TRGOVSKI LIST Ča§opl* za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev, 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.968. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 21. septembra 1929. Telefon St. 2552. ŠTEV. 110. Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOl: Ob otvoritvi palače podružnice poštne hranilnice v Ljubljani. Deset in pol leta je minulo, od kar je pričel poslovati poštno-čekovni urad v Ljubljani. Nameščen je bil provizorno v prostorih stare gimnazije, ki so mu bili že vsega početka tesni in nezadostni. Vsled tega je trpela organizacija dela in poslovanja. Obseg prometa pa je medtem od leta do leta naraščal in ima še vedno rastočo tendenco. Zato je bilo pojmljivo stremljenje in interes gospodarskih krogov, da podpirajo zahtevo po zgradbi moderne poslovalnice in naša zbornica je z veseljem sodelovala, da se-to pereče vprašanje čimpreje reši. Težko nam je bilo, da se je zgradba palače, za katero je bila parcela za-sigurana že leta 1924, zavlekla skoro za celih pet let. Zato je naše'današnje veselje dvojno, da smo dobili za to važno gospodarsko institucijo lastno streho. Ob priliki današnjega slavlja bi želel povdariti iz kronike razvoja poštno-čekovnega zavoda v Ljubljani dva važna momenta. Gospodarstvo v Sloveniji je baziralo že dolga desetletja pred vojno svoje kupčijsko poslovanje na kreditni sistem, na čekovni promet in na brezgotovinski obračun. Naši gospodarski krogi so se že davno posluževali poštne hranilnice in njenih ustanov v velikem obsegu in so prišli po razsulu bivše monarhije, ko smo prekinili vse zveže s poštno hranilnico na Dunaju, v nemale neprilike. Narodna vlada v Ljubljani je pravilno spoznala položaj in je med svojimi prvimi ukrepi sklenila ustanoviti v Ljubljani lastno poštno hranilnico. Naša inicijativa je dosegla, da se je v par mesecih z najskromnejšimi sredstvi s pomočjo repatriiranih uradnikov, ki so služili preje pri dunajski poštni hranilnici, ustanovil in začel poslovati poštno-čekovni zavod. Kako potrebna je bila ta naprava, dokazuje najbolj dejstvo, da je že koncem leta 1919 po necelih desetih mesecih poslovanja štela 1656 čekovnih računov in beležila 927.101 transakcijo v skupni vsoti nad dve milijardi kron. Toda naša inicijativa je šla še dalje in ljubljanska matica, mislim, da smem naš poštno-čekovni zavod tako imenovati, je igrala pozneje odlično vlogo pri organizaciji čekovnega zavoda v Zagrebu in pozneje v Beogradu. Veliko delo je izvršeno v toku preteklih desetih let. Organizirana je enotno čekovna in obračunska služba širom cele države, ki je za našo industrijo ter trgovstvo, pa tudi za male obrtnike in kreditne zadruge neprecenljivega pomena. Vedno bolj se izpopolnjuje tudi organizacija prometa s sličnimi institucijami v inozemstvu, kar znatno olajšuje tudi mednarodni obračunski in nakaznični promet. e motrimo pobližje razvoj čekov-^P™meta iz ožjega slovenskega stališča, vidimo, da participira Slovenija z nad 30% na celotnem številu čekovnih računov in da so samo pri tukajšnji podružnici izvršena vplačila že dosegla višino celokupnega kontingenta novcanic Narodne banke, ki so v prometu. Ni mi potreba povdarjati olajšave v plačilnem prometu, ki jo nudi virmanska služba tukajšnje podružnice, ko se je lansko leto, kakor omenjeno, tudi nad 5 milijard obračunalo brez gotovine. Šte- vilo poštnih čekovnih računov pri ljubljanski podružnici se je tekom zadnjih desetih let več kot potrojilo in bo v bodočih letih brez dvoma še porastlo. Stanje vlog pri naši podružnici se kreta okrog 100 milijonov dinarjev in je zato pojmljiv interes gospodarstva cele Slovenije na tem, kako in kje se ta denar plodonosno nalaga, da bi v čimvečji meri služil koristim onega gospodarskega področja, iz katerega se steka in kateremu bi moral sledstveno tudi v prvi vrsti služiti. Razumljivo je, da mora poštna hranilnica v tem oziru prvenstveno skrbeti za svojo stalno likvidnost in za sigurnost svojih vlog. Ni bila lahka ta naloga v dobi valutne nestalnosti, v dobi inflacije in prividne konjunkture. še važnejše pa je postalo vprašanje nalaganja denarja v dobi deflacije. Smatramo, da je edino pravilno načelo, ki ga je v tem oziru zavzelo poslovno poročilo poštne hranilnice za leto 1925, ki naglasa, d,a velja glede geografske razdelitve kreditov princip, da se nalagajo na področju vsake direkcije oni zneski, ki se na tem ozemlju zbirajo kot vloge. Ne morem ob tej slovesni priliki zamolčati utiša, ki se nam zdi, da se je v praksi nekoliko pozabilo na to edino pravilno načelo in želeli bi povdariti, da se v bodoče uprava striktno pridržuje pri razdelitvi kreditov tega principa. Kreditna politika poštne hranilnice je za celo naše gospodarstvo neprecenljive važnosti, vsaj je doseglo stanje vlog v celi državi že nad 666 milijonov dinarjev. Zato tembolj pogrešamo, da v upravnem in nadzorstvenem odboru poštne hranilnice, ki je bil postavljen po ukazu z dne 29. novembra 1922 in ki vodi kreditno politiko hranilnice, ne najdemo predstavnike gospodarskih krogov Slovenije, smatramo, da bi tako sodelovanje moglo biti za upravo poštne hranilnice, kakor tudi za naše celo gospodarstvo le od koristi. Omogočilo bi stalen stik in pravilno informacijo o stanju in potrebah gospodarstva v področju najmočnejše podružnice in dajalo vedno nove inicijative * za napredek in razvoj zavoda. Pomen poštne hranilnice za naše kreditno tržišče kot vir najcenejših kreditov je vedno zelo pereč in smatram zato za svojo dolžnost kot predsednik Zbornice za TOI izraziti ob tej slovesni priliki slavnostne posvetitve nove zgradbe, da se čimprej ugodi naši davni in opetovano ponavljani želji, da dobimo v centralni upravi poštne hranilnice svoje zastopstvo. Pomen poštne hranilnice narašča vedno bolj tudi za državne finance. Čisti dohodek, ki ga ima od nje poštni erar, je dosegel lansko leto že 35-7 milijona dinarjev in bi tako lahko v znatni meri doprinesel, da se odstranijo razne neprilike, ki obstojajo v našem poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu, čisti dobiček od leta do leta stalno narašča in bi se po našem mišljenju moral porabiti prvenstveno za to, da se naša poštna organizacija in poštni promet izpopolni tehnično, tako da bo ustrezal vedno večjim zahtevam in potrebam našega gospodarstva. Vsem nam je znano, koliko nepri- lik imamo danes radi pomanjkanja poštnih zgradb. Baš na področju ljubljanske direkcije pošt in brzoja-vov se to posebno občuti. Naše izmenjalne pošte v Mariboru, na Jesenicah in v Ljubljani vršijo danes izmenjavo poštnih zavitkov in ostalih poštnih pošiljatev s celo severno in zapadno Evropo. Samo preko Maribora se je uvozilo lansko leto 552.099 paketov, kar je naj višje število v celi državi. Danes nimamo prostora, da bi se ta služba organizirala tako, kakor bi zahteval interes gospodarstva in poštnega erar ja. Gotovi so načrti za zgradbo poštno-carinskega urada, vendar finansiranje zadeva na neke težkoče baš pri poštni upravi, ako smo dobro informirani. Dovolil bi se pri tej priliki v imenu zbornice opozoriti predsednika nadzorstvenega sveta gosp. Protiča na perečnost tega vprašanja in ga zaprositi v interesu službe same, da naš astremlje-nja podpre in pripomore, da se osi-gurajo potrebni krediti za finansiranje te važne zgradbe. V nič boljšem položaju nismo na Jesenicah in v Ljubljani. Tudi tu je potrebno nujno, da se zgradijo poslopja za izemnjalne pošte. Smatram, da je denar, vložen v take stavbe, plodonosno in koristno naložen in da nam odlaganje rešitve teh vprašanj more prinesti le nadaljnje trajne škode. Prepričan sem, da je z zgradbo podružnice v Ljubljani končno prebit led in da bodo tej slovesni otvoritvi sledile kmalu otvoritve nadaljnjih poštnih zgradb, ki so v interesu službe in gospodarstva nujno potrebne. V tej smeri in v tem cilju želim zavodu v novih prostorih naj lepšega razvoja in napredka. OLAJŠAVE ZA PREVAŽANJE V PROMETU ČEŠKOSLOVAŠKE, NEMČIJE IN AVSTRIJE Z NAŠO DRŽAVO. Po vesteh z Dunaja se je vršila te dni v Beljaku mednarodna konferenca, katere so se udeležili zastopniki višjih železniških nadzornih oblastev Jugoslavije) Češkoslovaške, Nemčije in Avstrije. Pogajanja so se vršila okrog lažjih pogojev za prevažanje eksplozivnih, lahko vnetljivih, jedkih, strupenih in hitro pokvarljivih predmetov med državami. Posvetovanja so dovedla do popolnega sporazuma v vseli točkah. Lažji pogoji bodo stopili mtjbr/.e še letos v veljavo. * * * POVEČANJE CARINSKIH DOHODKOV OB KONCU AVGUSTA. V tretji tretjini avgusta so porasli carinski dohodki na 5498 milijonov Din proti 36* 1 ri milijona Din in 37-85 milijona Din v prvi tretjini avgusta. Ker gre tu predvsem za uvozno carino, pomenja ta povišek, da se je naš uvoz proti koncu avgusta povečal. To je običajen pojav, ker se uvoz vsako leto poveča v avgustu, septembru in oktobru. Skupni carinski dohodki v avgustu so znašali 1 ‘38'96 milijonov Din (v avgustu lanskega leta 192-20 milijonov Din), v juliju 12238 milijona (125-8 milijona) in v juniju 113-34 milijona (113-23 milijona). Iz teh številk se razbere tudi, da je uvoz v tem letu doslej manjši od lanskega. Največje dohodke so v tretji tretjini zabeležili na centralni blagajni v Zagrebu (14 08 milijona), potem v Ljubljani (11-83 milijona), v Beogradu (11-09 milijona), v Novem Sadu (10-11 milijona), v Dubrovniku (4-50 milijona), v Splitu (1 '81 milijona) in v Skopi ju (1 • 58 milijona). Ivan Mohorič: Na Holandsko. Utrecht je oddaljen po eno uro brzovlakovne vožnje od treh največjih mest Holandske, od Amsterdama, Haaga in Rotterdama ter poldrugo uro od nemške meje. Po tej svoji ugodni prometni legi je bil Utrecht vnaprej predestiniran, da postane središče holandske notranje trgovine. Poleg tega daje Utrechtu svoje obeležje religijozno in znanstveno življenje. Utrecht je sedež borbenih in samostojnih knezoškofov in iz Utrechta je bil doma edini Nizozemec, ki se je povzpel leta 1522 na papeški prestol — Adriaen Boeyens. Utrechtska univerza je le par desetletij mlajša od Leydenske. Utrechtska stolnica je mojstrsko delo pozne gotike. Pa tudi ostale številne cerkve vseh konfesij so pravi muzeji cerkvene umetniške obrti. Znameniti so medicinski instituti univerze. Med monumentalnimi zgradbami je poleg palače generalnega ravnateljstva nizozemskih železnic (Nederlandsche Spoorwegen) in sejmske palače na Vredenburgu omeniti interesantno in svojevrstno poštno palačo. Utrecht ima svoj centralni muzej, gozdarski muzej (Museum van het Staatsbosch-bedryf) in železniški muzej; za javna predavanja in prireditve služi Ge-boaw voor Kunsten en Wetenschap-pen, ki je bila zgrajena že leta 1840. Glavni del mesta je vzdolž presekan s štirimi kanali, ob katerih se razprostirajo zelene senčne promenade, ki dajejo mestu posebno idiličen značaj. Južno od Utrechta začenja proti belgijski meji industrijski del, kjer je posebno tekstilna industrija bogato zastopana. V Nijme-gen se nahaja industrija umetne svile, razne vrste kemične in kovinske industrije, v S’Hertogenbosch je zastopana čevljarska in usnjarska industrija. In kdo ne pozna vsaj po imenu velikanske Phillipsove industrije žarnic, elektrotehničnih in radio potrebščin v Eindhoven, ki je bila zastopana v posebnem paviljonu tudi na zadnjem ljubljanskem velesejmu. Dalje proti jugu do Maastrichta je cinkarska industrija, najjužnejša provinca Limburg pa je dobavitelj premoga in električne energije za celo Holandsko. Naša pot iz Utrechta je vodila proti zapadli. Hoteli smo izkoristiti nedeljo, da razgledamo prestolico Nizozemske, od nedavne diplomatske konference znani Haag. Vozili smo na Harmelem, Woerden, odtod smo zavili na Leiden in Haag. Z opeko iiHKovana cesta vodi do Woerdena ob Kanalu, na katerem se zibljejo motorni čolni, dolgi tovorni vlečnjaki. Večina hiš ima tako rekoč svoje pristanišče, svoj dvigljiv most in tu problem tovornega prometa ni bilo težavno rešiti. Pred hišami, ki so grajene z živobarvno opeko in Katerim dajejo velika okna poseben izraz, je zeleno grmičje, prirezano v razne figure in oblike. Ob poti smo videli nebroj velikih opekarn in tudi dosti lesne industrije. Pokrajinska slika je precej monotona. Sami pašniki, na katerih se pasejo lepe črnolisaste mlečne krave, živina kampira celo poletje na prostem, le v zimi jo spravijo v hlev. Hlev je precej drugačen kot v naših krajih, kjer si laskamo, da smo odlični živinorejci. Obiskali smo slučajno sirarno v Moniken-damu, kjer smo imeli priliko razgledati tudi notranjost gospodarskih Stran 2. ul prostorov. V podolgastem traktu se i je nahajal lesen oder, posut s peskom. JLepo pograbljen in uravnan., Vprašali smo, za Kaj služi in poučili so nas, da je to kravji hlev. Seveda so bile v njem tudi bele zavese na oknu. Woerden je malo mestece s 7&0Q prebivalci. Leži na starem Renu in je bilo v 17. stoletju utrjeno. Pozneje so ga Francozi razbili in opusto-šili. — Preko rodovitnih polj smo po poldrugourni vožnji prispeli v staro univerzitetno mesto Leieten. Leiden šteje okrog 70.000 prebivalcev in se razprostira ob dveh slikovitih rokavih Rena. Zgodovina mesta sega do rimskih dob nazaj. V petnajstem stoletju je bil Leiden slovit po svoji industriji sukna. španske vojne so mu prizadejale velike škode. Leta 1575 osnovana univerza je postala središče duševnega življenja Holandske. Danes ima Leiden zopet precejšnjo tekstilno, kemično in hranilno industrijo. Leiden je centrum rodovite «Rijnstreek» in prireja velike živinske, sirarske in zelenjadne sejme. Leiden je domovina slavnih učenjakov in umetnikov. Zadostuje, ako omenim Luko van Leyden, mojstra Rembrandta van Rijn, realističnega Jana Steena in Jana van Goyen. Umetniški smisel Leidencev nam kažejo mnogobrojni muzeji z velikanskimi zakladi umetnin in slik. žal nam tudi tu čas ni dopuščal daljšega odmora. Okrog ene ure smo dospeli v kraljevski Haag, sedež vlade, parlamenta, osrednjih uradov. Krivico dela Haagu, kdor misli, da je to mesto pi-saren, žurnalistov in rentnikov. V Haagu je danes koncentrirano toliko umetne obrti, trgovskih in bančnih podjetij, da stopa prvotni značaj mesta čisto v ozadje. Den Haag ali ’s Gravenhage je bil prvotno kot že sama beseda razodeva (des Graf en Gehege) lovski gradič holandskih knezov. Na to spominja še danes impozanten gozd (het Bosch) petstoletnih hrastov za mirovno palačo proti Sheveningu. Leta 1250 pa ga je povzdignil holandski grof Viljem II., ki je bil leta 1247 postal rimski kralj nemškega kraljestva, v rezidenco in zgradil tu grad z okopi, tremi mostiči in stolpi. Kmalu se je razvila ob njem naselbina, ki je dobila razne privilegije in pravice in iz katere je končno izšel današnji moderni Haag. V mesto smo prispeli po široki asfaltni chausseji, po kateri lahko vozi paralelno pet naj večjih avtomobilov. Nedogledna se zdi človeku vrsta bogatih, že po zunanjosti aristokratskih vil. Ustavili smo se v centru mesta na «Pleinu». Avtomobile, ki parkirajo na dovoljenem mestu, čuva poseben nadzornik za malo odškodnino. Prostran trg «Plein» obdajajo od vseh strani monumentalne zgradbe j ustičnega ministrstva, zgrajene v stilu holandske renesanse, palača višjega apelacijskega sodišča (Hooge Raad der Nederlanden), ministrstvo za kolonije, društva Witte of Litte-raire Societeit in ministrstva zunanjih zadev (Ministerie van Buiten-landsche Zaken) na vzhodni ter Ministerie van Defensie na južni strani. (Nadaljevanje prihodnjič.) Nov gozdni zakon. RAZMAH NEMŠKE AVIATIČNE INDUSTRIJE. Nemška aviaitična industrija se v zadnjih letih z rastočim uspehom trudi, da sii pridobi narodno veljavo. Kljub hudi •inozemski konkurenci raste izvoz aeroplanov stalno. Leta 1926 je eksportirala Nemčija šele 14 aeroplanov, naslednje leto že 54 in lani 98. Z eksportom 80 aeroplanov v prvi letošnji polovici je bil dosežen nov rekord. Ugodni letošnji razvoj je v veliki meri pripisovati kitajskim naročilom. Tam je neprestana vojska in so aeroplani vsem vojskujočim se strankam bistveno potrebni. V prvem letošnjem polletju je eksportirala Nemčija na Kitajsko 36 aeroplanov, s čimer je postala Kitajska prva njena •inozemska odjemalka. V kratkem dobimo nov gozdni zakon. Dne 18. t. m. je vrhovni zakonodajni svet v načelu sprejel osnutek novega zakona, dne 19. t. m. pa se je že začela razprava o posameznih členih. Določila načela se nanašajo tako na državne kakor na samoupravne, t. j. občinske, oblastne korporacije i. dr., In tudi na zasebne gozdove. Prvo poglavje vsebuje gozdno-poli-cijske naredbe in usvaja načelo, da je izsekavanje gozdov dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem oblasti. To dovoljenje se sme v načelu dati za poljedelske svrhe, da bi se na ta način dotično zemljišče bolje izkoristilo. Izvzeto je samo izsekavanje gozdov v površini do 5 ha, če stoji gozd na samem, tako da je od vseh strani obdan s poljem, ali če je dotično zemljišče potrebno za stavbišče, za prometne svrhe, melioracijo in slično. Tudi v teh primerih se sme izdati dovoljenje, če to zahtevajo javni gospodarski interesi, javna varnost in interes državne obrambe. Dovoljenja izdaja upravna srezka oblast (okrajno glavarstvo). Vsako samovoljno izsekavanje gozdov se kaznuje kot gozdni prestopek in se lahko lastnik izsekanega gozda prisili, da izsekano zemljišče najdalje v treh letih pogozdi. Zakon predvideva nadalje stalno zaščito gozdov. Nekateri gozdovi se sploh ne smejo popolnoma posekati; kateri so taki gozdovi, določi pristojna srezka oblast. Lastniki zasebnih gozdov so dolžni voditi tako gozdno gospodarstvo in eksploatacijo gozdov, da ne škoduje s tem sosednjim gozdovom. Pri tem je treba vpoštevati tudi lego gozda in učinek vetrov. Vsak lastnik gozda je dolžan, da strogo pazi na red v svojem gozdu in zlasti na gozdne škodljivce in gozdne bolezni. Vsakdo je dolžan, da svoj gozd redno čisti. Če pa bi bili stroški za lastnika preveliki, ga lahko država na predlog pristojnega srezkega poglavarstva oprosti davka na dotično zemljišče. Z zakonom se dalje omejuje paša v gozdovih: načeloma je zabranjena paša večjih čred v gozdovih. Posebno poglavje je posvečeno gozdni varnosti. Zažiganje ognja je v gozdu najstrožje prepovedano. Da bi se v bodoče preprečili gozdni požari ob železniških progah, ki jih običajno povzročajo iskre iz lokomotiv, odreja zakon, da niora biti na vsaki strani proge najmanj 4 m širok prazen in primerno zavarovan pas. Vsakdo, ki bi opazil ogenj ali požar v gozdu ali 50 m od gozda, je dolžan, da takoj obvesti o tem bližnje stanovalce in sodeluje pri gašenju požara. V primeru večjih požarov so dolžne vse sosednje občine, da pomagajo pri gašenju. Drugi oddelek zakona se. bavi z gozdnim gospodarstvom. V načelu je gozdno gospodarstvo v zasebnih gozdovih ob vpoštevanju določb tega zakona svobodno. Da bi se ustalilo kolikor mogoče trajno gozdno gospodarstvo, morajo vsi lastniki gozdov najdalj# v roku 5 let fzdelaji točen to ga pre$#itf piistojpi v odobrenje. Isto velja tugi ^a vse državne gozdove, glede katerih zakon še posebej določa, da se sme vršiti eksploatacija samo potom javne licitacije. Les se sme oddajati iz državnih gozdov le za javne potrebe, t. j. za kurjavo šol, za zgradbo državnih in samoupravnih poslopij, za zgradbo in popravilo mostov itd. Privatnikom se sme oddajati les iz državnih gozdov le obrtnikom, ki bi sicer ne mogli izvrševati svoje obrti. Brezplačno je dovoljena oddaja suhljadi iz državnih gozdov siromašnim osebam, ki ne plačajo vseh davkov in doklad nad 100 Din. Vse denarne globe gredo v korist fonda za pogozdovanje. Škodo oceni pristojna nadzorna oblast. Vsak posestnik gozda lahko zahteva od pristojne oblasti dovoljenje za prevoz svojih gozdnih pridelkov preko tujega posestva do najbližje javne ceste. Tretji oddelek zakona govori o po-vzdigi in pospeševanju gozdarstva. Vsebuje navodila in določbe za pravilno pogozdovanje in za omejevanje hudournikov. Pri ministrstvu za šume in rude se osnuje poseben gozdarski svet kot posvetovalni organ ministrstva za šume. Mandati članov tega sveta bodo trajali tri leta. Zadnje poglavje govori o kaznih za prestopke po tem zakonu. Večji prestopki se kaznujejo po določbah kazenskega zakona, manjši pa z zaporom do treh mesecev in z denarno kaznijo do 20.000 Din. Avtorsko pravo. Vrhovni zakonodajni svet je 17. J. m. sprejel načrt zakona o avtorskem pravu. Ta zakon vsebuje zaščito duševne vrednosti. Po tem zakonu se bodo zaščitila vsa umetniška, literarna in druga dela ter bo zaščita trajala 50 let po smrti avtorja. Zanimivo je, da ta zakonski načrt določa tudi zaščito časopisnih vesti, posebno onih, ki izhajajo od tujih agencij. Listi ne bodo smeli ponatisniti Vesti teh agencij, dokler ne poteče rok 24 ur, a tudi v tem slučaju le z navedbo vira. Uvodni članki se bodo lahko pona-tiskovali le^ z izrednim dovoljenjem. Če pa se članki samo prevajajo in vsebinsko posnemajo in se izvrši nov članek, se bodo smeli objavljati le z navedbo izvora. Zaščiten je vsak duševni proizvod, kakor fotografija, list, portret itd. Portreti se n. pr. ne bodo smeli razstavljati brez dovoljenja avtorja in lastnika. Zaščiteni so nadalje govori, pridige ter razne brošure, ter ne sme nihče uporabiti govora ali predavanja, če nima za to dovoljenja. Edino govori v sodnih dvoranah ter na političnih in drugih zborovanjih se bodo smeli brez dovoljenja uporabljati. Avtor lahko prepove časnikarju, da njegovega govora ne sme dati v list, Če bi smatral za neoportuno, da bi njegov govor izšel v kakem listu, ali pa če obstoji bojazen, da bi ga listi potvorili. Nadaljnja važna odredba določa, da se stvari, zaščitene po avtorskem pravu, ne smejo zarubiti oziroma na dražbi prodati, če ima n. pr. avtor kakršnokoli zalogo svojih del doma, se ne smejo sodnijsko prodati, in to niti v nasledstvu. Če pa so pri založniku, ta določitev ne velja. Osnoval se bo podporni fond za književni- ke, v katerega se bodo stekale vse kazni, ki bodo izrečene radi prestopka tega zakona. Javno se brez avtorjevega dovoljenja ne bodo smela reproducirati niti glasbena niti pesniška dela. Tako n. pr. operni pevec brez dovoljenja komponista dotične pesmi ali glasbenega dela sploh ne bo smel reproducirati. Prepovedane so tudi recitacije brez avtorjevega dovoljenja. Ako pa se recitacije oziroma koncerti vrše privatno v domačem hišnem salonu, pa zaščita avtorskega prava seveda ne prihaja v poštev. O MEDNARODNI KONFERENCI VAGONOV. V zadnjih dneh so se vršili pomenki o mednarodni konferenci tovarn za izdelovanje vagonov, ki se bo vršila najbrž v Pragi. Udeležili se bodo konference zastopniki Češkoslovaške, Nemčije, Francije, Švedske, Avstrije, Italije, 'Belgije in eventualno tudi Ogrske. Najprvo bodo poskusili skleniti pogodbo, ki meri na kontigentiranje v izdelovanju vagonov posameznih držav. Če bodo ostali ti poskusi brez uspeha, ker se je že več držav izreklo proti kontingentiranju, hočejo dobiti bazo, ki naj omogoči Skupno postopanje evropskih vagonskih tovarn pri mednarodnih ponudbenih razpisih. Tak dogovor bi imel namen, da se prepreči spodbijanje cen po raznih tovarnah pri dobavnih konkurencah. To poročilo o konferenci prihaja iz Prage. Konstituiranje zagrebške Zbornice za TOI. V četrtek dopoldne se je vršila plenarna seja za konstituiranje Novoimenovane uprave Zbornice za TOI v Zagrebu. Pred sejo je bivši predsednik g. Milivoj Cmadak toplo pozdravil fttfvega predsednika dr. Mila-na. Y^banica, kojemu je predal ob tej priliki funkcije in predsedniško verižico. Nato je novoimenovani predsednik sprejel celokupno osebje zborničnega urada. Točno ob 10. uri je vstopil predsednik dr. Milan Vrbanič burno pozdravljen v sejno dvorano, kjer je zavzel predsedniško mesto. Seji je prisostvolalo 59 zborničnih članov poleg zastopnikov oblastev. Odposlane so bile nato udanostne br- Trgovcl! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni ln vsakem Javnem lokalu predložijo »Trgovski Ust«! i/idi^trije in drugim resornim ministrom. Po pozdravu navzočih zastopnikov se je novi predsednik v svojem govoru pred vsem spomnil svojih predhodnikov v zbornici, in to gospodov arh. V. Heinzela, poslevodečega podpredsednika šan-dorja, A. Aleksandra in predsednikov Vladimirja Arka ter Milivoja Cernadka. Nato je g. predsednik izrekel obširen programatičen govor, ki se tiče vseh aktualnih gosparskih vprašanj. Predsednik je pred vsem povdaril, da je osobito zadovoljen, da se je bivši minister trgovine in industrije ob priliki sestavljenja liste novih zborničnih članov predhodno posvetoval z najvažnejšimi gospodarskimi organizacijami na področju zbornice. 'Tako je zbornica prišla potom svojih članov do najožjih zvez z glavnimi gospodarskimi organizacijami v svojem področju, s katerimi je sodelovala že tudi doslej vedno in v polnem skladu. Gospodarske organizacije so zelo važen instrument sodelovanja med državo in posameznimi gospodarskimi staleži, ampak one imajo poseben značaj in s tem naravno tudi druge naloge kot jih imajo zbornice. Zato mislim, je rekel predsednik, da bi bile te posamezne organizacije, katerih uspehi in zasluge uživajo že doslej polno priznanje, v interesu same stvari in stanu, katerega zastopajo, potrebne tudi tedaj, ako bi se sedanje zbornice porazdelile na cel niz deljenih zbornic. Tudi v tem primeru ne bi bile te organizacije nepotrebne. V zvezi s tem naj mi bo dovoljeno, je rekel dobesedno gosp. predsednik, dotakniti se tudi vprašanja osnovanja zasebnih zbornic za posamezne gospodarske stroke. To vprašanje se je v zadnjem času nače- lo z več strani, pa smatram, da je danes zelo aktuelno. Gre za osnovanje posebnih zbornic po sistemu srbskega obrtnega zakona iz leta 1910. Ugotavljam, da vse te gospodarske grane sodelujejo danes v tej naši skupni zbornici, in da je bilo to delo za vse te stroke doslej koristno. Trgovina, obrt in industrija, denarstvo in promet, pomorstvo in gostilničarstvo imajo v naši zbornici možnost, da samostojno in ločeno brez katerekoli majorizacije in brez ingerence od strani kake druge gospodarske stroke zborujejo in delajo sklepe o svojih življenskih in važnih vprašanjih. Kolikor mi je znano, se je zbornica do sedaj po svojem najboljšem znanju in v okvirju zmožnosti trudila, da ugodi željam interesov teh posameznih gospodarskih strok: prvič, ker je bila to njena dolžnost, a potem tudi zato, ker ji njena organizacija daje možnost, da to tudi napravi. Naravno je, da je pri tem vodila v najširši meri brigo o posameznih gospodarskih organizacijah in njih željah. Ob takih prilikah bi bilo mogoče naravno, da se pokret za delitev obstoječih zbornic v celo vrsto podeljenih zbornic, razblini. No, če se je pa to vprašanje že enkrat načelo, moramo že sedaj nasloviti prošnjo na g. ministra trgovine in industrije, da to vprašanje reši samo po predhodnem zaslišanju najvažnejših gospodarskih organizacij, odličnih gospodarjev in ekonomskih strokovnjakov iz cele države. Izjavljam, da bo zbornica od svoje strani napravi- Trajen vir dohodkov Raiptldl* v Midi prodala MAGOI1""' izdelkov sa Juhe. Ul* ii na k la vse, kar je v njenih močeh, da bo sodelovanje med njo in posameznimi gospodarskimi organizacijami čim prisrčnejse in ožje, in da bo vsako večjo in važnejšo akcijo podvzela vedno samo po predhodnem zaslišanju in v kontaktu z gospodarskimi organizacijami, katerih interesi bi prišli v poštev. Nadalje je govoril g. predsednik o smernicah za delovanje zbornice za pospeševanje izvoza v obče, glede carine in carinske zakonodaje. Glede sistema centralnih carinarnic, svobodnih skladišč, glede postranskih taks pri izvozu, glede carine prostega uvoza sirovin in strojev, ki se ne morejo nabaviti v naši državi. Z ozirom na razvito domačo industrijo, zlasti v zadnjih letih je potrebno, da se nujno izda zakon o ple-meniteljnem prometu. Notranja trgovina v naši državi se razvija slabo, ker je obremenjena z vsemi mogočimi dajatvami, a konsu-ment, ki ima veliko potreb, nima denarja dovolj, da bi jim mogel zadostiti. Da se oživi promet v notranji trgovini, se mora z vsemi silami delati na to, da se znižajo vsa bremena. V to svrho je tudi potrebno skrbeti za znižanje komunalnih uvoznih in izvoznih taks, a obenem tudi za ureditev vprašanja sejmarstva in sejmskih taks. Današnje število sejmov je prekoračilo že vse. meje, a sejmske takse so tako velike, da posamezni mali obrtnik in trgovec, ki obiskuje sejme, z dohodki komaj poravna sejmske takse. Rak - rana naše trgovine je vsekakor v prvi vrsti veliko število nelegalnih trgovcev, ki prodajajo brez plačanja davkov in taks blago naravno mnogo ceneje od legalnih trgovcev. V novi obrtni red je treba vnesti določilo, da se izvrševanje vsaj nekaterih trgovskih strok veže na dokaz usposobljenosti. Skrbeti bo treba za to, da se omeji nelojalna reklama in neupravičene razprodaje. Za pospeševanje domače obrti je potrebno razumevanje in sodelovanje iu» samo od strani države, ampak tudi sumoupravriih teles. Potrebno bi bilo, da bi oblasti, mesta in občine imelf pred očmi, da samo močna gospodarska podjetja morejo biti dobri plačniki komunalnih doklad. Vsled tega bi morali intenzivno podpirati osnovanje in nadaljuj razvoj trgovskih in industrijskih podjetij na njihovem področju. Dolžnost zbornice je, da na to okolnost opozori v prvi vr-3ti vsa mestna načelstva svojega področja, s prošnjo, da industrijska in obrtna podjetja vsaj v prvih začetkih obstoja čirti izdatnejše podpirajo z raznimi olajšavami. Zlasti apelira predsednik na načelnika mesta Zagreba kot šefa komunalne uprave, enega izmed glavnih industrijskih centrov v državi, da skupno z grad-skim zastopstvom nudi vse mogoče koncesije in olajšave pri osnovanju novih industrij na mestnem področju, ker so bo s tem rešilo tudi eno izmed važnih socijalnih vprašanj, namreč vprašanje nezaposlenosti delavstva. Zagreb se postopoma industrializira in mestna uprava mora to upoštevati. Predsednik se je v svojem progra-maticnem govoru bavil nato obširno z vprašanjem pospeševanja obrtništva in podal glavne smernice glede obrtnega zakona, glede učne dobe, glede usposobljenja obrtnikov, glede zavoda za pospeševanje obrti, glede kreditiranja malega obrtništva, glede pobijanja šušmarstva, glede obveznega zavarovanja obrtnikov, glede uvedbe obveznega članstva obrtnikov pri strokovnih organizacijah. Govoril je tudi o pospeševanju gostilnicarstva in zlasti obširno o finančni,^ zlasti davčni politiki, o zakonu o državnem računovodstvu, o Privilegirani agrarni banki, o državnih financah, o železniškem in pomorskem prometu, o tarifni politiki, o prometu po cestah in o poštnem prometu. Glede socijalne zakonodaje je omenil g. predsednik naslednje: socijal-no zakonodavstvo danes ne zadovoljuje gospodarjev, to moram izjaviti, ker Jim nalaga znatna finančna bremena. Zlasti se mora po mojem mnenju zahtevati, da se podvržejo reviziji tako zakon o zaščiti delavcev, kakor tudi zakon o zavarovanju delavcev in to v pogledu znižanja režijskih stroškov, delavskega zavarovanja ter prispevkov delodajalcev in povečanja ugodnosti zavarovanim članom. Po teh splošnih vprašanjih je govoril g. predsednik še obširno o smernicah za notranje poslovanje zbornice, za reorganizacijo zbornice, glede zborničnih doklad itd. Po govoru g. predsednika so se izvolili odseki, in sicer: gospodarski, muzealni, revizijonalni, razsodiščni, carinski, socijalno-politični, za pospeševanje turizma in odbor za izdajanje povelj. V vsak odbor je bilo izvoljenih po 12 članov zbornice. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, se je predsednik zahvalil navzočim in zaključil sejo. SVETOVNA PREMOGOVNA PRODUKCIJA. Po poročilu nemške Državne premogovne zveze je znašala predlanska premogovna produkcija sveta 1464 milijonov ton, lanska pa 1438 milijonov. Na črni premog je prišlo 1267 oziroma 1224 milijonov ton, ostalo na rjavi premog. Napram letu 1927 je lanska produkcija padla za 1-896, proti letu 1923 je pa narasla za 7-3%. Dalje se je razmerje spremenilo v rieprilog črnemu premogu, pri čemer se pozna posebno močno naraščanje produkcije rjavega premoga v Nemčiji. Produkcija črnega premoga se po posameznih deJih sveta takole razdeli: Evropa 1. 1928 500 milijonov ton (1. 1927 604), Amerika 529 (554), Azija 74 (76), Afrika 13 (14), Avstralija in Oceanija 17 (16). Anglija je nakopala 241 (255) milijonov ton črnega premoga, Nemčija 150 (152), Poljska 40 (37), Francija z Alzacijo-Loreno 50 (51), Belgija 27 (27), Rusija 30 (31), U. S. A. 514 (539). Svetovna produkcija koksa je narasla od 114’4 milijona ton v letu 1927 na 1165 ■ milijona v letu 1928; Nemčija je producirala 33‘86 (33-24) milijona ton, Anglija 11 '40 (12-03), Francija 4-40 (407), Belgija 5’83 (5*89), U. S. A. 47-70 (46-20). Od produkcije rjavega premoga v znesku 213 54 (196'85) milijona ton je prišlo na Nemčijo 166"22 (150'50) milijona ton, torej nad tri četrtine. Produkcija črnega premoga je povsod padla razen v Holandiji, Češkoslovaški in Gornji Vzhodni šleziji. Borba za trg je na cene zelo pritisnila. Izvozna cena v Angliji je znašala leta 1925 še 19 šilingov in 10 pence za tono, lani pa samo še 15 šilingov in 7 pence. 12 pence = 1 šiling, 20 šilingov — 1 funt. ^niudbepoupHkuaftia ■' •••? ?' ■■ 1 -■ »A G I L«, agenturni in komisioni posau, Moric J. Maestro, Sarajevo, Aleksandrova 59, želi prevzeli zastopstvo veletrgovcev s kolonijalnim blagom, tvornic testenin, lpila, sardin, kemičnih izdelkov itd. Ljubljanska borza. ANGLIJA IN MEDNARODNI PREMOGOVNI SPORAZUM. Na zadnji seji Sveta Zveze narodov je izjavil angleški delegat Dalton, da ima po mnenju angleške vlade posebno veliki pomen premogovni problem, k'i je za mednarodno ureditev že več kot goden. Dalton je napovedal razne predloge za mednarodno ureditev premogovnega vprašanja na zborovanju Zveze narodov. Ta izjava je silno važna, kajti prav Anglija je bila doslej vzrok, da se ni dosegel mednarodni ali evropski premogovni sporazum. Saj se Anglija doslej tudi ni pridružila Mednarodni zvezi jekla. Macdonaldovo ministrstvo nastopa čisto drugače kot prejšnja ministrstva in je v gornji namen pričelo najprvo s tvorbo velikih organizacij v angleškem rudarstvu samem. Pozornost, s katero zasleduje angleška vlada vprašanje premogarstva, je izražena tudi v stališču Snowdena na konferenci v Haagu, kjer je dosegel važno spremembo glede nemških stvarnih dajatev, s tem da se jef Italija zavezala, da bo v bodočih treh letih dobila iz Anglije letno i milijon ton premoga namesto dosedanjega nemškega separacijskega premoga. Učinkovito omiljenje v depresiji angleškega premogarstva je pa po mnenju strokovnjakov mogoče le z mednarodnim sporazumom, po katerem se bo produkcija omejila po enotno izdelanih načelih ali pa se bodo. na temelju prijateljskih dogovorov prodajni trgi razdelili. S tem v zveai je tudi porodilo o potovanju angleških premogar-jev v Skandinavijo, Poljsko in Nemčijo, koje potovanje smo omenili tudi že na drugem mestu. Kvalitetna mamka Zahtevajte povsod 1 Teiaj 20. septembra 1929. DEVIZE: Am*t*rd»m 1 h. fold. Berlin IM............. BruMlj 1 bel«« .... Budimpešta 1 paogS Gurifa 100 ti. r-»~» . . Dunaj 1 iita« .... London 1 funt......... Mewyork 1 dolar . . . Pariš 100 tr.......... Praga 100 krom . . . Trrt 100 ......... tfovpra* Sevanje Dl« 1094-40 7-9877 167-87 296-35 Poandb« Din 22-80 13-54 7-9036 9-9249 1097-40 8 0177 275 67 56-77 22253 16867 29835 BOMBAŽ. Prva letošnja cenitev ameriškega bombaževega pridelka se glasi na 15,543.000 bal, to je 1,250.000 bal več kot lani. Ce prištejemo k tej svoti še prenosno številko od lanskega leta, glasečo se na 4,700.000 bal, dobimo za bodočo sezijo zalogo ca. 20,200.000 bal. Temu nasproti znaša potreba 16,300.000 bal (to je porabna številka pravkar zaključene sezije). Preostala bo torej najbrž rezerva skoraj 4,000.000 bal. Že to je špekulantom na hausse vzelo pogum; dvig obrestne mere v