180. številka.
Ljnbljana, v četrtek 7. avgusta.
XXIII. leto. 1890.
Ichaja v Kak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vatro-ogc rake dežele za vse leto 15 gld., za po! leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom račnna
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznani 1 a"plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravništvo je v Gospodskih alicah št. 12. Dpravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Resnica o dogodkih Podkloštrom dne 24. julija 1890.
Strah mora človeka obiti, Če bere lažnjivo, podlo in predrzno sumničenje in obrekovanje, s katerim nas konservativne Slovence obsipavajo nem-Sko-liberalni listi zavolj nesreče, ki se je dne 24. julija t. 1. Podkloštrom pripetila. Zdaj, ko so ti lažnjivi spisi razburili vso deželo, treba je tembolj, da se vsa resnica na drobno izve, v kolikor je nam znana, in kolikor smo sami videli in slišali iz zanesljivih ust.
Đa bi bili mi pred volitvijo ljudi dražili, ščuvali ali „hujskali", kakor se nam očita v liberalnih listih, temu odločno oporekamo. Se ve da smo svoje prijatelje nagovarjali, naj pridejo vsi k volitvi in naj z nami volijo. Ali je pa to prepovedano v ustavni državi? Ali je to „hujskarija" ? Kakor drugod se tudi v Podklošterski cerkvi z lece o naših političnih razmerah ni govorilo ničesar. Po knezoškofovem ukazu se je prebral pastirski list, in volilcem se je priporočilo, naj volijo katoliške može. — Veliko huje pa je agitirala nasprotna, liberalna stranka in se posluževala sem ter tja tudi nepostavnih sredstev. Ponesrečeni Žagar. Miha Šojer, je sam priznal, da je moral z liberalci voliti, ker je pri tovarnarji Henriki Majur j i v službi. Liberalec Avgust Majer je ponudil Juriju Pintarju po domače Kauklarju iz Žilice nekaj denarja, da bi domov šel in ne volil. Liberalec Henrik Majer je prišel k Jakobu Perkiniku p. d. Žvanu na Žilici, in mu grozil, da mu vzame ves zaslužek, ako ne volt z liberalci. Perkinik pa je odgovoril: „Zahvalim se za vaš zaslužek; kar sem do zdaj pri vas zaslužil, ste mi še vse dolžni ostali. Sem že sam dosti star in vem, koga bom volil.u Občinskega slugo, katerega moramo seveda tudi mi slovenski občani plačevati, porabili so liberalci za volilno agitacijo. Matija Pavlic p. d. Orenč Podkloštrom, ni šel volit; ker so pa liberalci upali, da bo z njimi volil, poslali so trikrat občinskega slugo k njemu. Sluga je Orenču grozil, da ne dobi več
zaslužka pri županu (Grumu), ako ne pride k volitvi. — K Janezu Sraolinarju p. d. Brambergerju je prišel sluga Štirikrat in ga nagovarjal, pa Smolinar se ni udal. Dvakrat je priletel po Ar-mittarja p. d. Pajtlarja, ki se je konečno podal k volitvi. — Na dan volitve 24, julija so liberalci pili v gostilnici Župana Gruma v izbi, ki je tik tiste sobe, kjer se je vršila volitev. Pili so vino iz velikih steklenic, katerih jedna mora držati kake 3 do 4 litre; izpili so pa tudi mnogo piva. Da pri toliki pijači neso vsi trezni ostali, to je lahko umljivo. — Slovenci pa so prihajali trezni od doma in do končane volitve neso ničesar užili. — Volitev se je mirno vršila in končala ob 1 j3. uri popolu-dne. Slovenski volilci so bili južine potrebni, ker imajo nekateri od Podkloštra daleč domov. Dogovorili so se torej, da grejo skupaj na vrt gos ti 1-nice pri „Danielu*. Povabili so tja tudi g. župnika Einspielerja, kateri je obljubil, da pride po južini. Sla sta torej z g. provizorjem KolariČem v farovž na kosilo (južino), drugi slovenski volilci pa so šli k Danielu. — Kmalu sta prišla za njimi liberalca Janez Pavlic p. d. Berger in Matija Brenner p. d. Kovač, oba iz Žilice. Berger je prepir začel, ko je rekel in povdarjal besede: „Pakaža!" Slovenec Matija Ulbing iz Št. Lenarta ga vpraša : „Kdo je pakaža?" Berger mu odgovori: „Vse je pakaža.a To se je godilo na keglišči in prepir se je nadaljeval Janez Pavlic pa je hitro rekel: „ Jaz vam bom že pokazal!" in je šel naprej. Kmalu na to pa so prišli liberalci Janez Majer p. d. Vulc iz Rut, Miha Šojer in Janez Lorenc p. d. Cajnar. Komaj došli, začeli so se prepirati in zabavljati.
Mej tem sta še le došla gg. Župnik Einspieler in provizor Kolarič. Bilo je to okolu polu štirih. Župnik Einspieler je šel od mize do mize in naše volilce pozdravljal. Ko pride do kegljišča, vidi, da 8e nekateri prekarjajo. Bili so to zgoraj omenovani liberalci in nekateri Slovenci, ki so jim odgovarjali. Župnik stopi tja in reče Janezu Majerju : „ Ali ste nas prišli dražit?" Pojdite rajši proč, ali pa tiho bodite, da bo pokoj!"   Majer pa odgovori: „Jaz
plačam ravno tako, kakor Vi." Miha Šojer pa reče župniku: „Meni ne smete zameriti, jaz nisem mogel drugače voliti." Župnik mu seže v besedo: „Vem, da ste pri Henriku Majorji v službi. Veste pa, da sem za vašega »ina pri sodniji v Celovcu prosil, da je dobil manjšo kazen. Škoda, da niste vsaj doma ostali." Na to je začel spet Janez Majer oporekati. Župnik mu reče: nZ vami nič ne govorim, bodite tiho." Na to se je župnik odtegnil od kegljišča ; mej tem so drugi slovenski volilci, ki se za prepir na kegljišči niso dosti zmenili, začeli peti. Peli so navadne slovenske pesmi. Tudi župnik se je pevcem pridružil in mej premolkom govoril s svojim sosedom g. Kolaričem in z raznimi kmeti. Javnega nagovora pa ni bilo nobenega , tud i napitnic ne. — Najedenkrat nastane hrup ne kegljišči. Janez Majer namreč ves čas ni nehal zabavljati in dražiti. Gašper Trupe p. d. Matej iz Vočila reče Majerju: „Ali ste se prišli tepst? Mi se tukaj le kratkočasimo, pustite nas pri miru!" Na to je liberalec Janez Majer z nogo sunil Trupeja (Mateja) v njegovo bolno nogo in ga ob jednem za prsi prijel ter tako tepež pričel. Trupe pa je Majerju za lase prijel in ga vlekel za lase proti vrtnim vratam. Drugi Slovenci, ki so bili tam blizu ter so bili Majerjevega zabavljanja že davno siti, tiščali so ga od zadaj ter ga tako potisnili skozi vrata. Liberalec Lorenc (Cajnar) je hotel Trupeja z vrčem udariti, pa g. KrŽič je to zabranil. Ko se je to godilo, zapustili so župnik Einspieler, provizor Kolarič, posestnik Wuti p. d. Pajovec in več drugih Št. Lenartčanov vrt čez nizki plot ter šli naprej po cesti proti Pečam. — Liberalec Šojer (ki je bil potem umorjen), je ušel čez plot in tekel po cesti doli, da se je pridružil spet Majerju. Ali sta bila ostala dva liberalca tudi pri vratih ven potisnena, ali le jeden, drugi pa da je šel za Šojerjem čez plot, kakor nekateri pravijo, tega ne vemo natančno. Toliko je gotovo, da noben izmej liberalcev ni na vrtu ostal. Mej tem so iz vrta zapodeni liberalci pomoč dobili; pridružili so se jim namreč še trije drugi liberalci.   Vsi skupaj
LISTEK.
Kranjska trgovina v srednjem veku.
Drugi veči zgodovinski spis v letošnjih „Iz-vestjih muzejskega društva za Kranjsko" so prof. S. Ruterja Srednjeveški trgovinski odnosa j i Kranjske z mesti ob jadranske] obali.
Pisatelj govori v uvodu o najstarejšem tržišči ob severni obali Jadranskega morja, t. j. ob rečici Timavu pri Sv. Ivanu De vinskem, kamer se je že pol stoletja pred Kr. dovažal jantar z obal Baltiškega morja. Omeuja tudi grške pripovedke ob Argonavtih in o drugih trgovinskih podjetjih, ki pričajo, da se je že davno pred Kr. rojstvom trgovina živahno razvijala ob tistem delu Jadranskega morja, ki seza najdalje v evropsko celino in kjer vodi ob jednem tudi pot iz severovzhodne v jugozahodno Evropo. O tej poti govori pisatelj podrobno in opisuje njene pojedine proge, ki so kakor za časa Rimljanov, tako tudi še v srednjem veku vezale kranjsko deželo z mesti ob severni strani Jadranskega morja.
Prva trgovišča so bila okolu cerkva in samostanov. Ljudje so prihajali zlasti o velikih cerkvenih praznikih ne le molit in svojo pobožnost opravljat, nego tudi  trgovat, zato  imamo v nemškem
jeziku isto pozuamovanje za mašo in za semenj („Messe"). Okolu cerkve postavljali so trgovci svoje kolibe in šotore ter prodajali zlasti jestvine, pa tudi blago za obleko, nakrasnine i. t. d. Da, še celo igralci in menjači so imeli blizu cerkve svoje igralne stole in „borse". Da se je mogla trgovina pri cerkvah slobodnejše razvijati, zato so uživale cerkve posebne pravice, da se okolu njih ni smel mir kaliti, niti kakeršnokoli hudodelstvo učiniti.
Mej vsemi cerkvami v bližini Kranjske, ki so mnogo pobožnih romarjev k sebi vabile, bili sta najimenitnejši Oglejska in Štivanska. Pri vsakej cerkvenej slovesnosti, zlasti pa pri introni-zaciji novo izbranih patrijarhov vrelo je na tisoče in tisoče Ijttdij v Akvilejo. Tako svečanost opisal nam je Francesco di Toppo o priložnosti, ko je bil patrijarh Bertrand dne 28. oktobra 1334. slovesno v svojo prestolnico upeljan. Velikansko muožico, ki je od vseh stranij sveta k tej svečanosti prihitela, opisuje mej drugim tako le: „Prišle so žene iz Kranjske, ki leži na drugi strani Goriškega, in imele so na glavi veliko belo, poškrobano ruto, ki je visela od zadej po hrbtu in ga nekoliko pokrivala. Imele so bel ali rudeč modrec, potem krilo, ki je bilo v različnih barvah obrobljeno, in na nogah so nosile »revije, ki so bili z jermeni trdno privezan.. Kranjice so bile večinoma plavo-lase, imele »o modra očesa kot nebes in mnoge
mej njimi pege po obrazu. Na prvi pogled so kazale več zdravja in moči, kot pa milobe in dra-žesti." — Po tej sliki lahko vsakdo spozna naše Kranjice, kakor so se še pred malo leti nosile.
Čim bolj je propadal Oglej, tembolj se je vzdigal Šti van ob Timavu. Staro cerkev in samostan bili so sicer Avari zažgali in porušili 1. 611, kmalu se je vzdignila iz pepelišča nova. veličast-nejša cerkev. V njej hranili so mnogo svetinj (relikvij) in tudi evangelij sv. Marka, o katerem se je govorilo, da ga je omenjeni evangelist sam spisal. Na tisoče ljudij je romalo vsako leto v Štivan in imenitnejši mej njimi dali so upisati svoja imena na okrajku svete knjige. Arabski potovalec XII. stoletja, Ibu' Idr i a (EdriBi) pripoveduje v svojem potopisu, da je bil Štivan „cvetoče mesto velikega obsega, v katerem so stanovali vojaki (bojni hlapci d.'vinskih grofov), plemiči, trgovci in obrtniki. Štivan je dobro zavarovano mesto ob nekej reki, ki je sicer kratka, a vender dosti velika in preskrbuje mesto s pitno vodo. Štivan leži konec Beneškega zaliva in na kraji beneške oblasti. On je luka Oglejska, v kateri se zbirajo ladje, predno odplu-jejo na široko morje." Po tem opisu, moral je biti Štivan v srednjem veku zelo važen trg. Tu so bili vsako leto veliki semnji o sv. Ivanu Krstniku, zlasti za konje. (Kouec prih.)
so silili na vrt nazaj, pa Slovenci so vrata od znotraj tiščali, da bi jim uhod zabranili in tako mir ohranili. Toda liberalci so vrata vzdignili iz stežajev ; padle bi bile po ljudeh, da jih ni obdržal Slovenec Gašper Trupe in jih naslonil na steno. Ko so liberalci po sili si uhod napravili, vrgel je Janez Majer starega moža, Slovenca Pavla Komarja p. d. Majcigerja iz Št. Lenarta na tla in ga davil. Slovenec Fr. Miki p. d. Gams je šel Komarju na pomoč, pa J. Majer je Miklna dvakrat z nogo v prsi sunil. Potem so liberalci tudi Miklna na tla vrgli in ga tepli. Miki je bil tudi z nožem oboden, kar je pa Še le doma zapazil, nož je namreč odletel od kilnega pasa, pa zapustil svoj sled na obleki, katero je pre-rezal. Sloveoee Ulbing pa je jednega iz liberalcev (menda Cajnarja) s stolom udaril. Liberalec Janez Majer pa je tudi Slovenca Franca Vergeta, kovača v Radni vesi, v nogo sunil. Na to je tepež hitro prenehal, predno so drugi Slovenci, kojih nekateri so še mirno pri mizah sedeli, utegnili na pomoč prihiteti. Ob jednem je tudi izginil plavni prete-palec Janez Majer. — Čez kakih 5 do 10 minut prideta na vrt sodnijski pisar FriČ in jeden žandar ter naznanita, da je Miha Šojer zaboden in smrtno ranjen. Ob jednem sta zapisala vse pričujoče. — Kmalu potem je prišel župnik Einspieler od sprehoda nazaj in zvedel, da je jeden zaboden. Ko dobi poročilo, da je rana nevarna in da naj ranjenega de v sv. olje, se je kar le mogoče podvizal, da dopolni svojo pastirsko dolžnost. Ranjeni Miha Šojer je kmalu potem umrl.
Da je to poročilo resnično, potrjujemo mi podpisani:
Podkloštrom, dne 29. julija 1890.
Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom. Janez Wucherer p. d. Oraš,
posestnik Podturjem.
Matija Wuti p. d. Pajovec,
posestnik na Vočilu. Gašper Trupe p. d. Matej,
posestnik na Vočilu.
Politični razgled.
\<»tranj<' <fieželc
V Ljubljani, 7. avgusta. Novi topovi. Kakor neki Budimpeštanski list poroča, delajo nove topove 10 5 centimeterskega kalibra. Ti topovi bodo nesli nad 3000 metrov daleč in dali se bodo prevažati, kakor poljski topovi, njih efekt pa bode sil-neji. Posebno pripravni bodo za obleganje. Davkoplačevalci pač ne bodo posebno veseli vesti o novih topovih, kajti če se prve poskušuje dobro obneso, bode zahteval vojni minister več milijonov za napravo tacih topov, da se več baterij z njimi oboroži.
V nanje diržare.
Kraljica Natalija. Kakor poroča „Temps", misli srbska kraljica Natalija v Rusiji  osnovati  ženski samostan in mu pokloniti tri četrtine svojega premoženja.
Podržavljenje ruskih železnic. Vlada ruska je sklenila, da podržavi polagoma vse ruske železnice. V Rusiji je 26.000 vrat železnic in od teh je v državni upravi 9000 vrst Letos mislijo podržaviti 4000 vrst. Podržavljenje železnic se bode izvršilo največ iz strategičnih ozirov.
Nemška kolonijalna politika. Prijatelji nemške kolonijalne politike bili so jako zadovoljni, da je odstopil Bismarck in prišel na krmilo general Caprivi. Prvi ni bil nič posebno uaudušen za kolonijalno politiko, poslednji je pa celo jednega največjih prijateljev kolonijalne politike VBprejel v državno pisarno. Vse je kazalo, da vlada hoče z vsemi silami pospeševati kolonijalno politiko. Najeli so Emina pašo, da se je odpravil s posebno ekspedicijo v notranjo Afriko. A vse nade kolonijalnih politikov so spridila dogovarjanja, ki so se vršila mej nemškim cesarjem in angleško kraljico za kancelarjevim hrbtom, katerih plod je angleško -nemška poravnava s katero niti Bismarck zadovoljen ni. General Caprivi ni bil baš posebno vesel, ko je zvedel, da cesar brez vednosti njegove sklepa pogodbe, hotel je celo dati ostavko, na prigovarjanje z raznih stranij je pa vender ostal. Cesar je pri tej priliki jasno pokazal, da hoče biti Bara svoj kancelar.
Španjski cortes bodo se v septembru rapustili, in razpisale se bodo nove volitve, ki ee bodo prve vršile na podlagi občne volilne pravice. Najbrž bode vlada dobila večino, ker na Španjskem je dosedaj vsaka vlada našla potrebnih sredstev za zmago pri volitvah. Tudi je razširjenje volilne pravice dosedaj le v ne
mnogih državah bilo liberalcem na korist. V Angliji in v Belgiji se je z razširjenjem volilne pravice le utrdila moč konservativcem. Kdo ve, ne bode li tako tudi na Španjskem.
Vstaja v Artjentiniji. Nenavadno hitro in čudno nehala je vstaja v Argentiniji, in vsi častniki, kateri so se puntali, ostali bo še nadalje v službi. Vlada ne misli ničesar storiti proti svojim nasprotnikom. Tako prizanesljivo postopanje dosedaj v južnoameriških državah ni bilo navadno. Zaradi tega se pa misli, da je uzrok koncu ustaje bil drug, nego se je poročalo. Ustij ni kom najbrž ni zmankalo municije in tudi še nošo bili baš prisiljeni udati se, temveč vlada je bila mej dogovorjenim premirjem podmitila vodje ustajnikov in poslednji so se udali.
Dopisi.
Iz HtljNkcga Solaltega okraja 4. avgusta. [Izv. dop.] Učiteljstvo tega okraja je imelo svojo redno letošnjo okrajno konferencijo 30. m. m. v Litijskem šolskem poslopji pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika g. Jos. Bezlaja. Konferencijo je g. nadzornik otvoril točno ob napovedani uri, nazdravivši prav presrčno vse učitelje in učiteljice. Svojim namestnikom je imenoval gospoda Kor bana, nadučitelja iz Šent Vida pri ZatiČini. Zapisnikerjema sta se imenovala z vsklikom gg.: Janežič, učitelj z Vač, in Šile, učitelj z Višnje-gore. —
Poročilo nadzornikovo je bilo jako občirno. Najprej nam je prečital nove šolske ukaze, dalje zahvalo visokorodnega gospoda deželnega predsednika Winklerja za čestitko učiteljstvu litijskega okraja povodom desetletnega službovanja na Kranjskem, kar se je z „ Živijo "-klici vzelo na znanje. Na to preide g. nadzornik k svojim opazkam, ki jih je nabral pri nadziranji šol, kakor tudi pri spi-80vanji uradnih spisov. Šolsko obiskovanje se ni veliko zboljšalo. Kar se tiče napredka v raznih predmetih, bil je razen malih izjem, povBem povo-Ijen. ŠolBko ustrahovanje skoro na vseh šolah dobro. Pri raznih predmetih g. nadzornik omenja več nasvetov in dobrohotnih migljajev, kako je učiteljem postopati, da dosežejo izdatnih uspehov. Na šolski deski nam je prav umno razlagal prosto risanje brez štigem v ljudski šoli — počenši že na niži skupini. Pri vsem se je pokazal izvrstnega metodika in veščaka v risanji.
Mej poročilom nadzornikovim počastil jo zborovanje g. okrajni glavar G r i 11. Pri tej priliki se g. nadzornik spominja jutršnjega veselega dogodka v cesarski rodbini ter g. glavarja prosi, da bi bla-goizvolil povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije v imenu učiteljstva litijskega okraja udanost do vladarske hiše in najiskreneja čestita nja sporočiti na više mesto. G. okrajni glavar obljubi z veseljem, da bode ta izraz lojalnosti prijavil na dotično mesto.
Naslednja točka: »Pouk in vzgoja" je z ozirom na bolj važne točke in na kratek čas na predlog g. Zajca odpala.
Izkaz in razdelitev tvarin e iz realij za razne kategorije ljudskih šol so poročali za Šti-rirazrednice: g. Adlešiča referat, ki je na Dunaj, g. Korban, za trirazrednice g. Škrbine, za dvo-razrednice g. R a v n i k a r in za jednorazrednice g. Svetina. Pri prvih dveh poročevalcih se vname živahen razgovor (debata); pri zadnjih dveh pa ni bilo nobene debate.
O dohodkih in troških okrajne knjižnice poroča v imenu knjižničnega odbora g. Ravnikar. Pregledniki računov najdejo vse v popolnem redu.
V stalnem odboru ostanejo stari funkcijonarji — le namesto odišlega g. Janovskega voli se na novo g. Škrbine. V knjižnični odbor voli se namesto g. Cepudra g. Ravnikar, ki je ob jednem načelnik; drugi odborniki so atari. Z od hodom g. Cepudra v Ljubljano, ki je bil zastopnik učiteljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu, bilo je to meBto z novim udom nadomestiti. Pri tej vo-litvi ste se pokazali dve stranki: jedna za g. R a v-nikarja in druga za g. Škrbinca. Pri ožji vo-litvi zmaga g. Ravnikar, ki s Bvojim somišljenikom zahvali za to čast, obljubivši jim vedno le koristi učiteljstva zastopati. —
Samostalni predlog g. Zajca o preoBnovi sedanjih knjig vzbudi živahno debato. Cela zadeva preloži se do prihodnje konferencije.
Gosp. predsednik na-to konferencijo zaključi s trikratnim „slava"-klicem na presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I.   V imenu učiteljstva s g. nad-
zorniku za jako spretno in nepristransko voistvo konferencije zahvali Litijski g. nadučttelj.
Skupnega obedu v gostilni g. Oblaka udeležili so se vsi učitelji in učiteljice. S posebno za-dovoljnostjo nam je omeniti, da se je skupnega ko-Bila udeležil tudi g. glavar G rili. Da raznih na-pitnic in veselega petja pri tej priliki ni manjkalo, nam ni treba omenjati. Beležiti pač moramo, da se je g. okrajni glavar na napitnico zahvalil učiteljstvu prav laskavo v slovenskem jeziku. Z* jedjo in pijačo ter sploh z vso postrežbo bili smo prav zadovoljni !
Najvažnejše za učiteljstvo litijskega okraja pa je, da smo na dan konferencije ustanonovili „Učiteljsko društvo" za litijski Šolski okraj. Pravila, ki jih je prečital g. Ravnikar, so se odobrila. V kratkem se predlože visoki c. kr. vladi v potrdilo. Takoj na dan ustanovitve je pristopilo 25 učiteljev in učiteljic k novemu društvu. Nadejamo se, da k temu koristnemu društvu pristopijo še ostali kolegi in koleginje, kakor tudi drugi razumniki slovenski. Omeniti nam je, da bode društvo mej drugim skušalo s predavanjem pouzdigniti kmetijstvo tega okraja — s posebnim ozirom na sadjarstvo. Ko se nam potrde pravila, prične društvo precej s svojim delovanjem v korist šolstva in naroda. Mej ustanovitvijo društva došli ste nam dve brzojavki; prva s Krškega : »Ravnokar ustanovljenemu društvu sporoča svoje pozdrave z vabilom k pristopu — Zaveza" ; drugo pa z Mengša: „Zboru-jočim sodrugom bratski pozdrav — Kamniški tovariši."
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 5. avgusta.
(Konec.)
Mestni odbornik Hraskv poroča ob otvor jen ji in kanalizovanji nove ceste poleg Trpotčeve hiše od Rasljeve ceste proti Pristavskim ulicam (dolžine 82 metrov, stroškov 2034 gld.) o prošnji za kanal v Parnih ulicah (dolžine 306 metrov, stroškov 6067 gld.) in o prošnji za kanal v Kolodvorskih ulicah od predilniških vrat (dolžine 130 metrov, stroškov 2600 gld.) Vsi ti kanali se imajo sezidati od betona in se gradnja izroči skupno kranjski stavbinski družbi in tvrdki Bittel in Brausevvetter.
Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški ne vd, se li bode cesta pri Trpotčevi hiši dala izpeljati, ker je upravno sodišče razsodilo, da mora Trpotec le jedno parcelo odstopiti brezplačno. Ker se bode kanal v kolodvorskih ulicah izpeljal proti Kolodvor« ekemu poslopju, naj bi se južna železnica pozvala, da tudi kaj doda.
Vitez Zitterer misli, da naj bi magistrat prisilil južno železnico, da mora odpeljati nesnago po kanalu, da se ne bo stresala v jamo.
Mestni odbornik Velkovrb priporoča, naj bi se g. Juvan še jedenkrat uprašal, ali odstopi svet, da se cesta od Trpotčeve hiše popolnoma izvrši. Njemu je g. Juvan rekel, da odstopi za cesto potrebno zemljišče, katerega del je po 9 gld. □ se-ženj prodal, brezplačno, ako mu mesto prestavi kozolec.
Me&tni odbornik Knez upraša, ker bo misli VBled upeljave vodovoda urediti tudi kanalizacija, bodo !i ti kanali tako urejeni, da se bodo pri novi kaualizaciji lahko porabili.
Poročevalec Hraskv pravi, da bode kanal od Trpotčeve hiše 5*60 m globok. Pri tej globočini se odpeljava že voda iz kletij. Kanal v Parnih ulicah bode le 3 m globok, a bode za ta kraj zadoščeval. Sploh se je oziralo na to, da se bodo kanali lahko izplavljali.
Mestni odbornik Hribar nasvetuje, naj se stroški za nasvetovane gradnje (20.000 gld.) pre-vzemo na račun prihodnjega leta.
Župan Grasselli opomni, da se je vodstvu južne železnice Že večkrat pisalo, naj bi za gradnjo kanalov v njeni bližini kaj doprinašala, a se zato ni zmenila. Sploh pa je uprašanje, je li mestni zbor dovolil odpeljavati fekalije v kanale; jedenkrat se je sklenilo, da ne. Da bi 8e odpravila na južnem kolodvoru jama za odkladanje fekalij iz zdravstvenega ozira to ne gre, ker je jama popolnoma pravilno napravljena, mnogo bolje ko druge jame v mestu. Ako južna železnica sama nema ozira na potujoče občinstvo, mestu pač ne dostaje sredstev, odpraviti to.
Potem se vsprejmo vsi predlogi stavbiuskega odseka z dodatnim predlogom g. Hribarja.
/
Mestni odbornik dr. Stare poroča za stav- j binKi odsek o prizivu vrtnarja Luke Tomšiča za- j zad zgradbe rastlinjaka na Gestrinovim vrtu oa Pojanskem nasipu. Ker je sedanja stavbinska črta le provizorična in se je g. Tomšič pravoveljavno iz-rdcel, da podere takoj rastlinjak, ako bi motil defi-ntivno črto, nasvetuje odsek, da se mu dovoli zi-tati rastlinjak v ravni črti ud g. Roma hiše do g. VVinklerjevega vrta. Zbor pritrdi brez razgovora.
Za združeni olepševalni in finančni odsek poroča mestni odbornik Ravnikar o stavišči za „Sokolski dom". Poročevalec nasvetuje, naj se odstopi prostor na levem kraji g. Vollheima vile. Prostor za vojaško oskrbovalnico se ne more odstopiti, ker se mesto sedaj z vojaškim erarjem pogaja, da vsaj deloma dobi ta proBtor. „Sokol" ne bode sezidal velikanske zgradbe, ampak krasen paviljon, ki bode služil telovadnim namenom, imel pa lepo vnaj-nost. Da se odstopi stavišče brezplačno, je samo ob sebi umevno, kajti delovanje „Sokola" je eminentno patrijotično in ima iati toliko zaslug za probujenje slovenskega naroda, kakor malo katero društvo. Da se pa mestna občina zavaruje na poslopje u 3000 gl. ima zgolj v tem svoj uzrok, da se nekoliko zavaruje, ko bi društvo „Sokol" prenehalo, razpuščeno bilo, prišlo v konkura ali v nasprotne roke. Prostor meri 3000 ma in je dovolj obširen, da se ne bode „Sokolskomu domu" treba stezati proti novo na-meravanej cesti uiti proti Lattermanovemu drevoredu. Brezplačni odstop velja le za 3 leta, ako se v tem času gradnja ne prične, je sklep razveljavljen.
Ko so v tej zadevi govorili mestni odborniki Velkovrh, Zitterer in Prosenc, vsprejme se predlog odsekov.
Mestni odbornik Benedikt utemeljuje svoje samostalne predloge, da naj se v dolenjem delu Lattermanovega drevoreda (takraj železuične proge) nastavijo nove klopi, in da bode mesto vsak večer jednako razsvetljeno ne glede" na mesečino. — Po razjasnilih gospoda župana sklene se, da se oba predloga izročita magistratu, da v prvi vrsti fiuanč-nemu odseku o njih poroča. — Zbor pritrdi in javna seja se sklene.
Domače stvari.
— (Deželni predsednik v Bukovini) bode baje naš rojak dvorni svetnik grof Anton Pace. Tako čitamo v „Fremdenblattu".
— (Iz Prevalj na Koroškem) se nam piše: Dolgo časa so odlašali z voiitvijo volilnih mož v naši občini, pa nič jim ni pomagalo. Včeraj due 4. avg. smo volili in zmagala je naša slovenska stranka sijajno. Vsi volilni možje 11 na številu, so slovenske krvi, in bodo stali kakor jeden mož za Einspielerja in M u rij a. Ta zmaga pa je tudi najboljši odgovor ua vse nemško-liberalne in .bauernbundarske" napade, katere so v zadnjih dneh navalili na g. župnika Gregorja Einspielerja. Slava našim slovenskim volilcem! Živio Einspieler in Muri!
— (Pevska slavnost v Mariboru.) Glede izkaznic za vožnjo s separatnim vlakom, naznanjamo še jedeukrat, da je povratek dovoljen do 24. avgusta t. 1. z vsakim osebnim vlakom, z brzo vlakom pa proti normalni doplaci. Na povratni vožnji se sme dvakrat poljubno izstopiti. Z izkaznico mogo na posamičnih postajah udeležniki kar na-ravnoBt ustopiti v vagone, kjer bodo od dotičnega vlakovodje dobivali vozne listke proti oddaji izkaz-ničnega kupona. Vnauji udeležniki, ki žele izkaznic, naj pri naročilu blagovolijo poslati ob jednem dotični denarni znesek, da se jim izkaznice mogo poslati pravočasno.
— (.Pevski zbor Čitalnice Ljubljanske) zastopalo bode pri elavnosti v Mariboru 36 pevcev pod vodstvom gosp. prof. Gerbića.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") odpošlje k pevski slavnosti v Maribor 40 pevcev s pevovodjo g. vitezem Janu-šov ski m.
— (Imenovanje.) Začasni vodja semenišča Mariborskega, g. Karol Hribov še k, imenovan je kanonikom lavautinskega stolnega kapiteljua.
— (Komi poveljnik, vojvoda Vir-temberški) došel je danes zjutraj v Ljubljano nadzirat tukajšnje vojaštvo.
— (Nadškof Barski.) O. Simon Miliuović bival je na svojem popotovanji tudi v Spletu, od koder je odpotoval z Reškim parobrodom ter se podal v toplice na Slatino, kjer biva zdaj škof Strossraaver.
— („Brusa") izšla je 15. številka z mnogovrstno kratkočasno vsebino in izvirnimi podobami.
— (Zagrebški „Obzor") bil je poslednje dni parkrat zaplenjen ter nam je došel v drugi izdaji.
— (Čitalnica Vič-Glince) se dobro snuje. Osnovalni odbor odobril je že načrt pravil, katera se te dni predlože deželni vladi v potrjenje. Svoj pristop naznanilo je že 60 oseb.
— (Ab i tu r i j e n t s k i banket) bil je v torek popoludne v čitaluiški restavraciji. Razven abiturijentov udeležili so se ga tudi gg.: pokrovitelj dr. Ivan Ta vča r, drž. poslanec dr. F e rja n-čič, dež. poslanec Ivan Hribar in A. Trstenjak. Akademično društvo „Slovenijo" zastopali so gg : Vladimir Foerster, V. Kokalj in Fran Regal Iy. NavzoČni so bili tudi hrvatski abituri-jenti Reške gimnazije. Banket bil je jako prijeten in živahen, sledila je napitnica za napitnico. Prvi napil je slavnostnega^ odbora predsednik Venca j z na presvetlega cesarja. Napitnica ta bila je vsprejeta s trikratnimi Blava in živioklici. Abituri-jent Vodušek napil je potem pokrovitelju dr. Tavčarju, abiturijeut Kokelj dež. poslancu Ivanu Hribarju, Ebner državnemu poslancu dr. Ferjan-čiču, Žener Trstenjaku, >S t r g arjjakadem. društvu „Sloveniji". V poslednje imenu zahvali se Foerster ter napije bodočim Slovenijanom. Na teh na-pitnicah zahvalili so se o primernih govorih zaporedoma gg. dr. Ferjančič, Ivan Hribar in Trstenjak. Dalje so govorili abiturijenti Ž mavec, vitez Blei-weis, stud. iur. Regal ly, abiturijent Rozman. Pokrovitelj dr. Ivan Tavčar je v daljšem prekrasnem govoru poudarjal Blogo mej abiturijenti in izražal željo, da bi sloga vladala mej njimi tudi tedaj, ko se razkrope na vse strani. V tem oziru bodi jim uzor preuzvišeni vladika Josip Juraj Stross-mayer, kateremu velja njega napitnica. Z velikim naudušenjem vsprejela se je ta napitnica in abiturijenti so na Vencajzov predlog slavnemu vladiki takoj odposlali brzojavno čestitko. Konec banketu bil je ob 5. uri popoludne. Ž njim završila se je ah i turi j enaka slavnost, ki je bila v vsacem oziru izvrstna in katera se bode odslej izvestno vsako leto ponavljala. Tako si vsaj iskreno želimo.
— (Popravek.) V včeranje poročilo o Besedi abiturijentov se je urinila neljuba pomota, da sta v „Pobratimiji" izvajala samospeva gg. Bučar in Pajsar. Pel je jedini samospev v tej točki samo g. Pajsar. S tem popravljamo to pomoto.
— (Ogenj.) Včeraj popoludne ob 4. uri treščilo je v Mostah pod Ljubljano v Jožefe Kušar kozolec, katerega vseh 10 oken je bilo žita polnih. Kozolec pogorel je do tal in da ni prihitelo gasilno društvo Ljubljansko na pomoč, pogorelo bi bilo še več poslopij. Tako pa se je ogenj po jednournem delu pogasil. Škode je 300 gld., kozolec bil je zavarovan za 100 gld.
— (Extra Hungariam non est vita.) Pod tem naslovom javlja „Obzor", da je v Subotici, kotorski sodnik kaznoval dva Subotičaoa, ki sta h tel a pričati pred sodnijo v hrvatskem jeziku. Za to ilr/o v i tost pridržal jima je znesek, ki sta ga imela dobiti od sodnije v povrnitev troškov.
— (Roparski umor in rop.) Včeraj zvečer okolu sedme ure umoril je v Trstu v ulici Belvedere št. 4. neznan človek 211etno služkinjo, Marijo Ko man, rodom iz Hrasta pri PodkloŠtru ter potem iz sobe njenega gospoda Eduarda viteza Bona, umi rovi jenega žandarmerijskega polkovnika odnesel 20.000 gld. v državnih obligacijah, 4000 gld. papirne rente, 12.000 gld. v raznih obligacijah in 990 gld. v bankovcih, ki so bili hranjeni v železni kaseti. Ropar je ubogi služkinji s sekiro zdrobil glavo. Kolikor se je doslej dognalo je roparski morilec nizke postave, črnomaljast, ima polno brado, je nekoliko plešast, gospodski opravljen, nosi mehek črn klobuk in ima okolu 40 let. Bil je, kakor so stranke v hiši povedale, ljubček umorjene služkinje. V kovčegu umorjene Marije Koman našli so hranil-nično   knjigo za 150 gld. in 36 gld. v bankovcih.
— („Hrvatsko Primorje". Pod tem naslovom začel je izdavati g. Dragutin Hire (tisak i naklada akad. knjižare L. Hartmanua, Zagreb, Ilica 2) bogato ilustrovano delo, v katerem se v beRedi in podobi predstavlja divno Primorje hrvatske. Delo izhaja v zvezkih po 40 kr. V prvem nam došlem zvezku nahajajo se s podobami in primernimi opisi naslednji kraji: Opatija, vila Angiolina, Litrovov most v Opatiji, Ika in Lovran, Berseč, Moščenice, Draga kod Moščenica, Volosko, Ćičerijn,
Veprinac, Kastav, Rieka (pristanište, plutača, corso, kazalište, štedionica). Vse delo bode stalo 3 gld. in je po vsebini in obliki toplega priporočila vredno.
— (Potres v Primorji.) Zadnji dan preteklega meseca čutil se je v Novem jak potres, ki je trajal nekoliko sekund. Jednemu seljaku v Povilah v Krmpotski občini zrušilo se je pol hiše. Pozneje se je še jedenkrat potres ponovil, zemlja se je prilično tresla, a škode ni bilo nobene. Podzemeljsko bobnenje ni se ponovilo.
— (Veliko jeguljo) vjel je te dai v Dunavu ribar Mijo Dombay iz Vukovara. Bila je posebno dolga, preko jeden meter. Po vsej priliki je izmej onih, katere so bili v velikem številu na Ogerskem spustili v Dunav.
— (Telefon v Oseku.) Te dni odprla se je v gorenjem mestu v Oseku centralna telefonska postaja, ki je v direktni zvezi z vsemi žicami.
— (Krapinske toplice.) Do 1. dne avgusta je vsega skup 1581 gostov obiskalo te toplice od početka sezone.
— (Zakonska komedija z neugodnim koncem.) Zagrebški „Obzor" prijavlja naslednjo dogodbo: Jožefa B. iz Metlike vzela je v zakon Jurija N. iz Vrbovca ter je čez pol leta šele opazila, da on ni mož za njo, ker on meni, da vsak mož v zakonu sme delati, kar hoče, a žena sama je po njegovem nazoru dolžna biti čednostna in moralna. Dne 2. t. m. ustal je N. rano in odšel na delo na neko žago, kjer je nameščen. Ko se je vrnil domu, najdel je stanovanje svoje odprto, vse omare ulomljene in izpraznene, na mizi pa listič, glaseč se tako le: „Će smeš delati v zakonu, kar ti je drago, storim to isto tudi jaz, ter odidem v Zagreb k svojemu prejšnjemu dragemu. Da pa ne pridem k njemu prazna, vzela sem vse svoje stvari aaboj in nekaj svojega deuarja. Z Bogom dragi moj Jurek!" N. došel je v Zagreb iskat svojih stvarij in do 200 gld., kar mu je žena vse odnesla. Naredil je ovadbo na redarstvo, katero zdaj vodi obravnavo mej tema zvestima zakonskima.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Kodanj 6. avgusta. „National Tidende" izvedel, da bode kralj povodom prisotnosti avstro-ogerskega brodovja ua avstrijskega cesarja rojstveni dan v dvorci Amalienborg dal velik obed. Avstro-ogerski poslanik bode istim povodom priredil ples. Pri danskem pomorskem ministru bode velik obed, dansko vezbalno bro-dovje priredi parado.
London 6. avgusta. Pri včerajšnjem ministerskem banketu rekel Salisbury, da je evropski položaj vseskozi miren.
Madrid 6. avgusta. V provincijali Valencija in Toledo 127 oseb za kolero zbolelo, 62 umrlo.
Razne vesti.
* (Malajščina — svetovni jezik.) Neki Dunajski list priporoča za občni svetovni jezik ma-lajščino. Tetnu jeziku ho ložje priučiš nego vola-piiku. Malajščina je pa tudi jako blagotflasaa in se v tem oziru more primerjati italijanščiui in ima še to prednost, da jo govori nad 100 milijonov ljudij.
* (Velik požar.) V občini Piispdk Hatvan na Ogerskem pogorelo je v nedeljo 180 hiš in veliko shramb za žito. Več ljudij prišlo je ob življenje. Minister notranjih zadev poklonil je 300 gl., škof Schuster 500 gld., mesto Vacov pa je poslalo izdatno množino živeža.
* (V rudniku v S t. Etienne) prigodila se je zopet nova nesreča Podrla se je neka galerija in je vsled tega nastal požar. 120 delavcev bilo je v jamah, 5 bilo je poškpdovanih, nekateri teško.
* (Uniforma za ženske uradnike.) Kakor javljajo razni časopisi, bodo na Nemškem morale nositi uniformo — to je nekako jednake jopice i znaki — vse ženske, ki so nastavljene v brzojavni, telefonski in poštni službi. Na Ogerskem je to že zdavnaj uvedeno, kakor bo vsakdo lahko prepriča na kolodvoru ogerske prestolnice pri ženskih uradnikih, službujočih pri ogerskih državnih železnicah.
* (Natakar — doktor.) V Bergenu umrl je nedavno dr. Cotheuberg in ob njegovi Bmrti se je odkrilo, da doktor zdravilstva niti bil ni, ampak natakar. Prisvojil si je bil diplomo svojega pokojnega brata in, na njo se opirajoč, zdravil mnogo let. Najčudneje je pa, da je kot zdravnik dosegel velike uspehe in so ga posebno revnejši stanovi iskali.
* (Drag pes.) Te dni pripeljali so v Boston na ladiji „Scythia" bernardinskega psa, za katerega je dal sedanji lastnik Morre 4500 funtov šterlingov
j ali 45 tisoč goldinarjev. V Zjedinjene države dosedaj 1 tako dražega psa še ueso pripeljali.
- 9   Ig   . qff
jjnuuB z?or 1
zh vse leto siri. I.GO : ku iiol let« glđ. 3.3 O] za oetrl leta gld. 1.19. J
6. avgusta.
Pri Slonu: Maver, Scluvah, Keber z Dunaja — Pl. IVurtenbertr, Kail iz Grade*. — Urbaf, MiiKoi- iz Trata. — .Jenko iz Belegagrada. — Fiiehet i/. Budimpešte. — Redi *x Pulja. — Baron dr. Lottis z Reke. — Pl. Benčić iz Zagreba. —  Martin iz Noriiuberka.
Pri Mtiiui: Kuhn, Sohols, Handl z Dunaja. — Pl. Spinel iz Gradca. — Burger iz Hrastnika. — Njegovan iz Pulja. — Ranzinger s sinom iz Kočevja.
MeteorologiČno poročilo.
C« Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v umi.	Temperatura	Ve-t rovi	Nebo	Mokri na v uim.
> to	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	734 0 mm. 788-0 mm. 733'0 mm.	16-3° C 25 0° C 181° C	sever si. szh. si. jvz.	obl. obl. obl.	7*05 mm. dežja.
Srednja temperatura 19-8°, jednaka normalu.
IDiMiaosl^si "borza
dne 7. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta Srebrna renta
5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditno akcije.   . .
London......
Srebro......
Napol.......
C. kr. cekini . . . . Nemške marke .   . .
včeraj	—	danes
gld. 88 40	- gld.	88-25
„ 6970	n	89-65
,    108 70	' n	108 95
„ 10120	n	10125
n 981-—	n	980 —
„ 307-75	n	308 —
n U6»—	7>	110 05
	n	C-"20
, 560	— n	fv50
	T*	h662'/t
1° . državne srečke i* I. 1851      250 gld. 132 gld.
Državne srečke iz 1. ISKi             |00   . 177 „
Ogerska zlata rer.ta 4°/u....... 101 „
0pwtha papirna renta bP/,...... 99 „
Donava :eg. srečke 5°/„ ...    Bkj gld. 122 ,
Zemlj. obč. avstr. 4«/t7u zlati zasr. listi .   . 114 a
Kr.-dit.no srečke......100 gld. 197 „
Rudolfov« srečke.....                          10   „ 19 ,
Akcijo anglo-Hvstr. banke   .   .    1 *j0   . 161 t
Traiumway-druSt. velj. 170 gld. a. v..   .   . 170 „
50 k: 25 , 85 „ 9j .
50 75
t
Tugtpolna naznanjava vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, d« je naš preljub-Ij oni sinček
danes ob V^IO. uri do'poludne, po kratkoj bolezni, v starosti 5 mesecev umrl. #
Pogreb bode v četrtek dne 7. avgusta ob 9. uri dopoludne.
Prosi se tihega sožalja.
P rev oje, dne 5. avgusta 1890.
Dr. Alojzij Homan. Alojzija Homan rojena Vogl.
(606)
! Dobro, po ceni in hitro 1
napravlja telegrafne in telefonske zveze in tudi popravlja šivalne stroje
JOSIP AUSPITZER,
strokovni mehanik z Dunaja, (rt0fl-l) v  LJublfanl, v Židovskih ulicah st. 4.
Pod ugodnimi  pogoji v»prejn»e hv uininaripU n^enee. i •!•. irim BSpi ii > D dOTlKfM 6 ali 8 razredov, iot
praktikant
▼ lekarno U. pl. X>icuo>4>4i * Biovi «.raiiisU v Slavoniji. ^600- i)
*  Ha cesarja Josipa trp.
TRABER-jev
anatomični muzej ' <AlT - panoptikum
-vid.! se t-cLlccLJ   samo  že ia.elca.3 cLn-lj.
TJstoj>iiiiiai  IO Jkr.   (goi— 4) Vsprejme se
ekspeditorica
pri (608—1)
c. kr. poštnem uradu pri sv. Juriji na Sčavnici.
Vsprejmem v svojo pisarno takoj
notarskega kandidata
z najmanje Jednoletno prakso, ali pa tudi
MCGfliiiega uratta
ki je izurjen v vseh notarskih poslih, posebno pa v zapuščinskih stvarob. — Kandidati, ki so ali bodo v kratkem zmožni za substitucijo, imajo prednost.
(584-4)
Niko Lenček,
kr. notar v Velikih Laaeah.
V1ZITN1CE
priporoča
Narodna Tiskarna".
v v v v v v
8
X.____________________________________
Dovoljujem si naznaniti, da sem otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani
na Bregu h> st. 20, I. nadstropje.
Dr Valentin Krisper.
(595-3)
delniška družba za zavarovanje življenja v Berolinu,
podružnica na Dunaji.
Glavni zastop za Kranjsko in Južno Štajarsko ima
Frančiškanske ulice št. 14.
Stanje zavarovalnin koncem leta 1889. 88'/., milijona mark; stanje premoženja koncem leta 1889. 21 milijonov mark; še nerazdeljeni preostanki dobička koncem leta 1889. 715 tisoč mark.
Zavarovanje za slučaj smrti, preskrbovanje v starosti, zagotovljenje dot in učnin, dohodkov i. t. d. po nizkih premijah pod najugodnejšimi pogoji.
Nei~podbitlJlvost polic je pri „Nordsternu1' najprej in najbolj razvita.
Vojno zavarovanje samo z omejitvijo varujoco varnost dražbe in skupnosti zavarovancev do visokosti 40.000 mark brez posebne premije v zavarovanji ufitete.
Dividenda more so porabiti za znižanje premij in za povišanje zavarovalnine.
Dokazi zaupanja so mnoge pogodbe z oblastvi. industrijalci i. t. d., n. pr. z državno poŠto, državno banko, Fr. Kruppom v Essenu in bančnim domom S. Bleich-roder-jem v Berolinu.
V svojo pivovarno vsprejmem
15  let stara,
(607—1)
z dobrimi  šolskimi spričevali.
Simon jKiiTkettz,
pivovarnar v Žalci.
:
T7"
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
I\Tora York, Haltimore, Južno Ameriko
i. t. d , ter bo žele hitro, varno in prijetno voziti, dobe natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku,  ako se pismeno obrnejo na tvrdko:
Karesch & Stotzky v Bremenu
koncesij oninm poSiljalcu zavod za potnike s hitrimi parobrodi:  Lahu,  Saale, Trave,  Aller, Ems, Elder, Fulda, Werra, Elbc. Vožnju trnja le kakih H «lnlj. Voznino zaracuniva izredno eeuo.
0?  Ker nenmvH v Ii|»MJ«"»i i'1 »» g V XXXuXU\J .   i)Ilunji  »centov,  in se jo često
zgodilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristaniška, in katero ho zabarantali za počasi vozečo ladije: Zato svetujeva vsem, da se uiti v Ljubljani niti da Dunaji z nikomur no dogovarjajo radi oakrbljenja vozovnic.
(585—2)        Karesch & Stotzky
odpravnika ladij v Bremenu.
Prihodnji teden žrebanje!
glavna dobitka
vsak po
Vsaka srečka veljavna za obe šxr©"b(si-S3,j'£..
i i
Drugo žrebanje
IS. ok^ebr
1Uprava razstavine loterij© 4    |0li Dunaj, Rotunda. V Ljubljani prodaja srečke C. C. IViAYER.
Srečke
im
Izdajatelj in odgovorni ureduik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
U%/4
0981