saj sva se komaj dobro spoznala, pa me že grabi82aM.khm.ntl (5600) Drus^o za POMOČ ŽrVALIM V STISKI 510 V • M pVkc^"» wmv.radioGelje.com QCDWDtednik . NaročnBdNQV«9dtwMca boste iahico naročriSke ugodnosti' 4 male <>glose v Novem t^nlini do 10 besed tai.testmo ha.Radlu Ce^ • i^oortscn tzkUuCm s svo^ naročnBico kaitto ittrotitiSko ookrtnlco odroma z osebnfrn dokimientorn naročnica Novega tednika. Mililirnilifeimi iujniluniri iin rae pronwjo v nailedfUe leto! BCS kosilnico prodom. Telefon 031 894-926- 27^3 RENAUITS1A letnik \m, prodom. T^ Fon 031 801-960. 2724 I^PIM mOMOBlL, od Istfliko ^000 ngprej, nujno kupim. Telefon 041 361-304. PRODAM HIORAVIIOII cilinder lo sonwngklodolko in cisterno Cre^o pfodcm.Telefon 041 999-906. Š139 ZGRABUALNlKSip stor330 tondem prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 57394)86. 2670 SliWobnKdnik Uro 3000 (pojek) inza Bes obroulnik, (ohke izvedbe, prodon). le-lelonOSi 646431. 2683 KR091 kosiliHk, brilev 135, molzni stni puholnik Tojfun in tridelno brano, ugodno prodom. Ceno po dogovoru. TetefonOS) 812-663. 2ed7 TMICT0R2eror4712 pn>dam. Telefon 031 6534)3S. 27t2 POSLOVNI prostorvCeltu^objektRinihnko, pri mestni tržrki, 1. nodstrop^, v izmeri 22,50 nt', primeren zo trgovsko oli drugo poslovno d^ovnosl, prodamo. Ceno 16.988 EUS. Nepremičnino v losti nepremi6iiflske dražb«. Telefon 051 370^66; www.moksmilijofi.si. Moksi-mit^n, d. 0.0., l|ubljonsko c 5, Celie.n [aQ(?csaEaD©0D[3 Linhartova 22. Calje 03 4924222 vsskden od 8.30 ilo 13.00 •fldkupvasBfleprfimioiiine -cenitve nepremoin •vpisi v zempko knjigo •sestava kupoprodajnih pogodb in urejanje potrdne dokumentai^je Proreet t nepeMilčnioMii naj bo varen« nto iaiqM|te nam. Telefon 041 601 555 wvm.novitednik.com HITRO NAROČITE Dolgodlaki mucak Jack je star 2 meseca, zdrav, cepljert, pred oddajo bo ksstriran. je že navajen mačj^a stranišča. Oranaii rmjesh Janek^sbirS mesece. zdrav, cepljen, kastriran, eist, zelo navezan na človeka, nožen in prijazen. Širekoprogasta mucka Uiniea. zdrava. Ž-krat cepljena, sterilizirana, čista, prikupna in prijazna, navajena bivanja izkijiwno v stanovanju. mmm Dvakrat na teöen« ob tortah in petkih, lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1 »25. Naročniki platjo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3^% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek 41 barwittseiiy teb vujsfcegi^oi^biMiiMforti IZ NOVI TEDNIK Prešernova 19 3D00 Celje NAROCILNICA Iminpriimik: M Datum rojstva: Ulica: ttvpraUicRO naročam Hm tatfnik za najmuj 6 mesecav podpis: NT&RC d.o.o. bo podaike upn^ljai samo za poirebe narothuS« shižbe Novega isdoikd NOVI TEDNIK IHALI OGLASI - INFORMACIJE 21 kupim KMEnJSKO un\\m oli kmelijo^v Celju in olcolia kupim. Telefon 041 039-919, Q312495 VIKEND hi» oli ZDšdlj^ parcelo, do 200.000 M. lolcodjo Mm do 20kbpim. Telefon 05) 232.591 2S41 iMemo HA frakwfni v Celju i^enu po^ prodor za trgovino, na^ oli odkup, v velikosti 50 do 100 mlTelefDßD41621-420. Venero shop, (!. o. o., Zg. J«zersb 82,4206ZQ.Jflzei^o. n mm propaihi NA Muz^em Itgu v Celju prodonio prrtfi^ flo stonovonje, v iTmeri 116,43 m^ Mo^ nost preureditve v dve stonovonji. Ceno ISD.ODDEUlIHepreniKmnovlosrl ne-preniiaiin^ketfruzbe. Telefon 0513?0' 666; www.mok^milijQfl.si. Maksimili-(on, d. 0.0., ijubljortsko u S, Celje, n NA Sovinjsiiem nobre^u v Celju prodorno flonovooje v 2. nodstrepju, v izmeri 121,95 bolkonom in kletjo, mo^ nost i^euredilve v dve stonovonji, po-gM fio djslu Stori grad ki m»tni pori, cm 160.000 EUR. Nepremičnina v lasti nepremičninske dniäe. Telefon 051 370-666; wwwsmokiniitiian.si, Mok> mil^fl, d. 0. Ov Ljubljon^ c 5, Celje, n oddam APiUTMAvstvieffi jedru Izole, 150 m od morjo, zs 2 odroslo * 2 otr^o, oddom za45filR/don.Telefon031 37GM06. p isčim VCFUlf Sran gcrsofljero oli eoosi^o do-novonje. Sem 7cj»sleno, nekadilko, n-snolnzon«^mi.TelBfon 040151-564, Ireno. 2Sd6 oddam čAMZO no Zeleniti (pri tehnični Šoli) od-doin.releh)n0313(IS-79S. 2666 prodam STAREJ^ kuhinjo Marin, s štedilnikom, nopo in koritom, 6,5 m, cena simbolično, pnKlom.TeWfon (03) 749-2739, 031 682-6B4. 2701 MASIVNI borov jedihi kol z dvema tfoloma ugodne prodom zo 150 iÜR. Telefon (03)574(^753. S26d HlADimiX. stwiilnik, pralni stroi trosftd, mizo, stole, (ogol in kuhinjo prodam. Tde^ 051 424-303. 2729 prodam VIÜO koTiöno bukovA dtv prodorno, (ena po dogovoru. Telsfofl 031 378-906. 2341 prodam NESKIQ, rjav«, gmhoste, črne, Nk pml nežnostjo, prodamo. Ceno 5 £tlR/(arki-ca z biezplcmo dostavo no dom. Vzrejo nesnk Tlbcot, telefon (02) 582-1401 p flUŠIČE, od 100 do 140 kg, prodam. T^ fon (02) 600-1021 262^ MLADICE nomske ovcarfe, store 7 tednov, proda m. Telefon 577^413. 2674 PRASU, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon 051 35m 26do TEllÖ(0simen4alkfi,staro 20dnj,|xodam. Telefon (03) 734-7673. ?7ii MLAOE burske koze (rodovnik) prodam. !eMon041 265-120. $270 mesnate pasme, zo nodoljnjo rtjo, prodajamo. Fišor, Tobor, telefon 041 619-371 2722 kupim MlADO knM, psK^ SMom nMan^w^ brejo, k^Mon 5792*315. Š268 prodam IGMNI krompir, vvmoh po 30 kg, prodam. T^fon 041 742-334. 25» KORUZO v zrnju tof pšenico In rdeče vino prodom. Tsiefon 041882-325. 427i OSTALO prodam MUN za zfto, no komne, ft 100 bi ffodilnik no trdo gorivo, lohko se priidjud no centralno oli ogrevanje vode, prodam. Telefon {03) 5774-775. 2971 SOO za dstenio Creino, 2.7001, prodom. Telefon 041 996-S25. 2690 TRAKTOR Dojc, 40 km, ohrunjen in kiper prikolico, 21, pradom. Telefon 5488-117,popoldon. 2706 SMREKOVE prikle za fižol pr^m. Telefon 040 763-922. 2709 kupim TRAICKIi pninfica indrugiM valor in tovorno vozilo, tudi v okvorf, kupim. Telefon04? 407-130. 2386 Iskreni fdntje l&Öejo preprosta, zvesta dekJeta. Mnogo j^b je. zato puo ca. pozabita na razoöamnia ter jih brez str^ikov spoznajte, Tel.: 03/57 26 319. gsn^: 031/836 376. lkp«ld oi«fa»\ i p. wf^ is. p«tmu BUKOVA in brestovo drva. s prevozom, prodom Telefon 031 776-591. 2485 äHITNA posredovolnica Zoupanje, ki je upanje v ljubezen povrnilo že več kot 10.000 osebam, posreduje za vso stfr rostno c^dobjo, brezpločno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726^19, 031 505-495. U^ld Ore^ik s. p., Oolenjo vas 65, Prebold. n 30.000 posredovanj. 11.000 novit) poznanstev je bilo v prsteklam letu sMenjenIt) z neio pomočjo. Letos kaže, da jih tso še več. Ženitna posredo-v«|ri«c4 za generacije, Zaupanje, Dolenja vaa 85. Pre&oW. 03/57 26 031 S05 49S. 031 836 378 SEM 3046t7ii font, nekodfcc, neoMikld želi spozncti sebi primemo dekle. Tele-fon031 712-138. 2dd2 Ena ptička priletela, mnla, drobna pttöca in nam žalostno zapela, da te več nazaj ne bo. ZAHVALA Hvaležni smo vam, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci m znanci, iu ste čutili z nami, ko je odhajal'za vedno, in našega dragega SLAVKA KOŽARJA pospremili v tako velikem Številu na njegovo zadnjo pot. Hvala vam za vsa pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sve^e v dober namen. Posebej bi se želeli zaiivaliti družini Muškotelec iz Tratne in dr. Tasič Ilič iz Sentjiu'ja, ki ga je spremljala v času težke bolezni. Hvala gospodu župniku iz Šentjurja za sveto mašo in pogrebni obred, pev-cem, godbeniku, govorniku Branku in po^bni službi Zagajlek iz Šentjuija. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Sin Leoo z družino In sopotnica Ida ter vsi ajegovi 2721 ZEUM spozMti žensko z ovton^lriiom zo pomoč v stonovonjski hi§i, staro do 53 let. Sem moški, stor 53 let. Tel^on 041 851-617. 2662 ZAPOSLITEV 1 fUTAKMICOJA redno zoposltmo v pkenii v bližnir okolici C^. Zkiti lourv^, d. 0.0., VBn'io vos 15 Mefon 040 475-114. n tšeemo natakarico za strežbo v dnevnem lokalu v Celju. Prosto: dva dr)i tedensko fn prazniki. Poster^o in redno plačilo. Telefon 041 799-618. Trgovina Bar. s. p., Jožef Kienovšek, t Dobrova 16, SOOOCetje.l, V kreativno in ambiciozno delovno okolje vabimo ■oJ»lwihp 1 fnjni «vH^kroMa fcneodelia^i tmfOk oh toč». Pogoj za zaposlitev je najmanj 10 (et delovnih izkuienj na področju šivanja po meri žen^th dnevnih oblačil In 9^čanih ot>-lacit. Pisne prijave poaljfte na: SD PROJEKT, d- o. O., Š;androvtrg20. ŽaJec; najkasneje do 14.6.2008. ONEVHI bar Choo-Oioo v Colju redno zaposli natokorico oli študentko. Zelo ugoden delovni ras. Telefon D31 616-695. tiiko Popovič, s. p., Levstikovo 8,3000 Celje. 2607 ZARADI poveconojo obsogo delo ndno zapodimo fasoddrje in slikopkskarje. MSgrod, d. 0.0., Gosposvetsko 3, Cot|e, lBlefon041 77M04. 2727 Si koooiiithnB. mijin m n» ^iMt lää Miti v tmaiimm linu? fotem poMiä od pon. do petice od 8. do ts.ur«. Tri«fon 03 429-6140. JikBfB«. Miritonks c U, 30CD C«^. Na bencinskem servisu v Šentnjpertu zaposlimo: - Študenta - prodajalca za delo na bene, aervisu plačKo 3,12 EUR na uro - študenta za delo v bifeju plačilo 3.95 EUR na uro infotmacije 041/796 356, g. Boštjan ISCEMO vestno ddo>4(ozQ oskrbo bolnke nQdoniu.Telefon (03) 5417377. 2684 KAKOVOSTNO in po 2elo uifodnili cenoh izdelujemo demitfosode. MSgrod, d. 0. 0., GosposvBtsko 3, Celje, telefon 041 77M 04. 2723 Bolečina se da skriti, solze nwč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti, V SPOMIN Minilo je ieto žalosti, kar nas je v cvetu mladosti tragično zapustila na§a draga JASMINA ŽOHAR (4.12.1960-26.5.2007) Pogrešamo tel Vsem, ki se )e spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, Iskrena hvaia. Vsi tvoji 2e55 Ni smrt tisto, kar nas loä, m Življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice ANE KRAJNC roj. Hudina iz LahoraŠka [1926-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna ^žalja ter darovane sveie maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala tudi gospodu Ojsceršku za besede slovesa in kaplanu gospodu HanžiČu za lepo opravljen obred. Žalujoči v$i njeni L209 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame,. babice, prababice in sestre FRANČIŠKE SPORER iz Šentjurja, Ul. Dušana Kvedra 37 (20.10.1929-11.5.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, izražena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 2/00 Podjetje NT&RC,d.ao. Direktor Srečko ŠroT Podjetje opravlja časopis no>2^ožni$ko. radijsko in agen* cijskoiržflo dejavnost Naslov: PreSemova]9.3000Ce1je.tddon (03)4225190» fax: (03)5441052» Novi tednik izhaja vsak tor^ in petek, cena torkovega izvuda je 0.81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. T^lnica: Tea PodpeČan Veler. Naročnine: Majda KlanSek. Mesefna narečna je 7»50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Šiesdlka tiansakdiskega računa: D6000 002G7S1320. Nenaručenib rokopisov in foto- grafij ne vratomo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor Ivo Om^. No\d tednik sodi med proiz^e, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednosl- NOVI TfONIK Odgovorna urednica: Tatjana Cviro Namestnica odg. ur.: Ivana Stamefčič RaCunalnliiki prelom: Igor Šarlah, Andreja Iziakar MliSuTvan je: www.minjadesign.com E-maU uredništva; ledniK^^m-rc.ai E-coaU tehničnega uredništva: tehnika.tednik^t*rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona ßrglez Urranica informativnega programa: Janja [ntihar E'luaiJ; radlo^nt^rc.si. E-mail v studiu: info@radlOcelje.com URECHilŠTVO Milena Breiko-PokUč. Brane Jeranko. Špela Kurall, Rozmari Petek. MrikA Seli§mK Branko Siamejčič. Simona ŠoUnič, Dean Šusier. Saška Teržan Ocvirk AenciJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku In Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propa^da: Vojko Gr^)ar, Zlatko Bobinac, Viktor Kienovšek, Alenka Zapu$ek. Rok Založnik Telelon: (03)42 25 190 feju (Cß354 4! 032. (03)54 43 Sil Sprejm o^asov po eidct po$tl: agendja^t'Fcsi 22 DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpulčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (defo za določen čas. zahtevane delovne izkuSnje. posebno znanje In morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess. gov, si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo« da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE osmovnošolska izobrazba delavic II wgäq: m v molzvoonji. m jm sufloviN. m\mii i^delxa v vr^e IN ZU^UE VREČ NA PAlfTO; mäH ČAS. 3 MESRt EM FfllTT PfiOlZVOOfUA. TR60VINA. ST08TTVI DÜ.L MAflieOfISKA ^ STA S6.3000 CEUE POUCŽNI DEIAVB V SKIAOIŠCU • H/i OPRA* vuA VSA POHO&iA m V PROCESU mm DUE IN PRQOAJE. PRI »LAOI^&Ull INPAKIRA-NJU aAEA, PR[ NAXIADAMJU IN RAZKUtlANJU ^A OaOÖN ČAS. a HES»:CV. 4.6J008; raAD TT^VIHA. POSRBOVANi^ PflOlZVO ONJA D.aO. QUE. K0C8EK0VA CESTA 30 A. 3202 UUBEÖIA DELD NA SDSKAÜlia • M/t VLAGANJE IN VTEM IZDEIKOV (Z DflODJA NA STCKAIMIQ IN SPACTNA KONTROLA \£ TIH. SORTIRANJE IN PAKIRAUE IZDEUiOV. CläBÜE OaOVNEfiA MESTA: DOLOCEN CAS. 3 UE^ 4i^08: AL* nSPRDiZVOOMA IN SVHOVAILfE SREÜKQ JUß IP^POOGAORI 3000 QUE mim • m/2; DELO v BISTROJIL NEDOLOČEN CAS. IVm ffilGO TRAN^RT.TR60VWA IN GOSTINSTVO POB Pl^ Sf. LOPATA 17.3000 caiE PDKOP^ŠKI DELAVK II. • M/l' OPRAVUA OEIA VSVäEVANJE POKOPUJŠCA (KO^A, PNt RMJE SHEn. ČI^E POTI, IZKOPI IN 2ASJPI JAM: OOLOČEN CAS. 3 MCSECE. VE- XING INŽENIRING ZAPCKOPAU§KOM POGREBNO DEJAVNOST. TRGOVINA IN GOSTINSTVO aOÜ, TEHAflSKAlHTAS4.aDOOCEiJE VARNOSTNIK • FIZIČNO VAROVANJE UÜOI IN PREMOŽENJA. VAflNOSTNIK/VARNDSTlilCA: OClOČEN CAS. 3 MESEC. }\52m 67 Of^^BA ZA VAROVANJE. aO.O. TRSN. $PRUflA33.1?3S TRZIN VARNOnVK • U/l flZlČND VAROVAUE ÜUQI IN PREII02IN3A. VARNOSTNII^ARNOSTNICA.' DOlOäN {AS. 3 MESCE, 31.&.20ÜB: G7 ORO^BA ZA VAROVANJI D.aO. TRZIN. ŠPfiUHA 33,1236 TRZIN VOZMK AVT08USA • m/l ^ßäJük IN SKRB za »mw^ ooujCen čas. 12 mesecev. 19.6.2008: IZLETNIK CaiE 0.0. PROM^O IN TIIRISTlälO PODJETJE. A^SRCEVA tlUCA ZO. 3000 CEUE STROJNIK TtM • M/t UPRAVUAUE TEŽKE 9W)BENE MEKANI2ACUE. QOIOI^ ČAS, 3 MESECI 12.6^1308: GRADNJE ŽVEPLAN OM. UUCAI0OJAlAa(A9.3OOOCEUE VOZNIK KAMIONA • M/Ž: VOZNIK KAMIONA. VOZNIK V CE^EM PROMETU. DOLOČEN ČAS, 3 umi 12.6^08; GRAOKJE ŽVEPLAN O.aO., UUCA HEROJA LACKA S. 3090 CELIE VODNIK KAMIONA • IVt VOZMK KAMIONA. V09IK V CESTNEM PROMETU. ODLOČEN 3 MESECE. 12.6.2008: (^UE ŽVEPLAN D.O.D. UUCA HEROJA lACKA a 3000 CELJE BLAGOVNI MANIPOLANT • M/l PRELJUUNJE OZ. RAZKLADANJE IN NAKLAOAMJE RIAGA. DOlOČa ČAS. 1? MESECEV. 31.5^008: TCC TRANSCOUMERCE PODJETJA ZA NOTRAKJD IN ZUNAKIO TRGOVlItD IN STORITVE. DM CELJE. KOSOVILOVALHICA ^6.300QCELJ£ PEK. POMOČNIK PEKA • MOSKI: PEK. POMOČNIK PEKA. NEDOLD^N ČAS, 3^6.2080.' f^NA m KARL DUH S?. KULTURNIŠKA UUCA2.3000 CEUE SOSTINSIO PRIPHAVUAIK M/l 60ST1N9U PfllPRA^JALK V NAJBOU V^ FAST FDOG IDKALU V CEUU. lODČEN ČAS. 8 IffSECEV. 28.S.2008; NODEU TRGOVINA IN STORfTVE O.OA. PERUZZUEVA UUCA 127 6. m UU' BLiANA delavec brez pokuca POMO^ DELA V PROIZVDOHÜ • H/t ^U-ŽEVAHIE STROJEV ZA DOOEIAVO B17 VIAKNIN. SUKAILTE DVOJEPUE IN TIRMORKSIRAUE: DOLOČEN ČAS. 3 MESEE. 28i J0Q8: AOiASET aO; AOUASfT OD. K^ZVOONI OSflAT ŠTORE. 2EL£ZAmCESTA3.3220 STORE PflEPROSTA ^lAOBČNA OEA • M/t> HO NA GRADBIŠČU DOLOČ» ČAS. I MQEC. 212D8&' EMAGRAOSENI^ NERMfNHOSIČS.P. TEHAR- SKA CESTA <3.3098 CELJE pomožni DElAViC SKLADIŠČNIK • NVŽ; POMOČ V HLAOILNIP. PRI- PRAVA KDMIStONOV. DKilČEN ČAS. 6 MESECEV, 2a.SiD0B: KEA ZASEBNA DRUŽBA ZA TRGOVINO. IMPORT EXPORT D.OO. LOKARJE1 A. 3230 ntžja pocucna izobrazba (d0 2l£t} VIUČARIST I • M/Ž: Z RE6ALNIM VIUČARJEM POLNI AEZERVNE IN KMISION/UINE LOKACUE V REGAINUN SKLADIŠČI. DOLOČEN ČAS.3 MES^ 31.5i006: ENGROTOŠ POCUETJE ZA TRGOVINO. D.D.CESTAVTRNOVUE 1DA.3flD0CaJE nižja pokucna izobrazba id0 31et) DELD V KOVIN»] IN lESNI PROIZVODNJI. DELO TUDI HkmS^' M/Ž: DOLO^N ČAS. 3ME^E. 31.5iOQ6; TiAALA IN OPREMA POZIIIEKTAXI BUČKO* TINAPOZINEK^OŠTOMAJ S.P.. KRPAND VA(m3.3006CEUE SUKOPUSKAR. aOAR M/2: SUKGPLESKARSKA INMANiA ZIDARSKA!^ DOLOČEN ČAS.3ME-SCE. Zži^OOI: BRUM, (»jU)8ENI§TV0. aOJ).. ULJU MESTA GREVEMADIC» 13. 3D08 CEUE MEHANIK VOZIL m VOZNIH SR£DS1iV MEHANIK ^/Ž: MEHANIK ZA ffUeNO IN TEŽKO 6RADfi»0 MEHAUZAOia TOVORNJAKE IN KOMBUE. DUD SE BO IZVAJALO V DELAVNICI IN NA TERENU: DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. ZIBiSOB: SRAOfUE ŽVEPLAN D.OJX. UUCA HE* ROJA LAOAI, 3000 CELJE avtomehanik VOZKK§ hVl PREVAŽA RAZNE VRST! PR& iZVOOOV, POliZOEUUIV IN DRUG MATüllAL ZZ PROGRAMA ORUŽBE AU OD OIBHVITEUEV PO RS IN TML &ST1 IN VZDRŽUJE Wt KABME NA TERENU IN VSKLAOŠČU ^ DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 412006: VKRAD TRGOVINA. POSREDOVANJE. PROIZVODNJA DÜD. Cf UC. KOCBEKOVA (HTA38A.320ZUU6EČNA AVTOMEHANIX M/Ž.' AVTOMEHANIČNA DELA. NEDOLON ČAS. IVm AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMOIfTNO PODJETJE OH. CEUE. IPAVt^A UUCA 3IR0 raJE VOZNIK VOZNIK JÜM MOTOlfflIH VDZIL • M/Ž: OPRA* VUA PREVOZE BLAGA V CESTNEM PROMETU S TOVORNIMI MOTORNIMI VOZU ZA LASTNE PD-TRSE DRUŽBE. SKRBI ZA PRAVKM RABO SPRE-MNE DOKUMENTACIJE ZA RAßA OOIDČEN ČAS. 3 MESS2.31008; ENGROTUS PQ0JEI^2ATR6aVIN0.aD.(HTAVTRN0VllE 10 A. 305 CEUE STBUGAR CNC DPERATIR • STRUŽENJE AU REZKANJE NA CNC OBOEUlVALNIH STROJIH. NEDOLOČEN tfS. 27£2fi08: COfTER ISl INVAUD9(0 POOJE-TJE. OilJL ŽH£ZARSKACE^A3. 3220!TDRE bftoner POMOŽNI GflAie^l DELAVEC • M/l GRADNJA 08JEKTDV. ADAPTACUIOOIBČENCAS. 12 MESE-30.5 J008: PROCINK SREGOfl OMER^ l?^ CESTANADOSVVDa&SOtaCBJE srednja pokucna izobrazba OElAVßB. • M/l DPRAVUANJE TtŽJIH m^ 7VDDNIH DEL &ČEfU PROCVOON1H NAPRAV IN PI^TOROV. IZDELOVANJE PROIZVODOV. mANSPORTlRAUE Z VIUČARJEM: DOLOČEN ČAS. «ISSECE. 2iig08: ADEQ3 H.R. KADRO-V^ SVEIÜVAIÜE. 00.0. POOfiUŽNICA qui ULiCAXIV.OIV!ZUEG.3000C£UE KOMISflMARIM/lZ MAHANJEM 8LAGAMED REDAU IffOlKlUJE NARDälÜ. KI SA DOBI NA PRENOSNI RAČUNALNIK AU NA KOMISIONARNI LJST _: DOLOČEN ČAS, 3 IttSECE. 315^008: ENGROTUS PODJETJE ZA TRGOVMO. OA. CESTA VTRNOVUE lQA.300fi(ZUE VARNOSTNIK -INTSfVEKT • VAROVANJE OaiEKTOV INIHIVENOJ» OGLEDI NA KUC. 00-i^k ČAS, 6 MESECEV. 3li.2608; PROSIGNAL ORUäA ZA VMilOVAMJE. OiLO, KERSNIKOVA UUCA IS. 3800 CEUE POMDŽNA DEU V KIKfUl IN STREHI • POMIVANJE POSODE. DESDMRANJE MIZ. NEDOLO&N ČAS. 12.8.2088: TRC TURIZEM IN REKREAOJA COJE. OO.O. OECKDVA CESTA 1. 3000 CEUE MONTER STROJNIH INSTALACU • M/l POMOČ PM DELU, NEDOLOČEN ČAS. S.8J0D8; INSTALA-OIE VREČER. DENIS VREČER Sf. OKRDGARJEVA ULa3.30lIDCEUE VOZNIK TOVORNJAKA • OHO V QUO • hVŽ: UPRASUANJE CESTNIH MOTORNIH VOZIL PRE-VHMANJI IN \mimi PO$IÜK4)ELOVNO ME* STO JE V CEUU. VOZNIK V CESTNEM PRDM^; NEDOLOČEN ČAS. 31.B.20QS: St O.Oil: SEK. ZA KDM.PR. U. • DEUNNA ENOTA KOffTEJNERSK! TERMINAL U. LfTAUŠKA CSTA 990. 1000 UU> BUANA srednja strokovna w splošna izobrazba PROOAILE M/Ž:PREV2ER NAF^IČANJE aiAGA. AOMINISTTtATIVNA DELA. DRGANIZACUAIN RAZ PORUANEJ OaA: NEDOLOČEN ČAS. It^m: ALUM DRAME PRDIZVDDUA IN TRGOVINA O AO. (ZUE. CSTA NAOSTROŽM) 13Q00 C&JE KONTROU]R KOMISIONAR I • N^Ž: KONTROÜRA 8LAG0 rai VHOOO AU PRI IZHOOU IZ SKLADIŠČA W DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 31.5^008: ^GRD !U! PODJETJE ZA TRGOVINO. DJ).. CESTA V m NDVUEI0A.30Q0CEUE ZAVAROVALNI SVETOVALI C f^tOOAJE NA TERE-NUOaaVNO ME^Ca^EM/tSVnUVAUE STRMKAM. SKLEPANJE ZAVAROVANJ S STRD KOVNO PODPORO: DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. IS.6.2D08: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARt BOR PO^VNA EMTA UUBUANA. KOMEKSKE &AUUCA4.IOOOUUBLIANA SVETOVALK NCTRAMJE OfflUlE • M/l' SVETOVANJE. IZRISI .C OOIDČEN ČAS. 6 MESKIV. 12.8.201)8; SRAOBENI^ IN TRGOVINA SITER 0.a0;SlUJ]N TAGOSS CEUE TEHARJE 12.3221 TEHARJE PRODAJAL£C PRODAJALEC U/l fflODAiA OEU TIHMKE. AKUSTIKE GOSPODINJSKIH APARATOVIN mk VA DUGA PRC^NI CENTER CEUE: DOUJČa ČAS, 12 mm. 4.G.20Q8; TRIPEX TRGOVINA NA DEBOO IN DROBNO m. BE^CRAJSKA CESTA7.300Q(^E PRODAJALK V PE OTY PARK • V CaiU • M/l PRODAJA BIAGA. OOUJČEN ČAS. 3 MESECE. 3}iiOOB: V^ETEKSTIL TR60V1NA NA 0EBE1J3 IN OROMO D.D. IfSKI^A CESTA 10. tOOO UU8UANA SUADiSČNIK I • M/l SPREJEM IN IMIA BLAGA IN SKLADIŠČA. OIISIOMRMUE bla-SA: DOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. 21^088: TQ TRANSCOMMERCE POOJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STOfflTVE, 0J].0. CEUE. KOSOVELOVAUUCA16.3000 CEUE PRODAJALK NA BENQNSKEM SRVSU PROOAJA NA SENCINSKEM SERVISU. ČAl 12 MESECEV, 7.5j0fib.' CE • BK, GORAZD VUKOVIČSJ». KČK0VACZSTA39.3000 CEUE prizer FRIZER V m. CefTRU PLANET TUŠ. • M/l VSA FRIZERSKA m: STRfŽEUE. BARVAH^ PRAHENL PODAUŠEVAUE US. UKANJE .SPE NJANJE ^ DDIDČBI ČAS. ZI008: MUJA SKRfTVE IN TRGOVINA aOlL. CE^A V MESTIfl LD684. lOOOUOSUANA FRIZERSKI ST1I0K) MRJA SIMON TIVADAR S.f CaJE HUJOINA • M/l VSA ^Q^KA tHA. NOKILDČEN ČAS. 30.5 J008; ^IZIRSKI STUDIO. SIMON TIVAOARIK GDRIllA8ISTRiCA|4.8232 ČRENkiVa sukopleskar SUKOPIISKAR • M/l SUKOPLfSKARSKA. OBRTNA IN DSTAU ZAKLJUČNA OHA V GRADBENV ^ NEDOLitČENČAS. 3K6iDfl8: ZAUPANJE 1!^ VAUDSKD PODJETJE ZA ZAKUUČNA IN CeflTNA GRADBENA DELA aOJl CELI LESMČ/UI^A UUCA8.^D0 CELJE mesar m^R ' U/l MESAR. PRIPRAVA IN OSOQAVA MESA fD NAROČILU. D0U3^ ČAS. 12 MESECTV. 28.5 JOOB: L£DAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO lesNiH miEuajv. aan CEUE LAVA h.3dooaue cvniičar CVETUČAR v POSLOVNI ENOTI CEL^ • CVE TUČARSKA DELA. NDOlOČSN ČAS, 22.a20Q8: TEHRAPIANT SVETOVAKJE IN PROIZVODNJA 0.0^.. OREilE NAD ^ICO 23,8290 SEVMCA CVETUČAR POSLOVODJA V POSLOVNI EMJT1 CE* • M/l C^TUČAR POSLOWm NEDOLOČEN ČAS. 22i.20Q8: TBVtAPUin SVETOVANJE IN PROIZVODNJA miil NAD SEVMCO 23. 8290 ^ICA kuhar KUKAK • nnPHAVA JEDI V HOTELil NA CBJSKIKOO. NEDOLOČa ČAS. }2iiDI»: TRC. iiiiiiiiw.noviteilnik.coiii TURL^ IN REKREACIJA CEUE. 0.00. DEČKOVA CHTA 1.3008 QUE NATAKAR M/Ž: Sn^ JEOI IN PUAČ V HOTE» Ul CEUSKA KOČA. NEDOLilČEN ČAS, 12.6^^008: TRC. TURIZEM iN REKREAOIA ihje. O.aO. DEÖmCESTAUBOSCaJE trgovinski poslovodja TRGOVINSKI POSLOVODJA V PE ClfY PARK • M/l VODENJE IN ORSAMZAOJA V PE. DOKM^ ČAS, 3 MESEK. 31^2008: VELHEKSHL TRGOVINA NA DEBELO IN DRtSNO D.D. LfSKOŠKOVA CESTA 1D.10D0UU6UANA EKOMOMSKI tehnik RAČUNOVOCKIfUA • M/l SALDAKDNTI IN GLAV* NA KRnfiA. OBRAtiM OSEBNIH DOHODKOV. PRIPRAVLJANJE RAČUNDVOOSKIH IZKASIV IN poročil' NHOLOČEN ČAS. 31.S.2IB8: SPLOŠNO GRADBENO POOJETJE $8F NOVA O.O.a. POOJETJE ZA GRiUieENäTVD. PROMET Z NEPREMIČ* NUIAML POSEDOVANJE DEU IN TURIZEM. DPEKARNI^KA CESTA 13000 CEUE URMMIK V KNJICOVOOSTW M/l PREVZEM BU£A. PREVZEM DOBAVNIC. KNJIŽENJE: OBL& ČEN ČAS. 8 MESECEV. 2112068: KEA ZASEBNA DRUŽBA ZA TRROVINa MPORT EXPOffT. O.OJ). lQKAAftIA.3230^JUR EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRIPRAVNIK ZAVAJ^ALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA M/l TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORfTEV; NEODLOČEN ČAS. 18.8^008; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVAINA ZASTOPNIC DRUŽBA D.QX.. PARTIZANSKA UUCA 19,1000 UUBUANA StTlOJNI TEHNIK OPERATER ZA CNC RA2)EZ PlOČEVINE • UPRAVUAILS CNC STROJA ZA RA2HEZ VIN, NEODLOČEN ČAS. 28.6.2006: INDA IN^* NIRING PROIZVODNJA. TRGOVINA. SmrT^ O.OJ1. TOVORNA UUCA T.3E0Q CEUE ADMINISTOATTVHI TEHNIK PRAVOSODNI SDOEUVEC VODJA VPISNIKA • M/ 1 SODELOVANJE PRI VODENJU ENOSTAVNEJŠIH POSTOPKOV IN IZDAJANJU (XLOČfi 12 PRISTOJ NDSn PRAVOSXMEGA ORGjUIA, VODENJE ENOSTAVNEJŠIH PREDPISANIH IN POTRČIH EVSENC fN PRIPRAVA INFORMACU. STATISTIČNIH IN DRUGIH POROČIL IN ODVESTIL VOOOJE POTREBNIH EVIDENC. ZBIRAUE STATISRČNIH PODATKOV. PRIfRAVUANJE STABSTIÖIIH POROČIL, IZDELOVAILPE ENOSTAVNIH SKLEPOV. Ot^SOV. ZASJTAVUANJE OBJAV V UR/UMIH USTIH. IZTERJEVANJE SOONIH TAKS: CKiLDCSI ČAS, 8 hESECEV, 31.S.2008; OKROŽNO SOtt^ V CELJU. PREäRNOVA UUCA2Z. 3000 C&JE GflAOBElilTBHKIK DELOVODJA GRADBENIŠTVA ZA NIZKE ^NJE • NVl OaOVOOJA GRADBENIŠTVA ZA NIZKE GRADNJE. OOLOČEN ČAS. G MESECEV. 22.8 JM8: 5RA0KJEŽVEPUN aO.O. UUCA HEROJA LACKA B.3t)0QCaiE KOMERCLAUSTfVSŠ) KOMERQMIST • M/l OEIO POTEKA NA SEOEŽU ORUŽBE V PROOUI Z OBČASNIMI OBISKI m POSUlVNIH PARTN^JK DOMA M V TUJINL OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 3112808: BIO FRI-TE PROIZVODNJA. TRGOVnU. STORITVE. OO.O. lURlS0fl9(A CESTA 8S. 3000 CEUE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA • M/l VOOJA GRAOBi^ DOLOČEN ČAS. G MESECEV. 2Z8.2008; fiRAOUE ŽVEPLAN D.OJ}. UUCA HEROJA IAD(A 1.3006 CEUE inženir računalništva PROSWHER, SAMOSTOJNI RAZVUALEC • liVl VODEUE PROJEKTNIH NALOG. IZDELAVA m GRAMSKE RE^, PROGRAMIRANJE V VISUAL-STUDK) {BASCClj: NED0L0Č8I ČAS. 12i.2008: S07H:H.P00JEIJEZARAäJNALJfi&;0TDM(^ GUO m. AŠKERČEVA UUCA (4.3008 CEUE univeazrrniii oiplomirmii PAAVNIK -PRAVNfK lil • SODNIŠKI POMOČNIK • M/l IZVAJANJE ENOSTAVNEJŠIH PRAVNIH NALOE. SODE* LOVANJE PRI LUITEVNEJSIH PRAVNIN NALOGAH DBUKDVAIUECHADIVSPflEDU)SUK}W.D8U-KDVANJEOSNUTKOVSOOMH DOlOČ6.S0DaOVA-NJE PRI IZVRŠEVAKJU ZADEV UPRAVE ORGANA. DPRAVUANJE STROKOVNIH Oa V POSTOPKIH PRI PRAVOSODNEM ORGANU. SPREMUAfLiE IN PROUČEVAfUE PRAKSE PRAVOSODNEGA mK NA IN STROKOVNE LITERATURE'; DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 31.5^008: OKROŽNO SOOSČE V CE> LAL PREŠERNOVA UUCA 22.3006 CaiE UNIVERZrTETNl eiipuimirani INŽENIR STROJNIŠTVA TEmOG L • li^' NAČRTOVANJE IN IZIX1AVA TEKNOLOGUE OBDELAVE D8DEUJVANCEV NA CNC STRUŽNICAH Ul REZKAUII)! STROJHt NE DOLDČEN ČAS. 3.8i068: VALJI. PROIZVDOKJA VAUEV IN UUTKOV D.aO. ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ^RE univerzitetni oipiomirani inženir tekstilstva DBUXOVALEC TEKSTU IN D8U^. M/l D8U KOVANJE TEKSTUil Di OBLAäL SOOailVAlUE PRI PRmVl KDLSai: NEDOIDČEII ČAS. 7.8.2088: METRO TRGOVSKA DRUŽBA ao., lAVA 8.3000 CEUE UNIVERZrTETWl DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR GRADBENIŠKE SMERI PROOUKTNI VODJA M/l RAZVOJ PRODUKTOV. NEDOLOČEN ČAS. 30.6^008; MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE. D.aO, gUSKA CESTA 56,3212 VOJNIK_ M LAŠKO osnovnošolska izobrazba OSKRMIKŽIVAUM/lHRANJENJElNNE^TEK. MOVAUdNIH KDKJ. OCUIČEN tU 8 MESEKV. 28.5^808.' A iN A VESEHJAK GRADBENIŠTVO. KMETUST^ TRSOVINA D.aO. VALVASOIUEV TR88.3270LA$K0 VOZNIK 10VVMEGA VOZUA • VDaiK TOVORNEGA VDZIU - PREVOZI PO SUIVEUJL DD-lO&N ČAS.3MESEC& 4.8^088; TIS. L0QST1KA. SKLADiSČEHJE IN TRANSPORT. 0D.0. TRUBAR JEVA UUCA 5.3276 LAä(0 gradbeni delavec POMOŽNA GRADBENA DELA • m/l* ZAKLJU^ NA DEU V GRADBENIŠTVU, DOUCEN ČAS. 3 MES82. 31.12808: NKDOEliUS ZAKUUČNA BRADBENA DEU NIKD BRČTNA IP. KARiE I 327QIA^O obukoval£c kovin lOJUČAVMČAR. M/l REZAKJE. VRTANJI VUA- ČENJl »mŠElUE. VAREUE, KOVlI^E -J DO- \£tSH ČAS. 8 KSECEV. 28.5^088: KOVASTVO mANC TOVORNIK. S.P. CESTA NA SVETINO 36, 32)DIAŠK0 kuučavničar OmAVUALK STROJEV VPROIZVODUI PANEUlV IN KABELSKIH POUC* M/l PROIZVODNO DED V PROIZVODNJI PANaOV IN KABELSKIH POUC V TOVARNI §TDRE: DOLOCEN ČAS. 12 HE^. ;.6.20D6; EHO OEKTRIKA. HLADIUII^a OGRE VAMJE OilO. BREZNO ? A. 32?0 LA^KD VARKOSTIrilK VRATAR • KURJAČ • h^'OfIUVUANJE OBA V KOTLARNI (Kl»m KOTLA, OPRAVA HAT!- radiocelje www.radlocelje.com RlAtA ZA KURJENJE). VAROVANJE PREMOŽE* NJA PODJETJA. VDDENIE EVIDENC VHODOV IN IZHODOV TER DRUGIH EVIDENC. MANJ^ VZOR* ŽEVAINAOaA...:[)OLOČENČAS.12 MESECEV. Il2m PARON LESNA INOUSTRUA D.DD.. SPOONJAREČICA108.3270 LASKO VOZNIK VDZNK IN STROJNIK 5RAD6ÜIE MEHANIZA-CUE -VOZNIK m STROJNIK GRADBENE ISKANIZMXIE. \tlZN1K V CESTNEM PROMETU: KEOOUlČEN ČAS. tS.7i008; MSVŽDHi^ STORV TVE IN TRGOVINA. D.OD.. TRDBNI 00134.3271 ŠENTRUr^ srednja poklicma izobrazba VIUČARST • M/l NAUGARJE IN RAZLAGAIiJE PROIZVODOV. SUWVIN IN EMBAIAŽE. POMOČ V SKLADIŠČU. OHAVUANJE DSTAUH INTERNIH TRANSPORTNIH DEL. POMOČ 1^1 MONTAŽNIH IN DEMONTAŽNIH DEUH: DOLDČEN ČAS, 8 MESECEV. 28.12008: AOra K/mVSKO SVüa VANJE. D.DXI. PODRUŽNICA CEUE. UUCA XIV. OIVIZUE6.3000CaJE mizar POHIŠTVENI MIZAR • M/l DELO NA IZD&AVI POHäTVA PO NAROČiUi. DELO NA LESIPIKDELD VAUIIH STROJIH. MONTAŽA PDHI^A NA TB^ NU INOSTALADEU V SKUOU SSPOSOBNDSTMI: DOLOČEN ČAS. 12 ME^. 7.&2D88: PMON LiSNA «DUSTIUA OXLD., SPODNJA REČICA 100,327DLA$KO PRODAJALEC PRODAJAUCA • M/l PROOAJA TEKSTIUIIH U-DEU;QV. mlSM ČAS. 3 MESEI£ 2B.SJ006; METRa OJJ; PE MANA RADEČE, UUCA MlljUlA MAJCNA2.1433 RADEČE PEK PEK NVlt^lPRAVAIN Q8DE1AVA TESTA. PEČENJE: N^OČEN ČAS. 7008: I^RNA, TRGOVINA mu IVAN VU0RA5 SJ*.. LAHOMNO 33 . 3270 LA^ natakar NATAKAR • SOMMEUER • Hfi: STRE&A JEDI PO NAROČIUI IN VRKUN^ SLOWISKM VIN. NEDDlOČa ČAS. 7.8.2068.' ANTON ZVONE ŠTOR MAN S.P. -GOSTILNE- HOHU tailUL RIMSKA (^A ia 33M äMPETER V SAVINJSN DOUM GOSTTftSKI TEHNIK NATAKAR • M/l STREŽfiA HRANE M PUAČE. NEDDUIČEN ČAS, ZORAVIÜ^ MEDCINA tN TURQEM D.O. ZDRAVIUSKA CESTA 4.327DLASK0 KUHAR • M/l PRIPRAVA OBROKOV HRANE HI OaOČEN ČAS. 31.i200fl; ZDRAVUSČE LAŠKO MEOIQNA »TURIZEM D.O. ZORAVtUiKA CESTA 4.327DLAäO) računalniški tejinik PROGRAMER JAVA • M/l' PRO(»JUIIRANJE. INTERNET APUKJU:LJE PODATKOVNE BAS. POSLOVNI SISTDiL' EK)LOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.8i00fi: im, POUETJE ZA EKDKBNSKE IN RAČUNALNIŠKE SIOWTVE D.OJl. JAfiDČE 3, 3270ULŠKO lesarsm tehnik TQfNDLOQ V PROIZVODNJI • M/l PRIPRAVA TEHNIČNE UUUlMgiTAaiE, SOOEL0VAIÜE PRI ORGANIZIRANJU IN VODENJU DEU V OBRATU PRIPRAVLJANJE IN NASTAVITVE LESNOOROaiV VALNIH STROJEV ZA DEU). ZAKTEVNA OBA PRI IZDELAVI PftUSTVA PO NAROČILU. IZDELAVA VZORCEV, KONTROLA IZI^DV; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.E.2008; PARON LESNA INDUSTRY JA DJXD^ SPODNJA REČICA m 3270 LAŠKO višja stttokovno izobrazba PRODAJNI INŽENIR • h^l NAČRTOVANJE IN {ZVAJANK PRODAJNIH AKTIVNOSTI KOMUNk KAOJA S POTENCIALNIMI KUPQ. SOIHOVANJE NA SEJEM^H NASTOPIH OOUJČEN ČAS, 12 MESECEV. MIOSE. POOJOJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNI^S SHBOTVE USK JABOČE3.}27BLAd(D ekonomist za turizem RE£EPTOflI-M/l SPREJEM. OOJAVAGOSTOV.OA-JANJEINFORMACU: NEOOUlČa ČAS. 28ii008: ZDRAVmŠČE LAŠKO MEDIUNA fN TURIZEM OD. ZDRAVIUŠKA CESTA 4.3278 lA^ diplomirani fizioteriu>evt [vs) DIPLOMIRANI nZlOTERAPEVT • M/l IZVUAME TERAPLE. NEDOLOČEN ČAS. 3I.5JD08,'ZDHAV!U SČELASKOMEDIONA INTUR!ZEHaD.ZDRAVliJ-ŠXACESTA4.3278USK0 doktor medicine speciaust PEOLATRUE ZOfUVNIKSPEOAUSTPEDlATRUEAUZDRAVNIK SPEOAUST ŠOLSKE MEDfCfNE V ZD AUIEČE • 1 DPRAVUAJU6 SPEDAUSnČNIH STROKOVNIH oa V ŠOLSKI DZ. PEDIATRIČNI AMBULANII: NEDOLOČEN ČAj, 4.8^088; ZDRAVSTVENI OOM RADEČE. UUCA Of 8.1433 RAO^ w woziiMe osnovnošolska izobrazba VOZNIK AVTOBUSA • M/Ž; VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBUS. NEDOLOČEN ČAS. ia6i008: IZLi-TNIK CEUE DJI.; PE MOZIRJE. HOfSAUElUEVA UUCA22.3330 MOZIRJE deiavec brez POKLICA SPREMUEVALEC • 1^1 PO NALD6Ü VOZNIKA C POMAGA pri NAKLADANJU, RAZKLAOAKJU R* JAČ. EMOALAŽE rn).; DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 28.6.2008:DAVIDOV HRAM VELETRGOVlNAO.aa uu8n0, loi^ 37.3333 UUBNO 06 SAVINJI voznik avtqmehanik VDUlKCM/lVOZlTOVOaNOVOZaDPOSUTVE-nul. NAKLADA. RAZKLADA PUAČl IZPOUUUJE PREVOZNE USTINE ^ oaočen ČAS. 2 MESECA. 28.8i00a DAVIOOVHRAM VELFTRGOVINAOM UUBNO. U)KE37.3333 UU8N0 OB SAVIKJI blagovni manipuu^nt SKLADIŠČNIK • M/l' OPRAVUA SKLADIŠČNO POSIOVAUE V SKLADIŠČU PUAČ. VODf ZAPISE O Pf^ETEM IN IZDANEM BUGU w DOLOČEN ČAS. Ž MESECA. 28.12088: DA\^DOV HRAM VELETRGOVINA UXL UU8N0. LOKE 37.3333 UU8N0 oe SAVINJI tesar TESAR. KROVEC • M/l TESARSKA DELA. KRa JEJLJE M PDSTAVUANJE OSTREŠU. KROVSKA OÜA^IVANJE STR&I2RAZUÖIIMI KRmNj^ Ml; DOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. E.GiOOB; m SAK TESARSTVO IN KRDVSTVD^DJl.a. MUN^ POTE. 3338 MOZIRJE mesaa MESARM/lREZANJElNPRiraAVUANJE MESA 1ERRt8. ODLOČEN ČAS. 3UESECE. 215.2008; El^ StOM DD.: TUŠ SUPERMARKET MGZ«.^ NA TRSU 53 . 3330 MOZIRJE prodajalec PRODAJ/^C • h^ PRODAJALEC V O^SKÜWU PUi^ OaOČEN ČAS. 2 MESECA. 28.5.2006; OAV1DOV HRAM VELETRGOVINA aOik UUBNO, UKE37.3333 UUBNO 06 SAVINJI frizer FRIZER • M/l VSA FRIZERSKA DELA: STRIŽENJE, BARVANJE. POOAUSEVANJE IAS. UKANJE. SPENJANJE LAS ^ DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. žti.2008; MITJA STORFTVE INTRODVINAaDD.. CESTA VMESTNI LOG 84.1d08 LJUBLJANA magister farmmue FARMACEVT'RECEnAR M/lmiAZDAAVIlA. ORTOPEDSKE IN DROGE TEHNIČNE PRIPOMOČKE. ODEUUE RECnU PRIPRAVUA MA6FSTRAL-NE PRIPRAVKE. VODI STROKOVNE EVIDENCI NAROČA ZORAVNA. KBiKALUE « du«) BLAGO: DOlOČEN ČAS, 12 MESECEV. U.2088: LEKARNA MOZIRJE. HRIDERNIKOVA UUCA 4. 3330 MOZIRJE UE SLOVERISKE _KOHMCE_ osnovnošolska izobrazba MONTAŽA OXEN IN STEKLENHI FASAD • M/l MONTAŽA CK£N IN STEKLENIH FASAD. ČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.8.2008: MONTAŽNA DEU ALOJZ GREBENC S.P.. MESTNI TRS 3 A. 3218 SLOVENSIS KONJICE GRASffiUDElA M/l POMOČ nil OOELAVI FASAD, DOLOČEN ČAS. I I^C. 26.6J008: ZABUKOVŠEK IN PARTNEIUI PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE D.N.O. ŽIČE 4, 321S LOČE VOaiK AV^}^'M^ VOŽNIA M SKRB ZA AVTOBUSE, ODLOČEN ČAS. ^9.6.2108:IZL£TNK CEUE 0.0; PE SLOVENSKE KONJHZ. UPm VSKA UUCA IS. 3218 SLOVENSKE KDUICE zidar 2m • M/ž: sojuue. ometavanje. betona RAUE. »Ü^Hlt IZDELAVAIN POLAGANJE iUUUTUR: DOLOČEN ČAS. U20U; KONGRAD GRADBENO, OBIHNO. MSTA1ACÜSX0 IN PRD^ ZVDONO POOJETJEOJ}. TOVARNIŠKA CESTA3. 3210SLDVENSKE KONJICE OBUKOVALEC KOVIN OBUKOVALEC KOVIN • H/l DUD NA STRUŽNI-NEDOLOČEN ČAS. 6.6iQ08; GARANT SHOP POOJHJE ZA TRGOVINO NA DEOao IN DROBNO. D.O.a SVETI JERNEJ 40.3215 LOČE VAF^' hVl VAHJEIU. SESTA^UANJEELE' MEMTDV. N&30LDČEN ČAS. 8.8.2006: GARANT SNOP PODJETJE ZA TRGOVIND NA OESaO IN DftOeNO. OJliL SVETI JERNEJ <8.32}5Uä obdelovalec kovin DOOEIAVA PROaOV • M^ RURANf PVC PftOflLOV. VARJENJE. ČS^ENi^ VRTANJE iN RA2^EZ mnm PooaovAWE profilov BELZUfiANJE fN PAKIRANJE: DOLOČEN ČAS. G MESECEV. 28iJ008;KDPlASTEKSTRUZUAIN KEMFEKCUA. O.OJl. AOVENSKE KONJICE. TO VARNIŠKA CESTA Z 3210 SJMNSKE KOKIVE tiskar za tisk s ploskve T^ • M/l DaO NA TISKARSKO! STROJU. NEDOLOČEN ČAS, 31.6.20Q8; TISKARNA PE-TRIČ,»UNKO PETRlCSJ'w TOVARNIŠKA CESTA 8.3218 SLOVENSKE KOUtCE srednja pokucna izobrazba PRODAJALEC • VZDRŽEVALEC • MOŠKI: PROOAJA NAFTNIH O^rVATOV. TRGOVSKEGA BLAQA. POMOČ V nUINia NA SOiONSKEM SERVISU OMV SLOVENSKE KONJICE: D0U3ČEN ČAS. 8 MESECEV. I8.6.200S: JUNID MARKETING. U OPERAOJA aOXL UFTDVSKA UUCA 45.3210 SLOVENCE KONJKE NOVI TEDNIK MRZA DELA - INFORMACIJE KUHAfi mm ■ m/2: pdmoč m paiprwi obrokov in JEDI PO NABOČiLU. kimtiH ttö. 2.6.200B: GO^ UUPIV1ADQ UUPI SP. ZEČE 35.3210 S10VEN$K£K0ÜJICE KEMUSKITIHNIK EKSTRUOIR • M/I PRIPflAVA MEŠANIC PO RECEFTURI \H OOZIUNJE MATlRlAiA. NASTA* m/. UPflAVUANJE IN KONTKOLA DELOVANJA STROJA. VQDEUE PREOMSANS DDKUMENTACUi- ODLOfiCN ČAS. g mm. 2a.6.200S: KOPIAST EKSmZUA IN m^m JA. ILQ1. SIGVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTAt 3210 SLOVENSKE KOUlCC STROJNI TEHNIK NASTAVÜAIIC STROJA • U/h NASTAVUMJE SntOJEV ZA FDURAKIE PVC PROFILOV. NEDO-lOČa ČAS. 12.6.2006; KOPIAST immK M KONFOOUA. 0J3.0, StlMNSKE KOlUrCE. TB-VARHtŠU aSTA 2.3210 SLOVEKSKE KOUICE VOOJA OROOJAflNE • Wl'Of^ANIZAUJA. VODENJE IN NADZOR DELA V SKUPINI. SPREHUANJE STANJA DFliEME, MENJAVANJE IN NASTAVLJANJE ORm NEODLOČEN ČAS. 22.6.20flB; KOPIAST EX^ilZUA IN XONFEKCUA. 0.0.0,. SLOVENSKE KOKIICt TOVARNIŠKA CESTA 2. 321DSLOVENSKEKOimg_ UE ŠEWTJUR Pttl CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PDLAGAUE gIPS Pl^t Ufi: POLACAfilE m P10$( IN ARMSTRONG STROPOV. NEDOLOČEN ^ 12.6200«; P01AEMUE61PS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P.. UUCA I CEUSKE tm 2Z 3230 ŠENTJUfl PCMOŽNA OELA V KAMNOSEK • U/t ŽAGANJE IN Bf^ENJE KAMNA, m RAZNA POMOžna DELA; NEOOLOČEN £as, 31.5^0118; PEVEC TRADE ORUŽBA ZA I^ZVOON^ IN STORrTVE. DJ3.0. ^m. OUCA SKlADATaiEV IPAVCEV 3}.3230ŠE1fTJUR OEUVECfiR£Z POKUCA tlSTILXA NAOaiAOillU PLANINE N^ ČIŠČENJE PROSTOROV IN 0PRÜ1E BANKE V PUUIINI. OOLI> ČEN CAS. 3 ME^ llUm: ISSFAQirn SER VICES STORITVE IN TRGOVINA OJXO. PTUJSKA CISTA 91 200(1 MARIBOR IZVAJALfC SUHOMONTAŽNE GRADNJE MONHR SDHOMOmAŽNIH IZOEUUJV • M/^: mONTER SUROHONTAŽNIH IZDEUOV. NEDOLO äH ČAS. 23ii008: GRADBENIŠTVO IN TRGOVK NA SfTER. ZAKUUČNA SftAOBENA m. D.O.O. ORAMUE 13C.32220RAMiJE SREDNJA PDKUCNA IZOBRAZBA UPftAVLJALEC MANJ ZAIfTEVNlN STKOJEVII M/ h DPUVUAUE MANJ 2AHTEVNM STDOJEV V PROIZVODNJI fUi^lfUA. KHOČEN ČAS. 2 MESECA, 295JQ08: ACER RiBNIRNICA. SPAJAJIICA FURNIRJA iN TRGOVINA DilO. CESTA LEONA OONOTINŠKA 9,3230 ŠENTJUR VOZNIK TOVORNJAKA M/l'VOZNIKTOVORNJA-KA V NOTRANJEM IN MEOKARODNEM CESTtlEM NEDOLOČEN ČAS. 31.5.20QB: PREVOZI J6M MARKO JESIH S.^ PQOERAO 3D. 3230 ŠENTJUR NATAKAR NATAKAR - M/t' STR^BA JEDI iN HlAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECA 31.Si058.' TIRMIXTRGOVK NA IN OOSTINST^ &UKO KDSA^ CESTA KOZJANSKEGA OOREOAS? A. 3230 ŠENTJUR POMOČNIK. NATAKAR liVŽ; DUD ZA ŠANKOM IN POMOČ ffllSTREfU. NEOOLOČENČAS.22.S.2Q08.' RfBIŠKO l^U^ DRE^ČfK, PROSENIŠKD B8. 3230ŠENrjUR KUHAR KUHM^ PICOPEK • H/t PEKA P1C. PRIPRAVA JEDI PD NAROČILU,' ^iSH ČAS. 3 MESECE. 31i.2008; TEBMKTRGOVINA IN GOSTINSTVO ŽEUKO WSABER S.P« CE^A KOZJANSKEGA OOREOA 87 A. 3230 ŠENTJUR KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČARKA H/2: NEU OSflAZA. MASAŽA TEliSA. MANIKURA, UMETNI NOHTI. üCENJE; DOLOČEN ČAS. 12MESECEV. 3.6i00a' KOZMETl^ Ni SAU3N BAP8AHA BARBARA LAVREIP^ LiLJCA SKIAOATEUEVIPAVCEV1.3230 ŠUHJUR OOXTOflWEOICfNE ZDRAVNIK SPlfiŠNE MEDICINE AU OFKJŽINSKE HEOIQNE Z ZAKLJUČNIM SEKUNOARUEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PlANINA Pfll SEVNICI • M/l ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI; NE-DOLOftN ČAS, 26.S.20D6: ZDRAVSTVENI OOM ^JUa CESTA LFONA OOBROTIN^ 3 B, 3230 ŠENTJUR_ UE ŠMARJE PRI JELŽAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA STREŽBA PUAČ M/Ž; STREŽEA PUAČ. OOOČEN ČAS. 12 UESECEV. 5.6^008: KAVA BAR AS OARJA ANORLin S^, SLAKE 2.32&4 POOČHKTEK KLEPM. KftOVEC, TESAR M/Ž.' DELO NA STREM. NEOOL0ÖN ČAS. 81^006: MBAti PROIZVO-OWA. TRGOVINA, STORITVE OM. G0STINCA4. 32S4 PODČETRTEK PDHIVALfC PQSOQE M/Ž; ČIŠČEU^ ČRNE IN BELE POSODE. HAGANJE POSOOE V OMARICE. ČiSCERjE INVEKTMUA; OOLOČEN ČAS, S MESE CEV. 7.6 JOOB; TERUE DUMIAOJ)., ZDRAVILIŠKA (3STA24.32M PODČETRTEK DEUVECBREZ POKUCA ČISTILE • M/Ž; t^i POSLOVNIH PROSTB-ROV V ŠMARJU Pflt JEL^. OOlOČEN ČAS, t2 UESCEV. 28^^008: BERNAUS PROFESIONAL NO ČIŠČENJE 0J].0. KOPAUŠKA CSTA 2.3320 VEL0UE SREDNJA POKUCMA IZOBRAZBA VULKANIZEfl - VZORŽEVALEC PNEVMATIK • M/l' ŠPOUOČ V VULXANIZEftSTVU. NEDOLON« ČAS, 12.B.2Q0B.' VULXAWZERSTVO VULKO GORAN ORAČA IP. LfVSTMJVA UUCA 3 A. 3250 ROGA ŠKA SLATINA NATAKAR NATAKAi^ • H/l STREGDA BUAČE. OOLOČEN ČAS. 3 MESECI 2B.&.20Q8.' JAGROS TRGOViNA. PR«ZmUA IN STDRITVE. O.OD. LAŠE t B. 3241P00PIAT NATAKAR • H/Ž: STREŽBA V GOST>N^ LO KAIU. DOIDČ» ČAS. 6 MESECEV, 2a.Sim KEROS. r^IZVOGNJA CEUENINIH IZDELKOV IN TRGOVINA, 0.a0., THŽ3ŠČE12 A. 3^0 ROGAŠKA SLATINA KOHAH KUHAR • M/l' POMOČ IN SVETOVANJE V ME-SNIQ PRODAJALNE. DOLOČEN ČAS, 3 ME^E. 28.5^008: JAGROS TROOVINA. PRDIZVODKiA IN STURITVE. O.OA LAŠE1 B.3241 PODPLAT PROOAJAliC SKLADIŠČNIK M/lSKlADIŠČEUElN IZDAJALE eLAGA. OOLI^N ČAS. 6 MESECEV. 2aSi008: XOT^ UOČENIK ANTON h FANIKA KOZJANSKI ^SK. O.N.D. B0DREŽ42.32316R08ELN0 PRODAJALEC • H/l PflOOJA KHETUSKE HEHA* NIZACUE. NEDOLOČEN ČAS. 7iiD0S: TROZ NE-ŽIV.PR.ME}I2A POPPOUEOiTROJEV FRIDERIK t?.. RIHSKA CESTA 22.3240 ŠH/UIJE PRI JO^ ELfKTROMONTER ELEiORtMONIEH M/l MONTAŽAIN SEi^ Ra BOTSKIH KOSILNIC. NEDOLO(^ ČAS. 28.6.200B: SAOA PLUS. PROIZVODNJA IN VZDRŽEVANJE TRAVNATIH POVRŠIN. DJ3.0. LOVSKA OUU 12 B.32SOflOGAŠKA SLATINA GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR • M/l' STREŽBA PUAČ. OOLOČEN ČAS. B MESECV. 28.$iQ06: POOJETNkŠKO IN POSLOV* NO SVETDVAUETIA.DORQTUAKIIAKS.P.TRG 1?. 3252 ROGATEC THOOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA TEKST1LNE5A ODDELKA • M/Ž; VODENJE ODDELKA. SVEHIVAKJE IN PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV; OOLO&N ČAS. 3 MESECE. 19.6.2000: JAGROS TRGOVINA. PROlZVOOlüA \H SWVE. O.D.O. LAŠE1 B. 3M1 PODPLAT POSLOVODJA ODDELKA 2lVIL H/l VOOEUE 00-OEIXA ŽIVIL V NOVI P.E. OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.6.2008: JADRDSTRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITN^ O.D.O. LAŠE 1 B. 3241 mm INŽENIR STTtOJNI^TVA VOOJA PROJEKTA RAZVOJA OBNDVUlVIH VIROV ENER5UE M/l VODJA PRIUEKTOV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGUE (SON(^ TOPLOTA ZEHUt DIOHASA^ POMOČJO KORIŠČEHU TOPLOTNIH ČRPALK IN PEITTDV): NEODLOČEN ČAS. fi.sioob; TEHNOLOkl PARKPOSAVJEPOSLOVNESTDRfTVE B.0J2. UUCA JOŽETA ŽAVRIČAl 8257 DOeoVA UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA • M/l VOŽNJA IN SKRB 2A AVnSüSE. DOLOČEN ČAS. 8 MESEl^, 19,61008: IZLETNIK CEÜE 0.0; PE VE^E. ŠAL£ŠKACESTAL3320VEi£ME VO»IK AVTOBUSA H/? - H/2; V02UA IN SKRB ZA AV^DSE, BOLOČEN Č^ 12 MESECEV. t5.B^08.' IZLETNIK CEUE O.B; PE VELElilE, ŠALEŠKA CESTA L 3320 VEL£NJE PROIZVODNI imVEt • M/l U0S7AVNA OELA V PROIZVOONHil PfWESU KOT SO BRIZGANJE. VLATAIUE. PRIPRAVA MOOELDV TER OSTALA PROIZVODNA DEL^: DOLOČEN ČAS, 6 MESEIBf. 30.6.20B8: AOECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. OJJi). PODRU^ICA CEUE. UUU XIV. OIVIZUE6.3aOOCEUE DELAVEC V PflOIZVODUl • M/l VARJENJE MA GNETNIH TESNIL OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 28.5.^08.' IAMEX S.R.O, POTOČNA 19, 93521 UMAČE. REPUBLIKA SLOVAŠKA PODRUŽNICA ZA INŽENIRING IN TRGOVINO STARŠt ROŠNJA IBA. Z20&STARŠE KUL>ČAVNIČAfl VAJ3ILK. KUUČAVNIČAR KA NIZOSMSKEM • H/ 1 VARILEC. KUUČAVNIČAR NA NIZOZEMSKEM; DOLOČ» ČAS. 2B.5J0e6: VEMfTA. STORITVE .IN TRGOVINA. D.OD. ŠAL^KA CESTA M 3320 VELENJE SREDNJA PDKUCNA IZOBRAZBA VOZNIK C KATEGORUE - N^l VOZNIK C IN B KA-TIOORUE. OOLOČ01 ČAS. S MESECEV. 5.6.2008: GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH. Sf. ROR-JAN 168.3325 ŠOŠTANJ SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA POMOČ STAREJŠIM • U/l POMOČ STAREJŠIH NA DOHO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.ÜOO&: HEDCARE. OSKRBA IN POHOČ STAREJŠIH. FRE-Dl TAJNŠEK S.P.. PREŠERNOVA OSTA 7 A, 3320 VE^E MESAR PRODjUALEC • MESAR • H/l SVETOVANJE IN PRODAJA V M£SNID FfiOOAJUNE. OOLOČEN ČAS. 3 HESECE. I9.6.2008; JAGROS TRSOm PROfZVOWJA IN STORITVE. ODJ). LAŠE 1 B. 3241 POOP1AT PRDDAJAlfC PRODAJALE VOa • fiVl PRODAJALEC VOZIL NEOOUJČEN ČAS, 3liJ008; AVTO IGOR,SERVIS IN TRGOVINA. 0.0.0. ČRNOVA 33 A. 3320 VELE* NJE PRODAJALEC • M/l SVETOVANJE IN PRODAJA V DELIKATESIPRODAJAINE. DOLOČENČAS. 3MESE> CE.I&ii008:JAGRGSTRCOVnA.PROIZVOOUA IN STORITVI D.OJI UkŠE 1 D. 3241 PODPLAT TBGOVINSKJ POSLOVOEUA POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA * H/lVOOE NJE OOtSLKA TEHNIKE. OOLOČEN ČAS. 3 HE^ t9.6iQ08; JA^OS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORfTVE. D.OD. lA^ I fl. 3241 PODPLAT _UE ŽALEC_ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA TOČAJ - M/l' TDČEILIE PUAČ IN DRUGIH NAPTT KOV. ČIŠI^NJE: NEDOLOČEN ČAS. 19.6JOOB; DNEVNI BAR IN TRGOVINA SEBL TAVČAR BREDA %.?u Z50RNJE ORUSOVUE16.33)1 SEM^^R V SAVIKI») OOUNI NATAKAR • H/l STREŽBA JEDI IN KJA^ OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 28.&.2008; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P; PIZZERIA MAMMA MIA. KIOfUČEVA UUCA ai, 3310 ŽALEC VOZNIK TDVmiAKA C IN E KATEGORUE -H/l VOZNIK TOVDflAIAKA. NEDOLOČEN ČAS. 3l.6iD0B: AVTOPREVOZNIŠTVD ROMAN COLI S.P. ŠENTRUPERT12.33D3 GOMILSKD DELAVEC BREZ POKUCA ŠOFER DOSTAVA HRANE NA OOM • M/l DOSTAVA HRANE NA DOH. OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 28iJ008: PIZZERÜA ZANZIBAR. CATERING. UDUA REPAS. KALE 1 3311 ŠEMPETER V SAV1USKI DOLINI 'POSLUŽEVALIC STRO^ II • M/l' PREVZAME IN PREGLEDA DWNO OOKUMENTACUO, PO NA-VDOIUH KAORUENEGA PREVERI USTREZNGST HATERIAU IN 6A PRIPRAVI ZA O^VD. PRO^ ZVODE SORTIRA. MŽ^ IN OZNAČI TEH PRIPRAVI ZA NADAUKJO OBDELAVO OZIROMA PREVZEM UPRAVUA mm POSLUŽUJE IN KONTRO-URA STROJ ZA RDTAOI^O LITJE KASTIKE'; DOLOČEN ČAS. 3 HESECE. ilUM: APLAST PROIZVODNJA IN TROO\^NA aO.O, PETROVČE 115A.33DIPETROVČE GRADBENI DELAVEC CRADBdII DELAVEC • fiVl' »OSTAVNA DELA V SKUPM. NEiaOČEN ČAS. IBSM^ GRAOfr KOH GRAISENO PODJETJE O.OD, ULICA IVANKE URAKJEKL331BŽALK VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA M/l* PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADDIŠČIIi NEDOLOČEN ČAS. 28.Si008:GRADIKOMGRAOBENOPODJETJE DD.D. ULJCA IVANKE URANJEK \ 3310 ŽAIiC UPRAVUALEC LAHX£ GRADBENE MEHANDACUE STROJNIK LUIKE GRADBENE HEHANIZAOIE-M/ llAllAVZ^ALJtADElA. NEDOLOČEN ČAS. mm: GftU)IKDM GRADBENO POOJHJE 0.a0. ULJCAlVANKfURAMJEKKSSlDŽAUC SmOJNIK GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACUE • hVl IZKOPI. ZASIPI. NAKLADANJE NA ODPRTEM TERENU:NEt)OlOČENČAS, 28.12008:8RAOIKOM GRADBENO PODJETJE 043.0. UUCA IVANKE URANJEK 13310 ŽALEC NIŽJA POKUCNAIZ0BRA2BA (00 3 LET) PROIZVODNI DELAVK • M/l DELO V PRDIZVO-MJI - POPRAS^LO lESSIIH PALET. UPftAVUAUE Z VILJČARJEH, AAZKLAOAKJE IN NAKLADANJE eiAGA: OCOČEN ČAS. 2 MESECA. 29.8.2008; ADECCO H.R.. KADROVSKO SVETOVAKJE. D.0.0. PODRUŽNICA CEUE. UUCA XIV. OIVEl^ 6.3008 CEUE TESAR TESAR Wt TESARSKA DELA. N£DIXOČEN ČAS. 28ii008.' GRADIKOH GRADBENO PODJETJE 0.0 A. DUCA IVANKE URAÜJEK1.3310 2ALEC ZIDAR SDAR • hVl' ZIDARSKA DEU, NEDOLOČEN ČAS. 28iiDQ8: 6FIA0IK0M GRADBENO PODJETJE OJXO. UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC NATAKAR NATAKARCA- H/l NATiUCARICA. ODLBČEN ČA£ 12 MESECEV. 5.6Z008: DUROKEH. TRGOVINA IN GOSTINSTVO m. PARIŽUE 20 B. 3314 BRASIOVČE NATAKAR • H/l STREŽBA HRANE IN PUA& NEDOLOČEN ČAS. ZB.UODB; ZLATI TMJRUS PR& IZVODNJA IN STORITVE ZU. VIŠUA VAS IS K 3212V0JNIK NATM0U1 - STRE^ ftJAČ - H/Ž* STREŽBA PUAČ DELOVNO MESTO V TUŠ CENTRU NA POLZEU (CORNER CAFFE}; NENILOČEN ČAS. 7.6.2008; IGIZ. TRCOVINA. GOSTINSTVO. POSREDNIŠTVO IN STORITVE. 0.0.0. OOBRIŠA VAS 73 A. 33Dt PETROS^E PRODAJALEC PROOAJAU(A V DEUKATESI • Wt DODAJA HESNiH I&IEIKOV. DOLOČEN ČAS. 24 MESEI^. B.6.2D08; MESARSTVO ČAS. ERVIN ČAS. SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC PfKIDAJALfC • H/i' DELO NA 0IA6AJNL STREŽBA STRANK V DEUKATESI. 2LAGANJE BLAGA NA PQUC NEDOLDČ» ČAS, 7.S.ZOOB; PAUQ^ D.O.a. BRASLDVfE 28.33!4 BRASLOS^ KUHAR PICDPEK . hVl PECENJE PIC IN POMOČ V KUH^ NJL NEDOLOČEN ČAS. mm. ANTON ZVONE ŠTORHAN $.P. GDSmJfE KOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI KUHAR H/l SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU. PIC IN MAUC,' NEDOLOČEN ČAS. 2.8 JOBB; ZUT1 TAURUS PROIZVODNJA IN STORt TVE 0.0.0. ^ŠNJA VAS 15 K 3212 VOJNIK ELEKTROMONTER 'SERVISER • HONHR HLADILNIH NAPRAV • W 1 SERVISER - HONia HUUHUIIH NAPRAV; OOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 4.6.2008.' KOTA ENERGEHKE NAPRAVE. HlAJEUl OGREVAKIE. TOPLOTNE i3\Pm 0.0.0. f^VČE 237.3301 PETROVČE GRADBENI TEHNIK GRADBENI DEIOVOOJA IVl VDOEIUE SKUPINE NA GRADBIŠČU. RAZPDREJAHJE OaOVNE SILE; NEDOLOČEN ČAS. 28.5^; GRADIKOH GRAD BENO mm DOü, UUQA IVANKE URAUEK 13310 ŽALEC OBRAČUN GRADBENIH Oa • 1^1 KMPinW OBRAČUN OBJEKTA. BRANJE PROJEKTOV; IS DOLO^N ČAS, 28.5i003; GRADIK(M GRAD6END PODJETJE aO.O.. UUCA IVANKE URAUEK 1.3310 ŽALEC INŽENIR GRADBENIŠTVA VDOJAGRADBIŠČA-M/lVODENJElNIZVAJANJE oa GRADBIŠČA. I^OČ» ČAS. 20.5J008; GRADIKOH GRADBENO KKUETJE OJ3.0. UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC Poletje. Čas, ko odvržemo skrbi in se prepustimo sončnim žarkom. Tako bo tudi na tokratnem izletu v Krško, kjer si bomo ogledali "sladko" Šumijevo tovarno in uživali v lepotah slovenske pokrajine. ki nam jih ponuja Bizeljsko. V petek, 20. 6.2008, bomo člani Tuš kluba, naročniki Novega Tednika in kupci Šumijevih izdelkov ponovno odkrivali čare skritih kotičkov Slovenije in se prepuščali sladkim pregreham. Zvestoba se v Tuš klubu nagrajuje, zato izpolnite kupon in ga pošljite v uredništvo Novega tednika. Pridružite se nam in v zgodnjih jutranjih urah bomo odrinili proti Krškem. Ne čakajte in preživite brezkrben poleten dan 2 nami! Upoštevali bomo vse v celoti izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 6.6.2008. fc ^^ Ime in priimek: Naslov: eiiiDwötednik ■•v •"ŠŠ. celje 'ns 9S.« VI a Naročniška števiika Novega tednika: □mmo Števfikd Tuš kliib kartice: □□□□□□OGQCI] Telefon: Kupon pošljite na nasiov; Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Pogoj Z9 sodelovanje je Članstvo v Tul Klubu in naročnina na Novi Tednik. sumi SKUPINA toŠklub Kobacajka Mihi Našo Špelo Kuralt (včasih znano kot Oset) boste v me-slu zagotovo kdaj srečali. Morda vas bo nekoliko za* čudil prizor; naokoli ne teka z mikrofonom Radia Celje, ampak pred seboj potiska otroški voziček. To je trenutno ne ravno priljubljeno prevozno sredstvo njene hčerkice Mihaele (ime je dobila po materi očija Pa-vlija), ki je na svet privekala lanskega oktobra in to z zamudo. Mihaela (doma so jI takoj nadeli »partizansko« ime Mihi) se namreč zelo nerada vozi v vozičku, saj nima pregleda nad zunanjim dogaja-njem, kar se je nanjo zagotovo genetsko preneslo zaradi materine profesionalne defor-macije. No, odkar je Mihi ugotovila» da se lahko z ročicami oprime in nekoliko postavi pokonci, dosti bolj zadovoljno t leda v svet- Presrečna mami pela pri porodu kakšnih velikih travm ni utrpela, pravi, da jo )e naporen prvi mesec dosti bolj pretresel. Navdušen je tudi očka. »Dobro, Špe- la, kaj vendarle počneš, tol-češ ^nicl& ali kaj?« sem jo pred časom spraševala po telefonu, ko so se iz ozadja slišali zamolkli udarci. >»Ah, ne, Pavli zibelko skupaj zbija,« se je glasil odgovor. Pa ne, da bi jo Mihi kaj prida uporabljala. Mami pravi, da je malčica zelo živahna, čez dan komajda zatisne oči, zato pa se rada prebuja ponoči, »Ce preveč spiš, lahko kaj Posnetek|e I Memne (rianine. Veijetno sta Špela in Mifu vadili, da bosta skupaj nadartevali akdjo predstavQanja planinskih domov zamudiš,« pravi Špela In to velja za obe. Za Mihi, da ji ne uide dnevno dogajanje in za mami, da ne bi preveč lenarila. Zgovornost je Mihi prav tako podedovala, zato ni čudno, da že sedaj veliko čeblja. Pr^ zobek je že tudi zunaj. Starše malčica preseneča z motoričnimi sposobnostmi. Hit meseca je očitno plazenje po trebuhu in na ta način isiihi pride, kamorkoli si zaželi. Plazenje uspešno kombinira s kotaljenjem. To bo še veselo, ko bo shodila, mami bo nedvomno pridobila na telesni pripravljenosti! Igračke za Mihi na njenih »osvajalskih pohodih« po besedah staršev niso prioriteta. Dosti bolj zanimivi so denimo kakšni papirji na klubski mizid. ki pristanejo v ustih, rože v lončkih, ki jih že pomaga pokopavati« ... Sicer pa si je mami čisto sama kriva, kaj pa otroka že v zgodnjih letih navaja na rekreacijo! Da bodita v hribe, je razvidno s fotografije, migata tudi na aerobiki za mamice. »Mihi tam strašno rada opazuje druge malčke, se mi zdi, da me nagovarja za bratca ali sestrico,« pravi Špe!a. Špelca, ne pretiravaj, naj se materinski nagon malo spoäje, ti pa pridi še kaj v službo. Novi tednik in Radio Celje te pogrešata. PM Življenje, prežeto z delom Pred petdesetimi leti sta na skupno pol stopila Franc in Marija Urankar, ponovno pa sta si obljubila zvestobo na zlati poroki v gasilskem domu na Ločici pri Vranskem. Civiini del zlate poroke je vodil župan Občine Vransko Franc SuSnlk, cerkveni obred z mašo pa domaČi župruk Jože l\irinek. Fr^nc Urankarin Marija, rojena Učakar, sta se poročila na Vransi«m. Za nevestinimi starši sta prevzela kmetijo, ki v tistih teih še ni imela cestne povezave, pri delu sta si po-m^ala z voli, kasneje tudi s konji. Veliko dela in truda sta vložila, da sta zrasla nov hlev m dom, počasi sta kupovala tudi stroje in priključke, ob lem pa sta morala nahraniti, obleä in v2goj iü pet otrok, tako da imata za seboj truda polno življenjsko pot. Urankarjeva, po domače Oc-virkova družina je torej Žtela pet otrok, najstarej^ je hä Ma- rija, sledili so ji sinovi Franc» Ivan, Jože in Tone, zakonca pa sta skrbela tudi za Marijinega gluhonemega brata. Danes kmetijo vodi najstarejši sin Franc z ženo in dvema sinovoma, ki skrbijo za starša, da jima je jesen življenja mdi ob bolezni lepa. Skupaj imata zla-toporočenca deset vnukov in dva pravnuka. Vsi so jima zaželeli še na mnoga leta in ob veseli glasbi lepo preživeli popoldne. TT I « ZlatoporoeencB Urankar. hčerka Mariia ter sinovi Franc, Ivan in Tone, manjka pa sin Jože. vsakogar nekaj Dan mladosti ali Koncert leta, to je bilo v petek vprašanje za ljubitelje glasbe. Ro-kerji so šli na Dan mladosti, ki je poleg »veteranov«, kot so Alya, Dan D in Siddharta, prinesel tudi nastop svežih I.C.E. (na sliki], ki so pred kratkim izdaU prvenec Na liniji. Preboj jim je uspel, ko so zmagali med 75 skupinami na natečaj za predskupi-no Sank Rocku. Foto: KATJUŠA Foto natečaj Naslov teme se glasi SVET JE LE EN. Pričakujemo popot-niSke fotografije iz različnih delov sveta, ki prikazujejo raznolikost ljudi, običajev in navad. Pravila: - Na natečaju lahko sodelujejo vsi državljani Republike Slovenije, razen zaposleni v podjetju NT & RC» d.o.o. Prepoved velja tudi za njihove najbližje sorodnike. - Fotografije morajo temeljiti na strpnosti do drugačnosti. Avtorji morajo imeti dovoljenje portretiranca za objavo, kar potrdijo s podpisom na izjavi, ki so pošljejo skupaj s fotogra^jami. oziroma s potrdilom na spletni strani, da se strinjajo s pravili foto natečaja, v primeru, da elektronsko oddajo fotografijo. - Ocenjevali bomo tehnično dovršenost fotografije in izvirnost, vendar ne nujno v tem zaporedju. - Zaželeno je, da se fotografije pošiljajo po elektronski pošti, a to ni pogoj. Fotografije v digitalni obliki naj bi bile velike vsaj 2544 x 1696 pikslov zaradi izdelave povečav za razstavo. Fotografie, poslane po pošti, morajo bili velike vsaj 13 X18 cm. V primeru, da bo katera izbrana za objavo» je avtor kasneje dolžan dostavili v uredništvo Še povečavo za razstavo v velikosti vsaj 20 x.30 cm. Tako velike fotografije lahko oddate že na začetku. Število fotografij ni omejeno. vendar za poškodbe pri transportu ne odgovarjamo. - Vsak teden bomo izbrali dve najboljši po oceni komisije, ki bosta objavljeni na zadnji strani in spletnih straneh Nov^ tednika. Natečaj bo trajal od junija do avgusta 2008. Zadnji rok oddaje del je torek, 25. a\^st 2008, do 11. ure. Fotografije, ki bodo prispele v uredništvo kasneje, bo komisija izločila. - Izbrane fotografije in materialne avtorske pravice preidejo v last organizatorja. Moralne avtorske pravice ostanejo avtorju. fotografski \ n f^ FOTO Z,©mM digitalni studio H\l^Jf/ Nagrade: Vsak torek bomo objavili dve fotografiji na zadnji strani Novega tednika. Natečaj bo trajal do konca avgusta 2006. V septembru bomo med vsemi objavljenimi fotografijami podelile tri nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 300 EUR 2. nagrada - bon v vrednosti lOO EÜR nagrada - bon v vrednosti 50 EUR Za bone lahko v protivrednosti dobite material ali foto opremo v prodajalnah Foto Zooma, ne morete pa jih zamenjati za gotovino. Vse objavljene fotografije bodo na koncu tudi razstavljene. Kraj in čas razstave bo javljen naknadno. Komisija v sestavi: odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn ali njena namestnica Ivana Stamejčič, vodja foto službe Edi Einspieler in predstavnik pokrovitelja. Fotografije s potrdilom pošiljajte na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za FOTO NATEČAJ, ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Ime in priimek Naslov Podpisani potrjujem, da $6 strinjam s {lo^oji fota natečaja.