Iáeuc bialcm Ùâj&afoga Wmka,
poiiulalcm Radia* Pfaj
1m bci&H/ttiM baritwyeM zdim bïijtfm ÍMj IMÍm
Po naših občinah Podravje • Meltal bi moral biti strošek države, ne občin
O Stran 3
Ptuj, torek, 11. decembra 2012
letnik LXV • št. 97 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Smučanje •
Tina Maze -667/1000
O Stran 11
Rokomet •
Pričakovan poraz Jeruzalema proti prvakom
O Stran 11
Spodnje Podravje • Sneg prinesel veselje in pričakovanje
■ V ■ V	V	I	II I	■
Praznični čas - čas radosti in upanja
Čeprav nam vsakdanjik trosi več slabih kot dobrih novic, Veseli december ostaja veseli december, mesec, ki prinaša radosti v naša srca in domove, in to kljub pomanjkanju, ki ga mnogi čutijo že na vsakem koraku.
V decembru se naša srca odpirajo še bolj kot sicer, postajamo občutljivejši za stiske drugih in radodarnejši, ker si želimo, da bi vsi ohranili upanje v boljši svet. Letošnji december prinaša v Ptuj bogato dogajanje, ki bo v strnjeni obliki spremljajo bo-žično-novoletni sejem. Upati je le, da ga ne bodo odnesle demonstracije in priprave na konec sveta. Ne razočarajmo najmlajših, ki najbolj živijo v pričakovanju, bodimo odgovorni do njih in jim z dejanji dokažimo, da je svet vendarle lep in je vredno živeti za jutri. Sneg, ki je pobelil deželo, pa je v praznični čas vnesel dodatno veselje. Smučati in sankati ter uživati v snežnih radosti je mogoče tudi blizu doma, ne samo v dragih in prestižnih smučarskih sredi-
MG
Kidričevo • Po zahtevi Pobude za otroka o razpisu referenduma
Foto: Črtomir Goznik
Šah • Ptujčanom na koncu odlično drugo mesto
O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
||VY	v ■ ■ ■ I r	■ v	■
Sodišče: očitki županu neupravičeni
Upravno sodišče RS je odločilo, da je župan Občine Kidričevo Anton Leskovar v zadevi zavrnitve zahteve Pobude za otroka za razpis referenduma o priključitvi vrtca Kidričevo k osnovnima šolama Cirkovce in Kidričevo, postopal pravilno, v skladu z veljavno zakonodajo in statutom.
Kot so sporočili v izjavi za javnost iz občine Kidričevo, je Civilna iniciativa Pobuda za otroka vseskozi, od vložitve zahteve za razpis referenduma, županu Občine Kidričevo Antonu Lesko-
varju po medijih očitala, da krši zakonodajo in statut, ter mu v povezavi z zahtevo za referendum namenjala vrsto drugih neprimernih žaljivk in očitkov o njegovem ravnanju.
Kot pa izhaja iz razsodbe upravnega sodišča, pa je bila odločitev župana Antona Le-skovarja pravilna in zakonita. Po zagotovilih Občine Kidričevo je to najprej ugotovilo Vrhovno sodišče RS, ki je po-
trdilo izdan sklep upravnega sodišča, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne, kasneje pa še Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je tožbo Silvestre Klemenčič, ki vodi Civilno gibanje Pobuda
za otroka, zavrnilo kot neutemeljeno. Upravno sodišča RS v sodbi pritrjuje stališču Občine Kidričevo, da je v postopku ravnala pravilno in zakonito.
-OM
mera
PARADA 2012
V ŽIVO • ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
sreda, 26.12. 2012, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Huzjan
Nastopili bodo:
VERA & ORIGINALI
NOVI SPOMINI
NAVIHAN KE
PAJDAŠI
ŠTRK
NEMIR
ans. PETKA
ZAKA'PA NE
DOMEN KUMER
DEJAN VU NJAK
MALIBU
ISKRICE
ELA & SARMERJI BRIGITA ŠULER SAŠA LENDERO
MARJAN ZGONC
IN TOMAŽ VRHOVNIK SKATER
NATALIJA VERBOTEN KATRCA
Orfejčkov mladi talent VESELI SVATJE ALFI NIPIČ Ans. SPEV MODRIJANI TANJA 2AGAR GADI
MATIJA PUŽ Ans. EKART Luka In Pepl In Se kakino PRESENEČENJE!
M*®«?
I05TÎ10
Pred prodaj a vstopnic:
Radio - Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorižnica
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 € za prizadete v poplavah.
Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o.
Slovenija • Pravnika o predlagani reformi političnega sistema:
Odpoklic župana sprejemljiv,
odpoklic poslanca ne
Strokovnjak za upravno pravo Rajko Pirnat in ustavnik Andraž Teršek sta do večine predlogov SDS za reformo političnega sistema zadržana. Predloge, ki vodijo k večinskemu volilnemu sistemu, in možnost odpoklica poslanca zavračata, smiselna pa se jima zdita možnost odpoklica župana in poenostavitev postopka imenovanja vlade.
Ob predlogu za uvedbo neposrednih volitev poslancev ustavnik Teršek ugotavlja, da se obuja ideja o večinskem volilnem sistemu. Sam je mnenja, da se ta ne prilega značilnostim slovenske družbe oz. da ne bi pomenil boljše rešitve od proporcionalnega volilnega sistema.
Enako meni tudi Pirnat in dodaja, da je sedanji volilni sistem povsem v redu, morda bi ga lahko kombinirali s preferenčnim glasom, kar bi bilo še sprejemljivo, je dejal.
Tudi možnost odpoklica poslanca po Terškovem mnenju ne pride v poštev. Poslanci imajo namreč že po ustavi reprezentativni in ne imperativni mandat. So predstavniki vsega ljudstva in bi morali povsem na novo vzpostaviti sistem državne oblasti in njene organizacije, da bi si lahko kaj takega privoščili, opozarja Teršek. In tudi če bi to storili, dodaja, bi morali spremeniti sistem političnega
predstavništva. Morali bi reformirati parlament, uvesti nekakšen sistem regij ali pokrajin ter institucionalno urediti njihove pristojnosti, avtonomijo. »V tak institucionalni svet, kot ga imamo sedaj, pa to absolutno niti približno ne sodi,« še poudarja.
Medtem Pirnat sicer ne trdi, da je možnost odpoklica popolnoma nezdružljiva s splošnim reprezentativnim mandatom, vseeno pa ne ve za nobeno urejeno demokracijo, ki bi imela takšen postopek odpoklica urejen, ker je »mnogo preveč nevaren, da bi se urejal DZ kar med volitvami, torej znotraj mandata«. »Na tak način bi zelo lahko padla večinska koalicija, ali pa bi si lahko vladna koalicija povečevala večino s postopnim izločanjem njim neustreznih poslancev,« je opozoril in takšen ukrep ocenil za zelo tvegan. Po njegovem mnenju bi bilo za neetične poslance bolje razmisliti o neke vrste obtožbi zaradi
nezakonitega ravnanja - tako bi poslanec ostal brez mandata, če bi recimo bil pravnomočno obsojen za naklepno dejanje. Sicer pa poudarja, da je odpoklic političen, ne pa posledica neetičnega ravnanja in da se pojem napačno uporablja.
Teršek pa vidi možnosti tudi v varstvu pasivne volilne pravice, če se po volitvah ugotovi, da je nek poslanec pridobival volilne glasove tako, da je lagal o tem, kdo je, kakšno izobrazbo ima ipd. Po njegovem bi lahko volivci, ki so volili tam, kjer je bil tak kandidat izvoljen, namreč lahko zahtevali sodno varstvo na sodišču.
Nekaj drugega pa je lokalna raven, kjer je za oba strokovnjaka možnost odpoklica župana sprejemljiva. Teršek zagovarja možnost, po kateri bi lahko določeno število njihovih neposrednih volivcev zahtevalo ponovno referendumsko preverjanje zaupanja, ki ga ima župan med volivci, ni pa naklonjen idejam, da bi župane izvolil in razrešil občinski svet. Glede omejitve mandatov pa je Pirnat dejal, da možnosti sicer ne nasprotuje, a se mu zdi vprašljiva za lokalna okolja, kjer je malo dobrih kandidatov za župana.
Pri predlogu za spremembe, ki bi omogočile enostavnejši razpis predčasnih volitev, je Teršek mnenja, da sprememba ustave ni nujno potrebna, ker bi se ustavo dalo razlagati tudi tako, da bi do razpusta parlamenta in predčasnih volitev lahko prišli hitreje. Zadostovala bi že sprememba poslovnika DZ,
Petkovi protesti v mirnem vzdušju
Petkov protest v Ljubljani je tokrat minil mirno, brez izgredov, čeprav jih je spremljala policija, ki je zavarovala območje okoli Magistrata pa tudi državnega zbora. Sodelovale so tudi enote s službenimi psi. Policisti so zaradi varnosti za promet občasno zapirali ceste.
Protest v Ljubljani so sicer pobudniki dogodka na družabnem omrežju Facebook poimenovali kot tretji shod proti politiki Republike Slovenije. Tudi protestni shod Prekmurska vstaja, ki se ga je v Murski Soboti po podatkih policije udeležilo najmanj 2500 ljudi, se je končal mirno. Policisti niso zabeležili nobenega izgreda in jim zato tudi ni bilo treba posredovati. Protestniki, ki so se pod
je prepričan. Pirnat pa pravi, da bi enostavnejši postopek pomenil samo, da bomo večkrat šli na predčasne volitve, kar pa po njegovem ni dobro. Tako Pirnat kot Teršek podpirata poenostavitev postopka imenovanja vlade. »Ampak to je bilo že vse poskušeno in poenostavi se žal lahko samo tako, da se zmanjša vpliv parlamenta. To pa ne bo nikakor izvedljivo,« je ob tem dodal Pirnat.
Glede ukinitve državnega sveta Teršek svari, da je sicer najbolj enostavno, a hkrati za demokracijo najbolj nevarno, če se ta institucija kar ukine. Tudi sam je mnenja, da DS nima prave vloge v zakonodajnem postopku. Vendar pa bi bilo za demokracijo boljše, da se ta institucija reformira v smeri, da bodo njene pristojnosti in način delovanja krepile stopnjo demokratičnosti sistema v Sloveniji. Tudi Pirnat je za to, da se jasneje določi vloga DS. Po njegovem mnenju velja razmisliti zlasti o nepreglednem volilnem sistemu v državni svet in ga spremeniti v neposredne volitve. Po njegovem mnenju bi moral biti DS samo predstavnik lokalnih interesov, v njem po mnenju Pirnata nimajo kaj iskati interesi delavcev in delodajalcev. »Nisem za čisto ukinitev, sem pa za preoblikovanje,« je dejal.
Glede zmanjšanja pravic funkcionarjev po izteku mandata je dejal, da to lahko uvedejo, ne morejo pa posegati v tiste, ki so že pridobljene oz. v tiste se lahko posega pod zelo omejenimi pogoji. »Če gre za privilegij,
geslom Gron je vdaro, zbrali pred spomenikom na Trgu zmage, so se pozneje preselili na Trg kulture pred kip Erato. Tam so demonstrirali, ker je bila cena za kip, ki so ga odkrili pred kratkim, stal pa je 85.000 evrov, po njihovem za današnji čas previsoka. Protestniki so ves čas so vzklikali proti politikom na državni in lokalni ravni, zažigali njihove fotografije in zahtevali pravno državo. Zahtevali so tudi takojšnje oblikovanje tehnične vlade, revizijo delovanja vlade, državnega sveta in občin ter uvedbo mehanizma ljudske nezaupnice za predsednika in premiera, ministre in poslance, državne in občinske svetnike ter župane.
Protestirali so tudi v Bohinjski Bistrici in v Ajdovščini, kjer se je zbralo okrog 200 protestnikov, ki so mirno protestirali proti vladi, domačim tajkunom in tudi proti županu Marjanu Poljšaku zaradi
ga lahko ukinejo za vnaprej. Za nazaj pa je problem poseganja v pridobljene pravice,« je dejal. Teršek razmislek o zaostritvi kriterijev za pridobitev nekaterih pravic podpira. Kar pa zadeva ukinjanje določenih institucij, mora odločati vsebina, zgolj to, da druge države to poznajo ali ne, pa zanj ni prepričljiv razlog.
Reelekcija sodnikov neresen predlog
Pri predlaganih spremembah na področju sodstva pravni strokovnjak Rajko Pirnat in ustavnik Andraž Teršek kot nesprejemljiv vidita predlog za reelekcijo sodnikov. Pirnat ga skupaj s predlogom za poskusni mandat vidi kot totalitarizem, medtem pa Teršek poskusni mandat ocenjuje kot sprejemljiv za začetnike.
Teršek kot sprejemljiv označuje poskusni mandat za t.i. sodnike začetnike, medtem ko se o reelekciji za vse obstoječe sodnike »ne more pogovarjati kot o resnem predlogu«. Pri tem izpostavlja tudi, da se javna razprava o tako pomembnih vprašanjih poenostavlja, kot da nikogar ne bi zanimali pravi vzroki. Ti pa niso v trajnem sodniškem mandatu, ampak v tem, da znotraj pravosodja ni sistemov učinkovitega nadzora in uveljavljanja odgovornosti sodnikov. Kot pravi, bi potrebovali le drugačen management na sodiščih, politiko vodenja sodišč in odločnejše, učinkovitejše uresničevanje obstoječe zakonodaje. »Pri nas pa se z retoriko o tem, kako je treba spremeniti zakonodajo in pravilnike, kako je treba malo da ne sprejeti novo ustavo, zavaja in se ustvarja gosto meglo nad resničnimi vzroki za problem. Trajni sodniški mandat ni vzrok, vzrok je, da znotraj ceha ni sistema uveljavljanja odgovornosti. Tako kot ga ni na policiji, univerzi, tako kot ga očitno ni znotraj medicinske stroke. To nima nobene zveze s trajnim sodniškim mandatom,« dodaja.
V predlogu uvedbe poskusnega mandata za nove sodnike in reelekciji vseh že imenovanih sodnikov Pirnat vidi totalitarizem. Po njegovem mnenju
zadnjega sklepa občinskega sveta o visoki podražitvi komunalnih storitev in oskrbi s pitno vodo v občini. Protestniki so za ta teden v Ajdovščini napovedali nov protestni shod, vztrajali pa nameravajo toliko časa, da bodo uspeli s svojimi zahtevami. (sta)
Napovedana interpelacija proti Gorenaku
Poslanke in poslanci bodo na zadnji letošnji redni seji, ki se bo začela v petek, odločali o usodi notranjega ministra Vinka Gorenaka, saj bodo imeli na dnevnem redu prvo interpelacijo v tem mandatu. DZ bo poleg tega krčil pravice funkcionarjev po preteku mandata, popravljal varčevalni zakon ter odločal o visokošolski noveli.
je to absolutno nesprejemljivo, saj oba predloga pomenita poskus popolne preureditve razmerja med vejami oblasti, s čimer bi dali bistveno večjo moč izvršilni in zakonodajni veji, ki sta povezani preko vladajoče koalicije. Temu se je treba odločno upreti v vseh delih, je prepričan. Poskusni mandat je po njegovem mnenju nesprejemljiv, ker potem nimamo več trajnega mandata. Vztraja pri tem, da mora imeti oseba, ki sodi, v vsem času, ko sodi, trajni mandat. Nesprejemljivo je, da bi bili sodniki med sojenjem pod pritiskom tega, da jih bo DZ ponovno ocenjeval, pravi. Lahko bi pa uvedli sistem sodniških kandidatov, ki bi pomenil bolj podroben način preizkušanja, ali oseba po znanju, delovnih sposobnosti in končno tudi po etiki ustreza temu, da je sodnik. Naj bo vsak prisiljen, da nekaj časa dela kot pripravnik, potem kot kandidat na sodišču, a kot tak ne sme soditi, poudarja Pirnat.
Tudi pri ustanavljanju novega specializiranega sodišča vidi preurejanje razmerij delitve oblasti in tega izrazito ne podpira. Meni, da je tak ukrep ustavno sporen, saj ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč. Po njegovem mnenju je namen v to specializirano sodišče »zbrati izvršilni oblasti lojalne sodnike oziroma jih imenovati na novo«, saj gre za nek poseben postopek imenovanja teh sodnikov z javnim glasovanjem. Teršek je prepričan, da novega specializiranega sodišča za sojenje v primerih najtežjih oblik bančnega, gospodarskega kriminala ne potrebujemo in da je to, če sodstvo tej nalogi ne želi biti ali ji ni kos, zelo zaskrbljujoče sporočilo. Skeptičen je tudi do predloga za finančno policijo. Pritrjuje, da na določenem področju sistemskega nadzora res obstaja neko deficitarno stanje, vendar pa po njegovem mnenju prvi korak k izboljšanju ne more biti storjen z uvajanjem novih specializiranih institucij ali mehanizmov, ampak z dvigom kakovosti in učinkovitosti dela že obstoječih.
STA. (Pripravlja: SM)
Interpelacijo zoper Gorenaka so vložili poslanci Pozitivne Slovenije, v njej pa mu očitajo odgovornost za izginule podpise pod pobudo za referendum o zakonu za sanacijo bank. Poleg tega naj bi na ministrstvu za notranje zadeve zavlačevali z oddajanjem poročila v DZ glede ustreznosti podpisov. Gorenak je že zavrnil vse očitke vlagateljev interpelacije in ob tem pojasnil ravnanje MNZ s podpisi pod zahtevo za referendum.
Za zdaj so podporo interpelaciji napovedali le še v opozicijski SD, kjer ocenjujejo, da gre vsaj za ministrovo objektivno odgovornost pri zapletu s podpisi za referendum. V koaliciji pa opozarjajo, da je treba najprej počakati na izsledke organov, ki preiskujejo zaplet s podpisi. Interpelacija zoper Gore-naka je sicer prva interpelacija v tem mandatu vlade Janeza Janše in 29. interpelacija v dosedanjih sklicih DZ. (sta)
Uvodnik
Doktor smetiščnih znanosti
Zgodilo se je! Tudi v naši občini ločujemo odpadke. Kar seveda povzroča nemalo dvomov, vprašanj, odločitev ... Še zlasti po tistem, ko smo prebrali, da je nek Ormožan moral ročno prekopati skoraj dve toni odpadkov, ker je napačno ločeval.
No, saj smo tudi doslej pri naši hiši sortirali. Pločevinke in steklo na ekološki otok, papir na kup za šolo ali raznašalca časopisa (naš namrečpoleg raznašanja časopisa pobira tudi star papir), biološke odpadke (mi smo jim rekli pomije) na taščin gnoj, vse, kar je gorelo, pa v velik pločevinast sod, v katerem smo občasno zakurili kres (upam, da nismo preveč prispevali k povečanju CO2 v ozračju, smo pa zasmrajali okolje in se kesamo) - in »mešanega« ni ostalo skoraj nič, potem ko je vnukinja pričela redno uporabljati kahlico, tako da smo smetarjem na tričetrt prazno kanto nastavljali samo enkrat mesečno.
Zdaj pa je prišlo obdobje strogega ločevanja. Nič več kurjenja, vse na svoje mesto. Začelo se je učenje in obdobje večnih dvomov. Saj ni dileme, kam gre papir, kam steklo pa kaj je za na gnoj. Ampak da gresta v isto vrečo pločevinka in plastenka, je pa že manj logično. Pa zraven še tetrapak od mleka. In kakšen pokrovček od kislih kumaric. A ker je danes vse krasno zapakirano - ne enkrat, tudi dva- ali trikrat -pa se pojavijo dileme. Kam gre zunanji ovoj bonboniere? Je topolivinil za embalažo ali celofan za mešanico? Škatla je papir (upam, da ni embalaža), kaj pa plastika, v katero so lepo zloženi bonbončki, da se ne dotikajo med seboj? Pa potem še tisti papir, v katerega je povit vsak posebej? Nekdo mi je že omenil, da takih stvari več ne bo kupoval, ker potem zahtevajo prevelik umski napor, ki ga niti sladka čokoladna vsebina ne odtehta. In potem je tu umivanje jogurtovih kozarčkov. Pa kakšne ribje konzerve . Še dobro, da nihče od mene ne zahteva, da nazaj odmotam tubo od paradižnikove mezge ali zobne paste, jo napihnem, umijem in vržem v embalažo ... Potem pa pride vrečka od pecilnega: papir ali embalaža? Srečo imam, da nisem več kadilec. Pomislite: zunanji ovoj med embalažo, škatla med papir, notranji srebrni ovoj med mešanico, čik pa med mešano skupaj s pepelom. Če to ni že za doktorat! Bi bilo enostavneje prenehati kaditi.
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sp. Podravje • Veliko občin v novo pritožbo
Meltal bi moral biti strošek države, ne občin
Potem ko sodišče pritožbi občin, da niso dolžne plačati svojega dela dolga Mestni občini Ptuj v zadevi Meltal, d. o. o., lastnika Rada Snežiča, ni ugodilo, so bile slednje seveda postavljene pred dejstvo, da bodo oziroma bi že morale svoj del dolga nakazati na račun MO Ptuj, tega pa večina od njih (še ni) storila - nasprotno: veliko občin se je na takšno sodbo pritožilo.
Foto: realityshow.it
Večina občin ne želi plačati (ne)sporne odškodnine v zadevi Meltal; sprožena je tudi nova pritožba zoper zadnjo sodbo sodišča, po kateri bi občine morale plačati svoj del odškodnine Mestni občini Ptuj. (Fotografija je simbolična)
Zanimiva je sicer tudi sama vsebina sodbe, kjer v prvem členu razsodbe sploh ni navedene občine Žetale, ki je sicer prav tako bila stranka v postopku.
Žetale: Sodba brez občine Žetale -„šlamparija" sodišča?
Zakaj so se občine pritožile, kakšni so argumenti proti tovrstni sodbi in kaj pričakujejo od pritožbe, smo povprašali nekaj županov; najprej župana občine Žeta-le, Antona Butolena, ki smo ga zaprosili tudi za komentar o dejstvu, da Žetale niso bile zajete v sodbi v razdelilniku višine dolga. Povedal je tole: „Pravzaprav ni kaj komentirati. Glede na stanje v našem sodstvu me sodba ni presenetila. Napačna je po mojem mnenju bila že sploh sodba, da je odškodnino dolžna plačati MO Ptuj in sedaj posredno vse novo nastale občine, če se ve, da je z uvajanjem sedanje ureditve na področju lokalne samouprave del pristojnosti bivše občine Ptuj prešel na Upravno enoto in je na področju izdajanja gradbenih dovoljenj dejanski pravni naslednik bivše občine država. Na žalost pa „čudnih" sodb v naši državi ne zmanjka. Dovolj zgovorno je tudi dejstvo, da se ta tožba vleče iz leta 1993 ..."
Odškodninski delež občine Žetale sicer skupaj z obrestmi znaša nekaj čez 52.000 evrov, Butolen pa še dodaja: „Tega denarja v tem trenutku v celoti ne moremo zagotoviti na našem TRR, zato se dogovarjamo z MO Ptuj o plačilu v več delih." Vsebinsko napako v sodbi pa je župan Butolen

komentiral tako: „To, da v I. členu razsodbe naša občina sploh ni navedena, smo pa navedeni na prvi strani sodbe in v obrazložitvah, potem pa nas v 27. točki, kjer so zapisane vse občine in pripadajoče vsote, spet ni navedenih, lahko jemljemo samo kot napako, lahko pa kot nivo strokovnosti in odgovornosti naših sodišč. V sodbi, kjer gre za več kot 2 milijona evrov sredstev, si resno sodišče takšne „šlamparije" preprosto ne bi smelo dovoliti!"
Podlehnik: obresti nenormalno rastejo vsak mesec ...
V podobnem položaju je tudi občina Podlehnik, ki se je na sodbo prav tako pritožila. Župan Marko Maučič o tem pravi: „Tako kot ostale občine se tudi mi ne čutimo
dolžni poravnavati tega dolga, čeprav bomo verjetno morali. Smatramo, da je to krivica za nas in za vse občine brez izjeme. Ta denar bi v naši občini krvavo potrebovali za ureditev kakšne ceste, saj je bilo območje Haloz v času bivše velike občine Ptuj zelo zapostavljeno. Sicer smo oz. bomo v proračunu za leto 2013 predvideli del tožbe-nega zneska za našo občino, vendar ne verjamem, da v celoti, saj toliko denarja, trenutno gre za dobrih 72.000 evrov z obrestmi, ne moremo izplačati v enem letu. Z občino Ptuj se bomo tako poskušali dogovoriti za dveletno obročno odplačevanje, vsekakor pa z odplačilom nima smisla vztrajati predolgo, saj zamudne obresti enormno naraščajo. V tem pogledu bi lahko rekel, da s čakanjem na naš denar Ptuj pravzaprav lepo služi ... Sicer sem pa mnenja, da bi se
takšne zamudne obresti morale ukiniti; pri nas se je dolg povečal za 10.000 evrov zgolj v enem letu!"
Videm: Ptuj bi lahko njihov del odškodnine kompenziral s koncesnino
Tudi videmski župan Friderik Bračič v zvezi s sodbo, da so občine dolžne plačati vsaka svoj delež odškodnine, pravi podobno kot ostali: „Naš delež znaša 170.000 evrov, z obrestmi blizu 200.000, izvršbe še ni bilo. Za nas je ta zadeva zelo težka, mi v tem postopku nismo niti sodelovali, niti odločali, saj gre za obdobje, ko občin sploh še ni bilo. Gradbeno dovoljenje je izdala UE v takratni občini Ptuj in ga potem tudi preklicala, sedaj pa moramo mi na osnovi zadnjega sklepa sodišča plačevati nekaj, na kar nismo imeli niti najmanjšega vpliva. Sodišče je pa v celotnem postopku itak odločalo trikrat v prid občinam in trikrat proti njim, oziroma v prid Meltala ... Velike težave imamo v občini že z izvajanjem lastnih, nujnih naložb in resnično ne vem, kje in kako bi lahko zagotovili še 200.000 evrov za odškodnino. Če bo to res potrebno, nimamo druge izbire kot oklestiti naložbe v občini, na škodo naših občanov. Upam sicer, da zaradi morebitne izvršbe ne bomo imeli blokiranega računa, to je v škodo nam, Ptuj pa s tem ne pridobi ničesar. Sicer pa se v zadevi Meltal itak čutimo že drugič oškodovani:
namreč, naša občina ni bila upravičena do koncesnine, ki jo Dravske elektrarne Maribor plačujejo vsem ostalim občinam ob Dravi, tako Ptuju, Markovcem kot Gorišnici in še ostalim. Po logiki bi morali dobiti vsaj nek delež kon-cesnine, saj smo z izgradnjo akumulacijskega jezera prav tako utrpeli precejšno ekološko in ekonomsko škodo. Če bi se občina Ptuj obnašala korektno, bi lahko nenazadnje naš delež plačila za Meltal kompenzirala iz koncesnine, ki jo je prejemala tudi na naš račun. In to ne majhne zneske, ampak kar okoli 700.000 evrov letno!"
Dornava: prostovoljno ne bodo plačali
V	občini Dornava, ki je po delilniku dolžna ptujski občini zaenkrat plačati skoraj 83.000 evrov, nimajo niti najmanjšega namena „pro-stovoljno" nakazati zneska in so se tudi pritožili. Župan Rajko Janžekovič pravi: „Če bo izvršba, pač bo. Prostovoljno tega denarja ne bomo nakazovali, saj zagovarjam stališče, da tega nismo dolžni plačati. In če nismo dolžni plačati, potem tega gotovo ne bomo plačali brez prisile, saj bi s tem priznali, da se s sodbo in dolgom strinjamo, pa se nikakor ne."
Janžekovič realno ocenjuje, da pritožba občin verjetno ne bo uspešna: „Ne glede na to pa se je treba zavedati, da moramo kot občina izčrpati vsa pravna sredstva in se tako izogniti očitkom, da občina ni naredila vsega za zaščito lastnih interesov. Ni mi pa takšna odločitev sodišča logična, saj je bilo v delitveni bilanci s ptujsko občino natančno določeno, da se lahko v dveh letih po sklenitvi še dodajo morebitne nove obveznosti, kasneje pa ne več. In zadeva Meltal v tistih dveh zakonsko določenih letih ni bila vključena v delitveno bilanco, pač pa šele precej kasneje. Kakorkoli že, če bo ptujska občina od nas zahtevala denar, bo potrebna izvršba."
Cirkulane: niso stranka v postopku
V	precej zanimivem položaju pa je v tem času občina Cirkulane, ki sicer nikoli ni bila stranka v postopku, zato je tudi ni v skupnem razdelilniku škodnih deležev. Župan Janez Jurgec o tem pravi:
„Osebno menim, da država v tej zadevi ni hotela biti krivec in je celotno krivdo prevalila na občine. Sicer pa k nam ni bil poslan še noben zahtevek, ne z občine Ptuj, ne z občine Gorišnica. Če bo - in najverjetneje bo - do tega prišlo, se bomo dogovorili skupaj z občino Gorišnica, prepričan sem, da brez tožbe. Je pa res, da je bilo v tem postopku narejenih ogromno napak, zaradi katerih moramo mi po skoraj dvajsetih letih tožbe odgovarjati kot občina, ki je nastala mnogo kasneje. Vsaka tožba zastara v nekem določenem času, ta pač ni, vendar je po mojem mnenju absurd v sodstvu oziroma v takšni sodbi, saj je izdajanje gradbenih dovoljenj vedno bilo in je še v domeni upravnih enot."
Po delitveni bilanci med občino Gorišnica in občino Cirkulane pripada slednji 37-odstotni delež odškodnine, ki je pripisana Gorišnici: „To konkretno zdaj predstavlja dobrih 70.000 evrov," je še povedal župan Jurgec.
O zadevi Snežič tudi ustavno sodišče
MO Ptuj je podjetniku Snežiču plačala zahtevani znesek, ni pa ostala le pri tem. Sprožila je tudi nekatere druge postopke, da bi si denar povrnila, poleg tega, da je sedaj delno plačilo naloženo tudi drugim občinam naslednicam nekdanje velike občine Ptuj.
»V Mestni občini Ptuj smo takoj po prejetju pravnomočne sodbe za plačilo podjetniku Snežiču pooblastili odvetniško pisarno Klemenčič, da uporabi vsa razpoložljiva pravna sredstva, ki obstajajo v naši državi. Ob zahtevani reviziji sodbe obstaja še pritožba na ustavno sodišče, ki je že vložena. Če nam v naši državi ne bo uspelo, bomo iskali pravico tudi na Evropskem sodišču. Hkrati pa vodimo tudi tožbeni postopek proti ostalim občinam, ki je na prvi stopnji že bil dosojen v našo korist. Prva občina, ki je obvezo iz te tožbe izpolnila, je občina Majšperk, večina ostalih občin pa želi svoj delež poplačati v dveh obrokih. V Mestni občini Ptuj se zavedamo, kako težko je sredi leta najti v proračunu nepla-nirana sredstva, zato smo pripravljeni z ostalimi občinam podpisati pogodbo o obročnem plačevanju,« je o zadevi Snežič povedal ptujski župan Štefan Čelan.
SM, MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Cene komunalnih storitev po novem letu
Kolikšne podražitve lahko občani pričakujemo
Pred časom je vlada sprejela novo uredbo o določanju cen komunalnih storitev in po 1. januarju 2013 oblikovanje cen popolnoma prepustila občinam. S to uredbo vlada namreč ukinja obvezno soglasje pristojnega ministrstva k oblikovanju cen komunalnih storitev v novem letu.
O novih cenah komunalnih storitev smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom, ki obljublja, da bodo v MO Ptuj in podjetju Javne službe naredili vse, da občanke in občani zaradi cenovnih skokov ne bodo preveč prizadeti.
Napovedi nekaterih o enormnih podražitvah predvsem oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in z odpadki so ljudi prestrašile. Ponekod naj bi se te cene celo podvojile, med občinami, ki naj bi te storitve najbolj podražile, se navaja tudi Mestna občina Ptuj, kjer naj bi omenjene storitve povišali celo za 300 odstotkov. Kaj lahko poveste zaskrbljenim občanom o tem?
»Najprej bi želel takoj pojasniti, da sem od občank in občanov slišal novico, ki naj bi jo predvajali na Kanalu A o 300-odstotnih podražitvah komunalnih storitev na Ptuju. Te izjave nikoli nisem dal nobenemu novinarju iz omenjene televizijske hiše. Prav tako pa v Mestni občini Ptuj
nismo nikoli razmišljali o tako drastičnih podražitvah. Ob tej priložnosti pa je treba povedati, da je pred omenjeno uredbo vlada sprejela tudi zajeten sveženj zakonodaje, ki na novo ureja izvajanja obveznih javnih gospodarskih služb. Največ novosti je povezanih z reorganizacijo služb na tiste, ki nekaj proizvajajo, in tiste, ki s tem upravljajo. S tem se je pojavila možnost dodatne konkurence in seveda večjega števila tistih, ki si od tega obetajo dodatne posle.
Uredbo, ki jo navajate, pa so vse dosedanje vlade že dalj časa najavljale. Ker od leta 2007 ni bilo dovoljeno spreminjati cen komunalnih storitev, si verjetno lahko vsak predstavlja kakšen nered imamo v državi na tem področju. Medtem so se samo energenti v tem času podražili za več kot 200 odstotkov, da so po kolektivnih pogodbah rasle tudi plače zaposlenim, da so dosedanji izvajalci odpisovali 70 odstotkov amortizacije in še bi lahko našteval. Na podlagi navedenega si ni težko pred-
stavljati, v kakšnem položaju smo trenutno občine, ki smo s to uredbo sedaj prejele v roke izjemno vroč kostanj.
Prav tako me skrbijo izjave tistih, ki v realnih stroških za skrb za naše okolje vidijo samo zlo. Zelo nazorno to dvojno moralo posameznikov opiše župan občine Podlehnik Marko Maučec, ko pove, da so starši pripravljeni brez veliko ugovarjanj svojim otrokom v osnovni šoli na mesec kriti stroške mobilnega telefona v višini skoraj 50 evrov, za odvoz smeti od hiše pa niso pripravljeni plačati 4 evre na osebo. Prav tako se jim zdi cena za 1000 litrov pitne vode, ki jo Komunalno podjetje Ptuj sedaj zaračunava za okrog 0,6 evra, grozna, hkrati pa kupujejo v trgovini 1 liter vode za 1 evro.«
Kakšno pa je vaše mnenje o okoljski politiki in ukrepih, ki jih sprejemajo tako v evropskem kakor tudi našem parlamentu?
»Prepričan sem, da vsak od nas dobro ve, da je lahko brez pitne vode živ zgolj tri dni, brez hrane pa maksimalno do mesec dni. Nisem pa pre-
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Celan, župan MO Ptuj (ob njem Janko Sirec): »V Mestni občini Ptuj nismo nikoli razmišljali o drastičnih podražitvah cen komunalnih storitev po novem letu.«
pričan, da resno jemljemo napoved, ki govori, da se tretja svetovna vojna ne bo pričela zaradi energentov, ampak zaradi pitne vode in hrane. Odkrito priznam, da me boli srce, ko spremljam evropsko in državno zakonodajo na področju okoljevarstva. Pred kratkim smo tudi v našem mestu in okolici na podlagi poplav lahko spoznali, kako nemočni smo proti narav-
Ptuj • Mednarodni dan invalidov na OŠ Olge Meglič
Šolarji o invalidnosti
Kot vrsto let do sedaj so tudi letos učenci Osnovne šole Olge Meglič obeležili dan invalidov. Medse so tokrat povabili člane Društva gluhih in naglušnih Spodnjega Podravja, ki so jim predstavili znakovni jezik in šolarje poskušali naučiti enoročne abecede.
3. december, mednarodni dan invalidov, se je na OŠ Olge Meglič pričel s prireditvijo, na kateri so učitelji s pomočjo gostov učence preko druženja seznanili s še eno obliko invalidnosti: gluhoto.
Doslej so jim ob tem dnevu predstavljali različne oblike invalidnosti inrazlične organizacije. Med drugim so sodelovali z Društvom za šport invalidov MOST, dramsko-lutkovno skupino uporabnikov ZUDV Dornava, folklorno skupino VDC Sožitje Ptuj, dramsko skupino VDC Sonček - društvo za ce-rebralno paralizo Ptuj-Ormož in glasbeno-plesno skupino učencev iz osnovne šole s prilagojenim programom dr. Lju-devita Pivka Ptuj.
Ker želijo zaposleni na šoli skupaj z ravnateljico Diano Bohak-Sabath mlade čim bolje ozavestiti in jih poučiti o tej tematiki, so letos medse povabili člane Društva gluhih in naglušnih Spodnjega Podravja. Ti so predstavili svoj svet tišine, in sicer v kulturnem programu v katerem so pokazali osnove znakovnega jezika
in učence poskušali naučiti enoročno abecedo v govorici rok gluhih oseb. „Učenci so pri tem učenju aktivno sodelovali, saj jim znakovna govorica ni preveč znana. Preko medsebojnega druženja so se učenci seznanili še z eno vrsto in obliko invalidnosti, gluho-
to, ter spoznali, da so se invalidi zmožni ne glede na svoj primanjkljaj aktivno vključevati in delovati na vseh področjih družbenega življenja. Njihova volja, vztrajnost in veselje so učence in vse delavce šole duhovno obogatili in nagovorili o pomenu in bistvu življenja,
ne glede na to, kdo, kaj ali kakšen si," pravi Helena Ocvirk, učiteljica na OŠ Olge Meglič.
So pa učenci prireditev sprejeli zelo lepo in dokazali, da dobro poznajo pojme, kot so empatija in razumevanje drugih in drugačnosti.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv šole
Učenci so obeležili dan invalidov.
nim katastrofam. Žal še vode niso prav odtekle, pa nam je že popolnoma vseeno. Ocenjena škoda dosega skoraj 300 milijonov evrov samo v Sloveniji. A si znate predstavljati, koliko zelenih delovnih mest bi lahko odprli za ta denar in bi s tem poskrbeli za trajne rešitve. Žal pa zakonodajalci, tako evropski kakor tudi naši, preprosto niso pripravljeni napisati in sprejeti zakonodaje, ki bi omogočala zagon zelenih delovnih mest. Ta mačehovski odnos vseh ključnih nosilcev svetovnega razvoja se nam bo zagotovo maščeval. Človek si preveč domišlja, da lahko po mili volji izigrava naravo in vesolje. Ko bo planet zemlja zaradi naših dejanj ogrožen, nas bo preprosto izvrgel, če nam je to všeč ali pa ne.«
Ali dejstvo, da je MO Ptuj za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb ustanovila podjetje Javne službe Ptuj, pomeni, da cene ptujskih komunalnih storitev ne bodo zbezljale v nebo, da bodo povišanja v mejah normale, takšna, da občanov ne bodo (pre)močno udarila po že tako praznih žepih? Oskrba z vodo pa je dejavnost, ki še naprej ostaja v Komunalnem podjetju Ptuj, katerega večinska lastnica je MO Ptuj, od nedavnega pa ima tudi vodstvo po meri MO Ptuj.
»Ne glede na to, kdo bi ali bo izvajal obvezne javne gospodarske službe, bo moral urediti in uskladiti cenovna neskladja. Zagotovo pa bomo tako v MO Ptuj in v Javnih službah postorili vse, da naše občanke in občani ne bodo zaradi cenovnih skokov preveč prizadeti. Že pred časom smo župani občin Spodnjega Podravja predlagali Vladi RS postopen dvig cen, ki pa ga takratna vlada žal ni upoštevala.
Že večkrat sem pojasnil, da smo Javne službe Ptuj ustanovili zaradi zakonskih sprememb in evropskih predpisov, ki določajo, kdo in na kašen način sme upravljati s tehnologijo, ki je bila sofinancirana s strani kohe-zijskih sredstev. Komunalno podjetje Ptuj pa v tem trenutku še vedno opravlja vse dejavnosti, povezane s pitno vodo, kanalščino, čistilno napravo, mirujočim prometom in tržnimi dejavnostmi. Trenutno vodstvo pa ni zgolj izraz in želja MO Ptuj, ampak je predvsem želja zaposlenih v Komunalnem podjetju Ptuj, ki so sami predlagali in enotno podprli kandidaturo Janka Širca za vršilca dolžnosti direktorja. Zadnja izredna skupščina, ki so predlagali mali delničarji, pa je dokaz, da se tudi večina ostalih delničarjev strinja s predlaganimi rešitvami, ki jih zastopa tudi MO Ptuj. Večina vseh sklepov na zadnji skupščini je bila izglasovana ali zavrnjena s povprečno 70-odstotno podporo delničarjev.«
Ko je nastajalo občinsko podjetje Javne službe, se je na veliko poudarjalo preglednost poslovanja v novih razmerah, večja kakovost in nižji stroški za občane. Kaj je pokazalo dosedanje poslovanje tega občinskega podjetja, koliko koristi za občane, nekatere med njimi tudi moti, da podjetje tako ali drugače »obvladuje« že večji del storitev, ki jih potrebujemo za vsakodnevno kvalitetno funkcioniranje od komunalnih storitev, pogrebne službe, do informiranja, prireditvene dejavnosti ... ?
»Na zadnji seji mestnega sveta so bile svetnice in svetniki seznanjeni s poslovanjem Javnih služb Ptuj. Iz poročila je razvidno, da je podjetje pozitivno poslovalo in ob tem prejelo veliko pohval za delo od občank in občanov. Res pa je, da je na tem področju še veliko želja in hotenj uporabnikov javnih storitev, ki jih bodo v prihodnje poskušali v Javnih službah tudi udejanjiti.
Vsi tisti, ki se čutijo prizadete zaradi izgube poslov, ki smo jih iz privatnih žepov sedaj ponovno prenesli v javni nadzor, vedo veliko grdega povedati o podjetju Javne službe. Prepričan pa sem, da je velika večina občank in občanov s tem, ko so ponovno dobili nadzor in vpogled, kam in za kaj se uporablja denar z njihovih položnic, bolj zadovoljna s sedanjo rešitvijo.«
MG
Kidričevo • Prihodnje leto za investicije 6 milijonov
Nov zdravstveni dom in prenova dvorca
Svetniki občine Kidričevo so na zadnji letošnji seji kljub nekaterim pripombam potrdili oba programa oskrbe s pitno vodo, dokončno pa potrdili proračun za leto 2013, ki bo vreden okoli 8,5 milijona evrov. Kar 6 milijonov naj bi namenili za investicije, iz projekta Južna meja pa pričakujejo okoli milijon evrov.
Čeprav na zadnji letošnji seji sveta občine Kidričevo v četrtek, 6. decembra, niso zasedali v popolni sestavi, so z enajstimi točkami opravili v pičli uri. Največ razprave so namenili programoma oskrbe s pitno vodo, ki jo izvajata v večini Komunalno podjetje Ptuj, v 30-odstotnem obsegu pa Komunalno podjetje Slovenska Bistrica. Med razlagalci obsežnega in precej denarja vrednega programa namreč ni bilo predstavnika Komunalnega podjetja Ptuj, kar so svetniki močno pogrešali. Še bolj pa jih je motilo v ptujskem programu kar nekaj zastarelih, netočnih podatkov, tudi število vodovodnih priklj učkov v posameznih krajih. Kljub nezadovoljstvu so
omenjeno poročilo sprejeli, od Komunalnega podjetja Ptuj pa bodo zahtevali, da svoje podatke čim prej uskladi z dejanskim stanjem. So pa brez pripomb sprejeli program Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica.
Brez posebne razprave so v drugem branju dokončno potrdili občinski proračun za naslednje leto 2013, ki zajema dobrih 8,5 milijona evrov prihodkov, kar je okoli 26 odstotkov več kot letos, in dobrih 9,7 milijona evrov odhodkov, kar je skoraj 43 odstotkov več od letošnjih. Primanjkljaj 1,2 milijona evrov naj bi pokrili z najetjem dolgoročnega posojila v višini dobrih 1,4 milijona evrov. Pred občino je investicijsko zelo pestro leto, saj naj
bi za investicije namenili več kot 6 milijonov evrov. Končno naj bi pričeli gradnjo zdravstvenega doma, za katerega naj bi namenili okoli 600.000 evrov. V pripravi je tudi vsa do-
kumentacija za celovito rekonstrukcijo dvorca Šterntal, za kar naj bi iz proračuna namenili okoli 900.000 evrov, poleg tega pa pridobili okoli 850.000 evrov iz evropskega kohezij-
skega sklada. Nadaljevali naj bi gradnjo kanalizacijskega omrežja od Cirkovc proti Stra-žgonjci, za kar namenjajo okoli 900.000 evrov, ter obnovo in revitalizacijo vaškega centra Cirkovc, za kar naj bi namenili okoli 450.000 evrov, saj načrtujejo tudi gradnjo krožišča. Nadaljevali naj bi gradnjo cest v Lovrencu, kar bo stalo okoli 250.000 evrov, okoli 150.000 evrov pa gradnja javne razsvetljave. Pri cestah kandidirajo tudi za pridobitev sredstev iz projekta Južna meja, od koder pričakujejo okoli milijon evrov.
Brez zapletov so potrdili investicijski program za dvorec Šterntal, saj naj bi prenovo pričeli že sredi prihodnjega leta.
Sprejeli so tudi letni program športa. Na tej osnovi bo občina izvedla javni razpis za izvajalce letnega programa športa. Potrdili so tudi letni program kulture za leto 2013 in tudi tu bo občina izvedla javni razpis za izvajalce.
Poleg tega so na zadnji letošnji seji sklenili, da bo letna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kidričevo prihodnje leto 0,01619202 evrov, med tem ko bo letna vrednost točke za izračun komunalnih taks 0,29151208 evrov. Ob koncu so si segli v roke in si zaželeli uresničitev vseh skupnih ciljev in osebnih želja.
M. Ozmec
Ptuj • Kovinostrugarstvo Gomilšek
»Ko ideja zaigra, zapleše tudi kapital ...«
Ni vse tako črno, kot se zdi in kot to želijo predstaviti nekateri, ki jim ustrezajo kaotične razmere. Še vedno so med nami tudi uspešni ljudje, a delujejo daleč od politike in klientelizma. Zavedajo se, da samo delo lahko da rezultate in vodi v napredek.
Z 39 leti izkušenj v obrti oziroma dejavnosti kovinostru-garstva Ivan Gomilšek to še kako dobro ve. Pri njem delajo tisto, česar ne dela in ne zmore vsak, ob tem pa je treba imeti še veliko volje in predanosti, pravi. Ponosen je na opravljeno delo, v letu 2013 se bodo s kolektivom veselili že 40-letni-ce uspešnega delovanja. Ni jih strah jutrišnjega dne in novih izzivov, ker imajo delo in s tem zagotovljeno prihodnost, zveste domače in tuje odjemalce, ki vedo, da na ta ptujski kolektiv lahko računajo kadarkoli, saj delajo kvalitetno in spoštujejo roke izdelave in dobave. V tem času se pripravljajo na novo investicijo - širitev skladiščnih prostorov.
Zgodba Kovinostrugarstva Gomilšek se je začela v majhni delavnici, ki so jo trikrat dogradili, na koncu pa so se leta 1995 ustavili v Maistrovi ulici 50, kjer so zgradili sodoben poslovno-proizvodni objekt. »Začeli smo z maloserijsko proizvodnjo, kmalu pa sem uvidel, da je serij ska proizvodnj a lahko kratkoročna, zelo težka usmeritev, zato smo se preusmerili v svojo proizvodnjo - proizvodnjo reduktorjev, zobnikov in novogradnje,« je dejal Ivan Go-milšek. Leta uspešnega dela so pokazala, da je bila odločitev pravilna. V tem času so naredili veliko novih izdelkov, za katere so bili tudi nagrajeni, tudi na mednarodnem sejmu obrti v Celju, najbolj pa je ponosen na zlato plaketo Železarne Štore iz leta 1987, kjer so izdelali
pet čisto novih linij. Ob njem sta takrat zlato plaketo prejela Inštitut Jožef Stefan in neko podjetje v Kragujevcu
Delajo za kupce po celi Sloveniji, največ njihovih tujih partnerjev pa prihaja iz Francije, Nemčije in Avstrije. Težav s plačili za svoje delo nimajo, kljub temu da je plačilni rok v Sloveniji dolg. Podjetje nima dolgov, davke in prispevke v roku plačujejo, v skoraj 40 letih poslovanja niti enkrat niso zamujali z izplačili plač zaposlenim in prispevkov zanje.
V petek, 7. decembra, so pripravili tradicionalni prednovo-letni sprejem za svoje poslovne partnerje. Takrat nam je Ivan Gomilšek povedal, da se še ne misli upokojiti, ker ima svoje
delo izredno rad, tudi sam še pogosto sede za stroj. Zgradil je uspešno podjetje in čaka na naslednika; to naj bi bil njegov vnuk Tomi Gomilšek, ki za to kaže zanimanje. S svojimi dragocenimi izkušnjami mu bo lahko veliko pomagal, je prepričan Ivan Gomilšek. Tomi po končani ekonomski srednji šoli študira ekonomijo: »Dedek me nagovarja, da bi bilo zelo dobro, če bi šla tradicija naprej, da podjetje prevzame nekdo, ki ga to zanima, da bi tradicija, s katero je začel iz nič, šla iz roda v rod z nekom, ki prihaja iz družine. Čeprav sem bolj doma v ekonomiji kot v strojništvu, me veseli delo v podjetju, delo z ljudmi, z drugimi podjetniki, spoznavanje z
novimi poslovnimi partnerji. Dedkova praksa in moja teorija lahko prineseta dober rezultat,« je prepričan Tomi, ki je tudi ob tej priložnosti ponovil dedkove besede, da ko ideja zaigra, zapleše tudi kapital.
Ni vse v denarju, poudarja Gomilšek, njemu osebno je vedno največ pomenil uspeh. Če je uspeh, pa je tudi denar.
Okrog novega leta so za Kovinostrugarstvo Gomilšek najtežji dnevi zaradi remontov, saj poleg novih izdelkov izdelujejo tudi rezervne dele in opravljajo remonte v podjetjih svojih poslovnih partnerjev. Za francoske partnerje so uspeli izdelati zobnik, kakršnega nikjer drugje niso uspeli izdelati. To jim je utrdilo poslovne vezi
s Francozi in zagotovilo sodelovanje tudi v letu 2013.
Kot starega Ptujčana Ivana Gomilška zelo boli, da se na Ptuju nič več ne dela. Več iniciative bi morali na vseh področjih prepustiti mladim, ki imajo veliko idej in so zelo sposobni. Ves čas se samo pogovarjajo o mrtvem mestu, ne povedo pa, kdo ga je naredil mrtvega: tisti, ki ga vodijo, ali oni drugi, ki nimajo v rokah niti odločanja.
To se je zgodilo zaradi prodaje zemljišč okrog mesta, zaradi velikih šotorov, ki so se začeli postavljati in vabiti mladino, nihče pa hkrati ni razmišljal o tem, s kakšno vsebino bi se napolnilo staro mestno jedro. »Ko sem bil še mlajši,« se spominja Gomilšek, »se je povsod nekaj dogajalo, v vsaki gostilni in pred njo. Vsem tistim, ki jim je mesto prodalo zemljišča za velike centre, bi morali v ceno vkalkulirati tudi del sredstev za plačilo najemnin v starem mestnem jedru, da bi lahko mali ponudniki preživeli, s tem pa bi živelo tudi mestno jedro. Zdaj je za takšne posege že prepozno, na to bi morali razmišljati že ob prodajah zemljišč.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Gomilšek v obrti vztraja že 39 let.
P
i
KOVINOSTRUGARSTVO
IVAN GOMILŠEK s.p.
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj
Tel. 02/771-11-70, fax: 02/776-14-11
Spletna stran: www.gomilsek-sp.si, e-mail: ¡nfo@gomilsek-sp.si
Izdelava zobnikov in reduktorjev
Jeklene konstrukcije in industrijske armature
Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
Oprema in deli za železarne
Izdelava orodij in priprav
Izdelava valjev in gredi
Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod Storitve struženja, rezkanje in brušenje izdelkov Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
SE PRIPOROČAMO S SVOJIMI STORITVAMI!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem
se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo Vam vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2013!
AVTOPRALNICA in bar »EVA«
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj Tel. 02/771-11-70, fax: 02/776-14-11

Dornava • S 16. redne seje občinskega sveta
Izstopajo iz dveh soustanoviteljstev
Čeprav je seja dornavskega občinskega sveta trajala polne štiri ure, so svetniki in svetnica z dvema najpomembnejšima točkama opravili v zelo kratkem času; z nekaj vprašanji in pripombami so se namreč strinjali, da gre osnutek proračuna v javno obravnavo, prav tako so podprli tudi županov predlog glede soustanoviteljstva dveh ptujskih javnih zavodov.
Najbolj presenetljiva na tokratni decembrski seji je bila četrta točka dnevnega reda, imenovana „Problematika soustanoviteljstva v Javnem zavodu OŠ dr. Ljude-vita Pivka in v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj."
Župan Rajko Janžekovič je namen oziroma uvrstitev te točke na dnevni red seje obrazložil zelo jasno, kratko in direktno: „Kot manjša občina nimamo nobenega vpliva na delo in poslovanje obeh teh javnih zavodov, po zakonodaji pa smo v primeru negativnega poslovanja vseeno dolžni pokriti morebitni minus oz. izgube. Kar zadeva OŠ dr. Ljudevita Pivka, me moti tudi neko javno poučevanje ptujskih svetnikov, kaj bi morale vedeti ostale občine, ki se je zgodilo. Osebno predlagam izstop naše občine iz sou-stanoviteljstva obeh javnih zavodov, tako iz Glasbene šole Karola Pahorja kot iz OŠ dr. Ljudevita Pivka. Seveda bomo za naše otroke še vedno plačevali vse, kot je treba, od stroškov do najemnine, ne bomo pa več soustanovitelji obeh zavodov. Upam, da to ne bo vplivalo na odnos ravnateljev obeh zavodov do naših učencev; nenazadnje je otrok vedno manj, in če jih bo še manj, bo to lahko vplivalo na obstoj zavoda oziroma na število zaposlenih!"
Župan Janžekovič je še dodal, da lahko, če bodo storitve v OŠ dr. Ljudevita Pivka po izstopu iz sousta-noviteljstva za njihove občane oz. učence postale predrage, te prepišejo v šolo v Ormož. Potem pa je pozval svetnike k razpravi, da povedo še svoje mnenje, toda slišati ni bilo niti ene same besede, niti enega samega vprašanja. Po nekaj trenutkih popolne tišine so tako vsi skupaj soglasno sprejeli sklep, da občina Dornava ni več soustanoviteljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, prav tako pa tudi ne Glasbene šole Karola Pahorja. Dornava je tako postala prva občina, ki se je temu statusu odrekla, vprašanje pa je, ali bo tudi
Zupan Rajko Janžekovič je na seji občinskega sveta predlagal izstop občine Dornava iz soustanoviteljstev dveh javnih zavodov: Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Svetniki so njegov predlog potrdili soglasno, brez ene same pripombe ali vprašanja!
edina, saj se je sofinanciranje nove šole dr. Ljudevita Pivka zataknilo v grlih še marsikaterega župana oziroma občinskega sveta.
Letošnji proračun obljublja velike naložbe
Nekoliko bolj živahno pa je bilo pri predstavitvi občinskega proračuna za naslednje leto. Kot je povedal župan Janžekovič, gre za enega največjih proračunov v zgodovini občine, saj znaša skoraj 3,7 milijona evrov, predvsem na račun nekaj velikih naložb, ki naj v naslednjem letu ne bi bile več vprašljive. Med njimi je začetek gradnje dobra 2,2 milijona vrednega kulturnega centra, za katerega bo občine 1,3 milijona evrov pridobila iz Regionalnih razvojnih programov, urejale se bodo tudi ceste na komasacijskih območjih, za katere bo kmetijsko ministrstvo zagotovilo nekaj preko 400.000 evrov, v načrtu je še zamenjava sistema ogrevanja za šolo, vrtec, dvorano in občinsko stavbo z novimi kotli na pelete v vrednosti 127.000 evrov, ki jih nameravajo pridobiti iz IPA-raz-pisa, urejal se bo tudi spominski park z denarjem iz
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Leader programa, začela se bo dogradnja vrtca k šoli, za kar je rezerviranih 50.000 evrov v proračuni, preostali denar pa bodo še iskali na kakšnem od prihodnjih razpisov, pripravila pa se bo še dokumentacija za gradnjo vaško-gasilskega doma v Me-zgovcih in ureditev montažnega centra za mlade v t. i. ribiški jami.
Svetnika Franca Kukovca je po predstavitvi zanimalo, zakaj so stroški občinske uprave preko 13.000 evrov, na kar je dobil pojasnilo, da gre za več vrst stroškov, zajetih na tej postavki, od vzdrževanja in posodabljanja računalniških programov do pisarniškega materiala in zavarovanja občinske stavbe ter popravil v njej, potem pa je sledilo še Kukovčevo ogorčenje nad tem, da občina Dornava za ptujsko knjižnico nakazuje po 28.000 evrov, za domača društva pa 9.000 evrov. Župan je na kratko pojasnil, da jih k plačevanju ptujske knjižnice prisiljuje zakonodaja in drugače pač ne gre.
Jurij Valenko pa se je najprej obregnil ob višino proračuna, češ da je ta lahko visoka, saj so se doslej projekti le prenašali iz enega leta v drugo, naredilo pa se ni nič: „Seveda je potem proračun lahko višji kot sicer. Sicer pa me moti, zakaj se povečuje postavka za plače župana in podžupana, prav tako pa me zanima, zakaj postavka za naš režijski obrat ni nič nižja, kljub temu da se dela na cestah prenašajo na drugega
izvajalca, vsa strojna oprema pa naj bi se prodala?!"
Župan je najprej povedal, da v režijskem obratu ostajajo vsi trije zaposleni, saj dva tako ali tako skrbita za upravljanje kanalizacijskega sistema v občini, eden pa, ki je bil zadolžena za bolj cestna dela, ostaja v službi še leto ali dve do upokojitve in bo imel dovolj drugega dela. Potrdil pa je, da se vzdrževanje cest prenaša na izbranega koncesionarja tako kot v vseh ostalih občinah: „Glede plač pa, če menite, da kaj ni v skladu z zakonodajo, lahko zahtevate pregled nadzornega odbora ali druge inšpekcije. Tudi kar zadeva izvedbo velikih naložb, ni krivda pri nas, da smo morali z njimi čakati, ampak pristojnih ministrstev, od katerih nismo prejeli potrebnih sklepov, sicer bi se lahko izvajale že prej. Z glavo skozi zid pa ne moremo in prepričani bodite, da naložbene zgodovine občine ne bom ponavljal!" S tem je župan Janžekovič želel povedati, da se naložb na račun novega zadolževanja občine ne bo loteval oziroma bodo nove investicije na vrsti takrat, ko bo občina imela zagotovljen delež evropskega in državnega denarja iz razpisov.
Brez nadaljnjih razprav so nato svetniki potrdili osnutek proračuna, ki je v teh dneh že v javni obravnavi, o predlogu in predvidenih amandmajih na proračun pa bodo razpravljali na januarski redni seji.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Župan na obisku
Uporabniki Zavoda dr. Marijana Borštnarja, ki že dobro leto in pol živijo v hiši na Tratah 6, so minuli teden povabili na čaj ptujskega župana Štefana Čela-
na. Prijetno in neobveznopoznopopoldansko druženje se je začelo s pesmijo Branka Emeršiča, nato pa se je enajst stanovalcev skupaj z županom ob čaju in pecivu pomenkovalo o marsičem. Med drugim so varovanci povedali, da je življenje na Ptuju prav prijetno in da imajo (zaradi lokacije hiše) na voljo celo brezplačne oglede nogometnih tekem na sosednjem stadionu... Župan pa jim je povedal, da Trate pozna že iz otroštva, saj je skozi to ulico hodil kot učenec v šolo, še danes pa jo skoraj vsak dan prepelje, ko vozi v šolo svoje otroke. Večer ob čaju se je nadaljeval s spomini o otroških in mladostnih dneh ter življenju takrat in zaključil z obljubo, da se gotovo še kaj srečajo.
SM
Cirkulane • Odprtje prostorov DgB
V okviru praznovanja letošnjega barbarnega so člani Društva za oživitev gradu Bori (DgB) uradno odprli prostore za svoje društvo. Sedež bo DgB poslej imel v bivših prostorih občinske uprave, v nadstropju vaškega doma z dvorano. Pravzapravgre leza enprostor, v katerem se bodo člani lahko sestajali na srečanjih in hranili dokumentacijo. Pogodba o najemu prostora je že podpisana in zaenkrat v njej ni člena o plačilu najemnine ali stroškov, kar naj bi veljalo do konca tega leta. Kako bo v prihodnje, pa v DgB še ne vedo, kot pravijo, pa lahko pogodbo tudi predčasno prekinejo, če bi bili stroški morebiti previsoki. Sicer si v bivših prostorih občinske uprave v vaškem domu prostore ureja še nekaj tamkajšnjih društev, med njimi Planinsko društvo, Društvo gospodinj, Folklorna sekcija KD Cirkulane in Društvo rejcev drobnice Haloze.
SM
Sveti Tomaž • Za mladost brez odvisnosti
Foto: Maja B. V.
Zaključek meseca boja proti zasvojenostim so na Osnovni šoli Sveti Tomaž, v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa (KO RK) Sveti Tomaž, obeležili s prijetnim popoldanskim druženjem. 29.
novembra 2012 je 16 učenk in učencev II. triadepod vodstvom mentorice Mladih članov Rdečega križa Zvonke La-lič in tajnice KO RK Sveti Tomaž Blanke Kosi Raušl spregovorilo o zasvojenosti, glavni temi pa sta bili, po pričakovanjih, računalnik, ki ga pri tej starosti v manjši meri uporabljajo za šolsko delo, v večji za zabavo, in televizija, brez katere se nekaterim zdi življenje skoraj nemogoče. V prvem delu srečanja so govorili o svojih izkušnjah in jih sproti analizirali, v drugem so izpolnjevali anketo, v tretjem pa pripravili plakat, s katerim bodo svoja nova znanja prenesli sošolcem. Delavnico so zaključili z zdravo malico in v dobrem razpoloženju ob spoznanju, da druženje s pravimi prijatelji, takšno, kot je bilo tole, vendarle največ šteje.
Maja Botolin Vaupotič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Prebivalci ČS Jezero vse bolj nezadovoljni
Kdo zavaja - država ali lokalna skupnost?
V ČS Jezero imajo podobno kot nekatere druge četrtne skupnosti MO Ptuj velike infrastrukturne probleme. Posebej pa že nekaj časa izpostavljajo problematiko Ormoške ceste, kjer naj bi se sanacija te državne ceste in izgradnja pločnika začela že spomladi leta 2011, kot je jeseni leta 2010, v času lokalnih volitev, obljubil ptujski župan Štefan Čelan, češ da naj bi takratni poslanec SD s Ptujskega Dejan Levanič potrebna sredstva za to sanacijo in gradnjo pločnika zagotovil v državnem proračunu za tisto leto.
Na ta problem v ČS Jezero opozarjajo vse od odprtja Pu-hovega mostu leta 2007. Ob razgrnitvi idejnega načrta mostu je bilo krajanom ob Ormoški cesti namreč obljubljeno, da se bo cesta sanirala in uredila z dodatnim pločnikom po desni strani, ki bo potekal od glavnega krožišča na Ormoški cesti pa vse do sosednje ČS Spuhlja, kjer prav tako nestrpno čakajo na to sanacijo. Tudi mestni svetnik s tega območja Peter Pribožič se je v zadnjih letih večkrat na sejah mestnega sveta zanimal, kako je s to sanacijo oziroma gradnjo.
Na novembrskem delovnem srečanju predsednikov svetov ČS MO Ptuj se je Črtomir Rosic ponovno zanimal, kako je s tem projektom, a nezadovoljnim krajanom ob Ormoški, ki jih naraščajoči promet vse bolj duši in ogroža, tudi po tem sestanku lahko pove le to, da se sanacija ponovno močno odmika. V letu 2013 se bodo šele začele aktivnosti za pridobivanje potrebne dokumentacije.
»Krajani ČS Jezero smo bili ponovno zavedeni kot že večkrat doslej. Ali nas je v letu 2010 zavajala država ali poslanec Levanič, nam ni znano. V teh razmerah je resnično težko ohraniti mirno kri, saj je bilo v teh letih o povečanem prometu na Ormoški cesti in nujnosti sanacije izrečenih že nešteto besed in še več pobud ter opozoril za hitrejše reševanje problematike,« pravi Rosič.
»Ormoška cesta je ena glavnih povezovalnih in tranzitnih poti, močno preobremenjena in nevarna, posebej
Po izobrazbi je Toni Hamler restavrator in pleskarski mojster ter grafik, izpopolnjeval pa se je v številnih tujih zasebnih umetnostnih šolah. Svoj dom si je ustvaril v Jadranski ulici 9, nekdanji sinagogi. Hišo je v celoti obnovil, v njej ustvaril izjemno knjižnico, ki jo še vedno dopolnjuje, uredil atelje, vrt oziroma dvorišče. Hišo in dvorišče odpira tudi obiskovalcem Ptuja, zlasti še na vrhuncu poletnega dogajanja.
Pred kratkim je vrata odprl še bolj z odprtjem trgovine v okviru podjetja Arhitekt
za učence OŠ Mladika, ki jo morajo prečkati, da pridejo do avtobusne postaje, s tem pa se izpostavljajo veliki nevarnosti, zato enostavno ne moremo razumeti povsem brezbrižnega odnosa države oziroma pristojnih državnih ter občinskih organov. Učenci OŠ Mladika so v letošnjem letu sami pripravili posebno raziskovalno nalogo o varnosti učencev njihove šole in opozorili na problematiko Ormoške ceste. Njihovi podatki o štetju prometa kažejo, da je samo v času ene ure po Ormoški cesti (relacija Budina-Spu-hlja) peljalo kar 593 osebnih in 31 tovornih vozil, pa jih je bilo zaradi bližajočih se praznikov občutno manj; meritve so namreč izvajali tik pred lanskimi božično-novoletnimi prazniki. Čez celi dan je to to-
Dekor, v kateri je kupcem na voljo izjemen izbor tapet in stenskega dekorja ter strokovna pomoč izkušenih deko-raterjev. V tej trgovini bodo našli pravi in učinkovit odgovor tudi vsi, ki imajo v s svojih prostorih težave s plesnijo, ki jo je treba hitro odstraniti, saj v nasprotnem primeru trpita tako zdravje kot denarnica, pove Toni.
Posebnost nove trgovine pa je tudi ponudba »ledenega pohištva« - pohištva, ki ima videz ledu. Kot pravi Toni Ha-mler, s svojim delom prinašajo v vse prostore dobro počutje s
rej več kot 700 tovornjakov in več kot 14.000 osebnih vozil. Če bi promet šteli ob drugem času oziroma dnevih, bi bil rezultat pri tovornjakih zagotovo mnogo večji. Ni si težko predstavljati, kako se pri tem počutijo starši, pa tudi krajani ob Ormoški cesti.
Že pol leta čakajo na pogovor
O problematiki Ormoške ceste je svet ČS Jezero razpravljal tudi na letošnji junijski seji sveta v razširjeni sestavi, na kateri so sodelovali tudi Mojca Horvat z oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj, ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik in predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar ter predstavnik Policijske postaje Ptuj Marjan Vrbnjak. Ob
harmonijo različnih stenskih tehnik v kombinaciji z izbranimi barvami in modelirnimi materiali, barvnimi pigmenti z učinkom kovine, kovinskimi lističi, stenskim modeliranjem, reliefnim oblikovanjem in dizajnerskimi tapetami. Po osemnajstih letih dela v tujini na številnih znanih objektih, kjer se je izkazal tudi z izjemnimi umetnostnimi posli-kavami v različnih tehnikah, restavriranjem in pozlatami, pravi, da je čas, da se ustali na Ptuju, kjer si je ustvaril tudi družino, s katero želi preživeti čim več časa.
tej priložnosti sta učenca OŠ Mladika Žan Malek Petrovič in Jan Bezjak predstavila izsledke svoje raziskovalne naloge, za katero sta prejela nagrado na državnem tekmovanju. Med razpravo smo ugotovili, da se država pri reševanju takšnih ali podobnih pobud in težav svojih državljanov zelo spretno naslanja na statistiko, ki pravi, da je na Ormoški ob takšni količini prometa zelo malo nesreč, zato s tega vidika ne vidijo posebne težave. Takšno gledanje na trpljenje in strah državljanov je milo rečeno absurdno in nesprejemljivo. Takšnega mnenja so tudi vsi ostali člani sveta ČS Jezero, zato smo predlagali, da se ponovno sestanemo ter s pristojnimi iz države najdemo rešitev. Za realizacijo sestanka naj bi poskrbela Mestna obči-
Zgodovinski viri navajajo, da Jadranska ulica vodi z začetka Prešernove ulice proti Dravi. V srednjem veku so tu živeli Judje. V 14. in na začetku 15. stoletja je ta ulica v virih zapisana kot Judengasse (tudi Judenstrazz). Leta 1494 so Jude izgnali iz mesta, ulico pa preimenovali v Ulico Vseh svetnikov (Allerheiligengasse). V hiši s številko 9 je bila do okoli leta 1435 sinagoga. Po izgonu Judov so jo spremenili v cerkev Vseh svetnikov, v 16. stoletju pa je služila protestantom. Zato so jo leta 1607 ob rekatolizaciji ponovno
na Ptuj, pa do njega žal še ni prišlo,« je dodatno pojasnil Črtomir Rosic. Zaradi tega je svet ČS Jezero vse pogosteje tarča ostrih kritik krajanov, nima pa nobenih pristojnosti, da bi jih rešil.
»Sliši se patetično, a smo dejansko samo amortizer med željami krajanov in občino, na katero naslavljamo njihove pobude. Vse skupaj se vrti v nekem začaranem krogu, iz katerega žal ne vidim izhoda. Očitno nam ostane le, da nenehno opozarjamo na težave, pri tem pa upamo na usmiljenje nekoga od odgovornih,« še pove Rosic.
Izigravanje občanov in pridobivanje časa?
Tudi drugi velik problem ČS Jezero, postavitev protihrupne ograje na Dornavski cesti, ki bi ublažila s prometom nastajajoč hrup in omogočila znosnejše življenje ob njej, ni od danes. Meritve so pokazale, da je čez dan po tem odseku ceste, ob katerem naj bi postavili protihrupno ograjo, peljalo več kot 6700 osebnih avtomobilov, okrog 480 lahkih tovornih vozil in okrog 1490 tovornih vozil nad 3,5 tone. Meritve, ki jih je opravilo podjetje KOVA po naročilu MO Ptuj, so pokazale, da ti kazalci sicer ne presegajo kritičnih vrednosti, občutno pa prekoračujejo mejne vrednosti.
»Meritve hrupa smo v ČS Jezero razumeli kot pomoč občine pri realizaciji projekta oziroma kot pomoč pri izvedbi protihrupne ograje, sedaj
posvetili in okrog nje uredili pokopališče za nekatoličane. Cerkev in pokopališče so leta 1785 ukinili, proti koncu stoletja je izgubila še zvonik s če-bulasto strešico. Leta 1840 so cerkev prezidali v stanovanja, tako da ni več mogoče razbrati njene nekdanje notranjščine. Samo mogočen klasicističen portal opozarja na drugačnost te hiše. Hamler je pri obnovi
pa se je izkazalo, da se občina glede na meritve gradnji izogiba, kljub temu da je ta projekt dogovorjen po pogodbi CERO Gajke. Ob nekaj skupnih ogledih terena s predstavniki občine in načelnim dogovorom s krajani, da brezplačno odstopijo del svojih parcel za dodatno ureditev kolesarske steze in pločnika, se v ČS Jezero enostavno ne moremo osvoboditi občutka, da krajane nekdo izigrava in pridobiva na času. Nezadovoljni krajani ostajajo pri svojih zahtevah. V ČS Jezero jih pri tem podpiramo. Končnega dogovora z občino še ni, čakamo pa na sestanek z županom, kjer upam na ugoden dogovor. V prejšnjem mandatu in tudi sedaj smo z županom dobro sodelovali, čeprav se v nekaterih primerih nismo strinjali. Pri tem bi spomnil samo na poskus umestitve trgovine Lidl neposredno v poselitveno območje četrti pri Belšakovi ulici. Krajani so danes veseli, da te trgovine ni na tem mestu. Prometni zastoji proti mestnemu jedru so postali namreč po tem, ko so jo umestili na območje nekdanjega salona Pe-tovia avta, neznosni,« je kritičen Črtomir Rosic, ki skupaj s krajani upravičeno pričakuje, da bo le prišlo do toliko želenega srečanja z županom in odgovornimi v državi za sanacijo Ormoške ceste, prav tako pa pričakujejo, da bo MO Ptuj končno postavila protihrupno ograjo ob Dornavski cesti. Nič manjša pa ni želja in zahteva po čim prejšnji ureditvi Športnega parka v Budini.
MG
hiše skušal ohraniti vse, kar se je ohraniti dalo, da bi obiskovalcem lahko še naprej pripovedovala zgodbo nekdanje sinagoge, kot pa je znano, od nekdanje sinagoge ni ostalo skoraj nič, le pisni viri.
Če bi imel Ptuj več Hamler-jev, bi lahko bila ptujska turistična zgodba še bogatejša, saj so zanimive še mnoge hiše.
MG
Ptuj • V nekdanji ptujski sinagogi odprli trgovino
Hiša, ki ponuja zgodbo in še več
Toni Hamler se je v mesto bo Dravi preselil pred dobrimi sedmimi leti. Pred tem je živel v Nemčiji, delal pa v številnih državah. Ptujski javnosti se je najprej predstavil kot iluzionistični slikar in dekorativni mojster.
Ptuj • 4. december - pomemben dan za ptujsko gledališče
17 let vnovičnega poklicnega gledališča
Dogajanje v ptujskem gledališču skozi desetletja je bilo izjemno burno. Profesionalnemu delovanju ptujskih gledališčnikov so v preteklosti nasprotovali mnogi, tako na lokalni kot državni ravni in na koncu dosegli, da je to leta 1958 zaprlo svoja vrata. S to potezo je bilo naše mesto več desetletij prikrajšano za veliko stvari. Ključen datum pa je bil 4. december 1995, ko je ptujsko gledališče tudi s pomočjo številnih danes priznanih igralcev vnovič začelo delovati profesionalno. Dogodkov izpred 17 let se spominjajo tudi preko spletne razstave.
Stavba, namenjena gledališču, je bila na Ptuju zgrajena že daljnega leta 1786. Kot pojasnjuje Ptujčan, režiser Samo M. Strelec, so najprej v mesto prihajale potujoče gledališke skupine, potem pa je v njem sedež dobilo stalno nemško gledališče.
Leta 1918 so na odru mestnega gledališča Ptuj z Jurčičevim Tugomerom prvič nastopili Slovenci. „Avantgardno gledališče režiserja Frana Žižka med letoma 1939 in 1941 - ki še danes čaka na ustrezno strokovno refleksijo - pomeni vsebinski in formalni vrh delovanja ptujskega gledališča v prejšnjem stoletju. Po drugi svetovni vojni je gledališče na Ptuju večkrat spremenilo ime (Narodno, Ljudsko, Okrajno), v svojem poklicnem obdobju je imelo stalni igralski ansambel, leta 1958 pa je politika gledališče ukinila. Zakaj? Ker ni ustrezalo administrativnim kriterijem, ki so takrat veljali za poklicna gledališča. Vsakih sto let v režiji Jožeta Gregorca je bil pomenljiv naslov zadnje premiere poklicnega gledališča 25. marca 1958," pravi Strelec.
S tem je ptujsko gledališče zaprlo vrata profesionalnemu delovanju in nič ni kazalo, da jih bo kdaj ponovno odprlo. A vztrajnost mladih nadebudne-žev, igralcev, med katerimi je bil tudi Strelec in ki so šele stopali po svoji igralski poti, se je splačala.
Kljub ukinitvi profesionalnega gledališča v mestu je
Ormožan Matej Mertik je zares vsestranski človek, doktor računalniških znanosti, član zasedbe Pridigarji, pesnik, pisec potopisov, poznavalec in ljubitelj številnih stvari s področja glasbene in literarne umetnosti, pa tudi povsem neobičajnih reči. Po poklicu je naravoslovec raziskovalnega duha, predavatelj na fakulteti, ki rad in veliko potuje. Tako ga je zaključek debitantskega romana Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice doletel daleč od doma, na neki avtobusni postaji v Novi Zelandiji, kjer se je po daljši ustvarjalni praznini vse postavilo na pravo mesto. Zanimivo je, da čeprav je bil konec ves čas znan, avtor
v gledališki stavbi vseskozi delovala zelo kakovostna ljubiteljska skupina Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj. Vodila jo je profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji Branka Bezeljak, ki je bila skozi gledališko vzgojo mentorica številni generacij mladih gledališčnikov. Mnogi med njimi so se kasneje vpisali na AGRFT in uspešno končali šolanje, skorajda vsi pa so postali priznani slovenski igralci (Iva Krajnc, Helena Peršuh, Romana Ercegovic, Vojko Belšak, Gorazd Jakomi-ni, Aljoša Koltak, Peter Srpčič, Tadej Toš, Samo Strelec).
Vztrajnost se je splačala
Natanko pred 20 leti, poleti 1992, pa so mladi ptujski gle-dališčniki pričeli sodelovanje, ki se je nato ponovilo vsako leto med študijskimi počitnicami. „Gre za sodelovanje, ki je nekega dne rodilo misel, da je Ptuj 'zrel' za ustanovitev poklicnega gledališča. Vnovič. Kasneje so se nam Ptujčanom, ki smo si zato, da bi lapidarno izrazili naš temeljni namen, ponovno profesionalizacijo gledališča, nadeli ime Gledališče Zato., pridružili še Vesna Pernarčič, Maša Židanik, Barbara Vidovič, Nina Valič in Rok Vihar," o korakih, ki so pripeljali do vnovične profesionalizacije ptujskega gledališča, pravi Strelec, ki se spominja, kako je takratni minister
pol leta ni mogel napeti loka zgodbe tako, kot bi si želel. Posvečena je Jožetu Plečniku, umetniku, na katerega smo Slovenci premalo ponosni in ga premalo cenimo, je prepričan Matej Mertik. Zato je v svojem prvencu oživel njegovega duha. Zgodba ostaja zvesta žanru znanstvene fantastike in med drugim govori o zvezdah, konjih, operi, Plečnikovem nadstrešku, radosti, ladji, kuharjih in še o mamljivem Senzorjevem makadamskem oreščku, dekletih, črpalnih ceveh švedskega proizvajalca in marjetici, je bilo zapisano na vabilu, na predstavitvi pa je avtor dodal še številne informacije, ki potrjujejo znan-
za kulturo Sergij Pelhan na srečanju na dvorcu Zemono dejal, da je Ptuj premajhen in nikoli ne bo imel poklicnega gledališča.
„Ko je povedal pogoje, ki bi jih moral za to izpolnjevati, sem bil jezen, besen in žalosten hkrati. Mislil sem si: teh pogojev Ptuj ne bo izpolnjeval vsaj še tristo let. Zato si moramo izmisliti nov, drugačen model, ki bo deloval, pa čeprav praviloma sploh ne bi 'smel' delovati," se spominja Strelec.
Sledilo je trdo delo, s katerim so želeli dokazati, da Ptuj profesionalno gledališče potrebuje in da si ga zasluži. V štirih zaporednih poletjih
so ljubiteljski gledališčniki pripravili štiri premiere, ki so nagovorile ptujsko in širšo javnost, izpeljali so odmevno gostovanje v Rimu, izbran pa je bil tudi njihov model profesionalizacije na javnem natečaju. Pika na i je bila ponovitve zadnje uprizoritve Krčmarica po vsej Sloveniji, ki so jo pripravili v Gledališču Zato., ki je prepričalo ptujske mestne svetnike, da so 4. decembra 1995 ponovno ustanovili poklicno gledališče na Ptuju. „Čeprav projektno, čeprav brez igralskega ansambla, čeprav s skromnimi sredstvi, ampak vendarle: preteklo je manj kot sto let, skupina Zato. je dosegla svoj cilj in na Ptuju
je vnovič nastalo profesionalno Mestno gledališče Ptuj," še pravi Strelec, ki je ob tej priložnosti, ob 17-letnici, pripravil tudi zanimivo spletno razstavo, ki nosi simboličen naslov Rojevanje ptujskega gledališča. Skozi fotografije prikazuje štiri uprizoritve skupine Zato., ki so vodile v ponovno ustanovitev ptujskega poklicnega gledališča.
Kot pravi avtor, je razstavo pripravil iz dveh razlogov: zato, ker letos mineva dvajset let od začetka delovanje skupine, in zato, ker želi spodbuditi kolege dramaturge, umetniške vodje, direktorje, teatrologe in druge, da tudi sami uporabijo orodja, ki so jih razvili na
turnimi problemi Ljubljane s stališča konjev, ti imajo celo svojega boga Zirka, ki rešuje njihove probleme. Drugi del zgodbe pa se zaplete okrog kraje slike Srečka Srebota. Potem je tukaj še nesrečno-sreč-na ljubezen med Minutko in Artom, ki naj bi bila odsev resničnih dogodkov. Morda tudi ni vse čisto natančno tako, zgodba zahteva celega človeka in jo bo treba prebrati.
Po slišanih odlomkih sodeč je zgodba napisana v zelo gostobesednem slogu s številnimi naravoslovnimi izrazi. Avtor pravi, da je nastajala dolgo in še bi jo lahko pilil. Pisanje doživlja kot hobi, na nek način ventil ,s katerim izenačuje stvari, ki mu v življenju niso preveč všeč. Piše tudi haiku, intimno liriko, v katerih zbira trenutke, ki sestavljajo njegovo življenje. Ob vsej raznolikosti in neskončnosti sveta in vesolja, ki ga privlači, pa je avtor razkril, da je tudi zelo navezan na Ormož: „Ni ga lepšega, kot da po šolanju prideš v službo v domači kraj in tam ustvarjaš.
portalu www.sigledal.org, in s pomočjo sodobnih tehnologij najširši javnosti predstavijo pomembne ustvarjalce, faze in mejnike v razvoju njihovih gledališč.
„Imeli smo sanje!"
Med mladimi gledališčni-ki, ki so delovali v Gledališču Zato., je bil tudi Peter Srpčič, sedanji direktor Mestnega gledališča Ptuj. Na izjemno delo, ki so ga opravili, saj so imeli ključno vlogo pri tem, da je mesto vnovič dobilo profesionalno gledališče, gleda izjemno pozitivno. „Bili smo skupina mladih zanesenjakov, ki so bili zaljubljeni v gledališče in ki so imeli sanje - mogoče celo predrzne. Ob tem smo imeli tudi k sreči dovolj posluha mestne oblasti, saj so prisluhnili nam in našim pogumnim idejam. Da je bilo vse to smiselno, dokazuje naš obstoj in dejstvo, da smo se v relativno kratkem obdobju uvrstili med najbolj žive produkcijske centre v državi. Mesto si to gledališče zasluži in ga potrebuje, kar smo dokazali, saj smo v manj kot dveh desetletjih naredili ogromno," pravi Srpčič in dodaja, da letos posebej obletnice ne bodo praznovali. Bodo pa zato imeli veliko prireditev ob 20. obletnici vnovične profesionalizacije ptujskega gledališča, ki jo obeležujemo čez natanko tri leta.
Dženana Kmetec
Danes to z vsemi poklici, ki jih imamo, ni mogoče."
Splet in prenosni računalnik mu omogočata, da počne toliko stvari naenkrat, povedal pa je tudi, da odlično funkcionira v kaosu. Je strasten bralec, ki ne bere pretirano veliko, ampak tisto, kar ga pritegne, dobesedno požre. Odkril pa je tudi, da se že intenzivno ukvarja z naslednjim romanom, ki bo imel naslov Svinje vrvohodke. Izdal je le toliko, da gre za zelo spretne svinje, ki se znajdejo na višini, in če jih je veliko, tisti, ki so tam spodaj, pač malo trpijo. Tudi v novem romanu se Plečniku ne bo odpovedal, najavlja pa tudi boga avtoprevoznikov.
Po literarnem večeru, v katerem je avtor prebral več odlomkov svojega romana, so odprli še razstavo Srečka Srebota, ki je na nek način povezan z romanom. To je že 40. razstava primorskega slikarja, ki bo na ogled do 21. januarja 2013 v galeriji Grajske pristave Ormož.
Viki Ivanuša
Ormož • Predstavitev romana Mateja Mertika
Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Pokrajinski muzej Ormož - Ptuj sta pretekli petek zvečer v Beli dvorani grajske pristave pripravila pogovor z Matejem Mertikom, avtorjem romana Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice. Dogodek je bil pospremljen z glasbenimi posladki študentov akademije za glasbo in z razstavo slik primorskega slikarja Srečka Srebota.
stveno-fantastični žanr in še zapletov, ki jih je uspel vkom-povečal nabor begajočih, na ponirati v roman. Tako se prvi videz težko združljivih likov in del zgodbe ukvarja z arhitek-
Foto: Viki Ivanuša
Matej Mertik je v pogovoru z Marjano Korotaj predstavil svoj prvi roman Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice.
Podgorci • 35 let delovanja folklorne skupine
Podgorska folklora je praznovala
V soboto zvečer je bil kljub slabemu vremenu v Podgorcih pravi praznik folklore, saj so domači folkloristi praznovali 35-letnico delovanja. Folklorna skupina Podgorci deluje v okviru KD Podgorci, s svojimi plesi pa je na številnih gostovanjih ponesla ime kraja po domovini in tujini.
Mladostni polet, kreativnost, dodelanost, odlična organiziranost in uigranost je bilo videti na praznovanju obletnice delovanja podgorske folklore, ki je slavnostni večer poimenovala Skozi otroške oči. Večeru so namreč poseben čar s skeči dajali otroci, ki marsikaj vidijo drugače kot odrasli. Danes je podgorska folklora čvrsto zasidrana med skupinami v SV delu Slovenije, začetki pa segajo v 1977, ko so ustanovili skupino, ki je želela promovirati kraj skozi ples. To jim je tudi uspelo, saj so nastopali v vseh okoliških državah in bili deležni številnih laskavih priznanj. Na začetku je skupino vodila Dušanka Bedrač, kasneje pa so se zvrstili še Anton Žuran, Vekoslav Prejac, s katerim skupina še danes dobro sodeluje, Stanko Kukovec, Monika Roškar in Gorazd Mušič. Danes skupino vodi Marko Janžič, ki ima veliko dela, saj lahko v skupini sestavijo kar 15 plesnih parov. „Folklorna skupina kot vsaka plesna skupina imela vzpone in padce, sedaj doživljamo lep vzpon, saj pri nas plešejo plesalci iz širše okolice Podgorcev, občine Ormož in tudi iz Gorišnice in Dornave," je povedal Dominik Kukovec, predsednik FS Podgorci.
Plešejo različne plese, večinoma pa tiste, ki so bili značilni za Podgorce in okolico. Zaplesati znajo tudi plese iz drugih koncev Sloveni-
Pa brez zamere
Foto: arhiv društva
Folklorna skupina Podgorci v pražnjih oblekah.
je - primorske, dolenjske in gorenjske. Septembra so nastopili na državni reviji folklornih skupin. Priprave so jim vzele veliko časa, da so se lahko predstavili tako, kot so želeli. Zato jim je ostalo manj časa za pripravo na 35-letni-co delovanja skupine. Kljub temu so v zadnjih dveh mesecih uspeli naštudirati kar tri nove splete za to svečano priložnost: Dvorjenje, Mlatev na Polenšaku in Godovno vuščimo. Avtor postavitev je Marko Janžič, pri zadnjih dveh skupaj z Vekoslavom Prejacem.
Plesalci so veseli, da so si v zadnjih letih posodobili garderobo, ki jo sestavljata dve obleki - delavska in svečana.
Obleke so značilne za okolico Podgorcev v letih med 1890 in 1920, narejene pa so bile na podlagi raziskave dr. Marije Makarovič. Pri mlatvi so predstavili delovna oblačila, pri drugih dveh postavitvah pa so bili pražnje napravljeni. Skupina je mlada, povprečna starost je okoli 20 let, čeprav je najmlajši član star 14, najstarejši pa gre počasi proti abrahamu. K folklori sodi petje, ki ga vadijo z Dominikom Majcnom. Ker delujejo v KD Podgorci tudi Sestre Nedelj-ko, imajo folkloristi dobro pomoč in nasvet vedno pri roki. Posebej ponosni pa so, da imajo tudi glasbenike -2 harmoniki, 4 klarinete, kontrabas, bas in občasno še kak
drugi inštrument. Počasi jim pomaga tudi podmladek z violino.
Dominik Kukovec je povedal, da je za plesanje pri folklori odločilno, da se z njo seznaniš že doma in da se prvo navdušenje prenese s staršev na otroke. Na podgorski podružnični šoli, ki sodi v okvir OŠ Velika Nedelja, deluje skupina mladih folkloristov, ki jo vodi Matejka Majcen, in so se predstavili na sobotnem večeru. V programu je kot gost nastopila tudi Akademska FS France Marolt iz Ljubljane, ki se je rada odzvalo vabilu, saj je veliko podgorskih folklori-stov v času študija v Ljubljani plesalo v njihovih vrstah.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Ta veseli dan kulture z Anjo Štefan
»
Najraje pripovedujem, nikoli ne berem!
«
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo je v sredo, 5. decembra, v svoji knjižnici pripravilo Ta veseli dan kulture s pesnico, pisateljico in pravljičarko Anjo Štefan iz Ljubljane, ki je številnemu občinstvu pričarala prijeten, pravljičen predprazničen večer.
Dvainštirideset klobukov
Išče se smisel
V svoji največji mojstrovini, monumentalnem delu, ki bi moralo biti predmet vsakega kuriku-luma ter obveznega čtiva vsaj v srednjih šolah, ''Štoparski vodnik po galaksiji'', avtor Douglas Adams postavi tudi naslednjo situacijo: Pred mnogimi milijoni let je hiperinteligentna rasa pandimenzionalnih bitij (ki pa so nam po pojavnosti v veliki meri podobni) zgradila briljantni superračunalnik, imenovan GlobokaMisel, ki naj bi končno izračunal ter ponudil odgovor na ključno vprašanje, ki očitno bega vsako inteligentno obliko življenja v vesolju, tudi hiperinteligentna pandi-menzionalna bitja - vprašanje o smislu. Odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Odgovor na vse. GolobokaMisel je potem oznanil, da seveda lahko ponudi odgovor na to vprašanje, a da bo za premislek potreboval nekaj časa. Natančneje, sedem in pol milijona let.
In tako so hiperinteligentna pandimenzionalna bitja čakala petinsedemdeset tisoč generacij, ko je GlobokaMisel naposled oznanil veliki dogodek - da je dobil odgovor na ultimativno, usodno vprašanje. Po dolgem, dramatičnem premoru, je GlobokaMisel neskončno mirno in dostojanstveno naznanil: ''Odgovor na veliko vprašanje o življenju, vesolju in nasploh vsem .... je ... dvainštirideset." Da -42.
Pa pustimo hiperinteligentna pandimenzionalna bitja ter se malce ''pri-Zemljimo'' na svoj planet. Tukaj nam podobno situacijo podajajo legendarni, vrhunski in izjemni pripadniki naše vrste, združeni v instituciji pod imenom Monty Python. V svojem filmu ''Smisel življenja'' nam ponudijo naslednjo sceno glede smisla življenja:
Predsednik zasedanja: ''Točka šest na agendi: Smisel življenja. Torej, Harry, ti si temu posvetil kar nekaj časa.'' Harry: ''Tako je. Moj tim je na tej nalogi intenzivno delal preteklih par tednov in naši zaključki se lahko skrčijo na dva fundamentalna koncepta. Prvič: ljudje nosijo premalo klobukov. Drugič: materija je energija. V uni-verzumu je veliko polj energije, ki jih ne moremo zaznati po vsakdanji poti. Nekatere energije imajo spiritualni izvor, ki ima vpliv tudi na človekovo duš(evn)o(st). Vendar, ta duša ne obstaja ab initio (''od začetka''), kot nas uči ortodoksno krščanstvo. Mora se šele poroditi, začeti obstajati, v procesu zavestnega samo-opazovanja in sa-mo-raziskovanja lastne osebe. A to je doseženo zelo poredko, vzrok temu pa je človeška lastnost, da nas vsakdanji trivialni dogodki vse prehitro odtegnejo od spiritualnih, duhovnih zadev.'' ... Dolg premor med člani omizja ... Bert: ''Kaj je že bilo tisto glede klobukov?''
Ljudje smo bitja, katerih usoda je, da iščejo smisel; v vsakdanjem življenju temu največkrat rečemo tudi namen, razlog. To vprašanje se postavlja tudi ob aktualnem dogajanju v državi. Podpiramo demonstracije? Seveda! A le miroljubne, dostojanstvene, inteligentne in civilizirane! Imajo te demonstracije smisel? Seveda - poglejte okoli sebe, zbudite se iz vsakodnevne zaspanosti in omrtvičenosti, v katero vas pehajo. Stvari niso tako enoznačne in zapletene, kot vam hočejo pokazati - stvari so predvsem slabe! In brezpogojno je treba zamenjati povampirjene obsedence z močjo, izkoriščanjem in zanemarjanjem ljudi. A smisel je krati tisto, kar tej vstaji manjka. Ne smiselnost kot taka (to smo rekli, da jo ima), ampak smisel, ki mora biti postavljen - povedano drugače, za pozitiven izid tega ljudskega gibanja je nujno potrebno izoblikovanje, artikuliranje točno določenih zahtev, ciljev, osrednjih točk - torej, smisla celotnega dogajanja. Brez tega se bodo sedanji dogodki sprevrgli bodisi v permanentno pop-kulturo protestiranja kar v tri krasne, brez repa in glave (in brez smisla, kakopak), ali pa bodo zvodeneli ter naplavili še kaj hujšega od tega, čemur smo priča danes.
Nujno potrebujemo smisel - pa četudi zgolj "dvainštirideset" ali ''ljudje nosijo premalo klobukov''.
Gregor Alič
Kot je poudarila predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek, so nadvse prijetno gostjo Anjo Štefan povabili medse predvsem zato, ker je vsestranska ustvarjalka, pripovedovalka, zbiralka in imenitna zapiso-valka ljudskih pravljic. Je tudi pesnica in pisateljica, zato na knjižnih policah najdemo njene pesmi (Iščemo hišico), uganke (Sto ugank), slikopise (Čez griček v gozdiček, Lešniki, lešniki), zgodbe za otroke (Bobek in barčica, Kotiček na koncu sveta, Melje, melje mlinček) in v zadnjem času tudi prevode (James Joyce: Maček in vrag). Deluje kot samostojna umetnica. Je ena redkih profesionalnih slovenskih pri-povedovalk in hkrati snovalka pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ki ga vodi od
leta 1998, zadnja leta kot del tričlanske ekipe. Posebej rada raziskuje pripovedno izročilo in urednica zbirk ljudskih pravljic, ki jih pogosto na novo pove in zapiše.
Ta veseli dan oziroma večer z Anjo Štefan je bil prijetno doživetje. Kot je sama povedala, številne ljudske pripovedi premorejo enkratno sposobnost, da s svojimi očitnimi in skritimi pomeni nagovarjajo tako otroke kot odrasle. Rada se, kot pravi, igra z besedami. Je srečna mati kar štirih otrok, dveh dečkov in dveh deklic, zato z možem večina časa namenjata svoji družini.
»Na svojih nastopih vedno najraje pripovedujem, nikoli ne berem, ker vem, da imam kot pripovedovalka večjo moč. Takrat sem bolj zares z ljudmi, ki jih imam pred seboj. Vidim
jih in sem s pozornostjo pri njih, zgodbo lahko po svoje zaokrožim, lahko se prilagodim dogodku. Vem, da sem bolj živa. Zapisi ljudskih pripovedi so različni in nekatere lahko brez težav beremo, drugi pa so za branje prepusti ali preveč razvlečeni, skratka neprivlačni. V takih primerih je zgodbo, če je dobra, bolje povedati po svoje,« je občinstvu v Kidričevem zaupala Anja Štefan.
Z igranjem na violino je dobro obiskan dogodek popestril mlad violinist Vid Palčar iz Kidričevega, s svojimi slikami pa so kulturni utrip, posvečen rojstvu Franceta Prešerna, dopolnili še mladi ustvarjalci likovne sekcije DPD Svoboda, ki so pod mentorskim vodstvom Irene Tušek razstavili predvsem grafike.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan je občinstvu v knjižnici DPD Svoboda pričarala nadvse prijeten Ta veseli dan kulture.
Ptuj • Posebej sladka zmaga OŠ Ljudski vrt
S klikanjem do 15 parov Elanovih smuči
Z vztrajnostjo, enotnostjo in jasno zastavljenim ciljem si je Osnovna šola Ljudski vrt uspela brezplačno zagotoviti 15 parov Elanovih smuči. Način: ustvarjanje novih podob smuči in vztrajno klikanje na spletu.
12. novembra je Elan objavil poziv, v katerem je šole pozval k sodelovanju v projektu, ki so ga poimenovali Elanova ustvarjalnica. Za sodelovanje se je odločilo več kot 100 šol, med drugim tudi Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj. Ta je sicer delo pričela dva dni po tem, ko so na nekaterih šolah že pridno ustvarjali novo podobo smuči, a kljub dejstvu, da je ob pričet-ku zaostajala za več kot 20 tisoč glasov za prvouvrščeno šolo Benedikt, so vložili vse napore in dosegli nepredvidljiv rezultat. Za sodelovanje je bilo treba v spletni aplikaciji oblikovati novo podobo Elanovih smuči, posamezna šola je lahko oblikovala poljubno število le-teh. Nato so vse dali v skupno galerijo, zmagala pa je tista šola, katere galerija si je prislužila največ glasov. Takoj ko so izdelali prvi par smuči, so se šolarji, skupaj z učitelji in ostalimi zaposlenimi na šoli, lotili klika-nja. Čim večkrat je bilo namreč treba izbrati ravno galerijo določene šole in z izborom določene slike prispevati svoj glas. Osnovna šola Ljudski vrt je po nekaj dneh trdega boja vendarle zmagala. Zbrali so 188 620 glasov in drugouvrščeno OŠ Benedikt pustili praznih rok s skoraj 40 tisoč glasovi razlike. „Ustvarjali smuči in klikali smo tako rekoč vsi, od učencev do učiteljev, staršev, babic in dedkov do znancev, prijateljev in kolegov iz ostalih ptujskih šol. Pomagalo nam je zelo veliko ljudi. Šlo je takorekoč za ptujski projekt. Nismo vztrajali le zato, ker smo želeli zmago in smuči, ampak zato, ker smo si zastavili cilj in se zanj skupaj trudili," pravi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič.
Da za uspehom stoji trdo delo, pravi tudi učiteljica Simona Lozinšek, ki je dala pobudo za sodelovanje in vodila projekt na omenjeni ptujski šoli.
Šolarji, zaposleni na šoli, znanci, prijatelji, vsi so klikali na Elanovi ustvarjalnici in na ta način šoli priborili 15 kompletov smuči.
„Začeli smo s strašno vnemo in vztrajali do konca, zato smo tudi dosegli najboljši rezultat," pojasnjuje Lozinškova in dodaja, da je bila vse dni tekmovanja računalniška učilnica na šoli polno zasedena. Medtem ko so nekateri učenci kreirali nove smuči, so drugi vztrajno „všečkali" njihove izdelke. Samo na Ljudskem vrtu so v spletni ustvarjalnici Elana izdelali okrog 3000 parov smuči, zadnji par so poslali na dan zaključka akcije, ob 23.59, torej minuto pred iztekom tekmovanja. Zadnjo noč so celo organizirali dežurstvo, saj niso želeli nepredvidljivih sprememb na lestvici. Vodja projekta je med učitelji poiskala 17 prostovoljcev, ki so bili v pripravljenosti, če bi se začeli pri drugouvr-ščeni šoli nabirati novi glasovi. „Dejansko smo bili na računalnikih od jutra do večera. Bilo je napeto in zanimivo. En vikend smo imeli v šoli celo dopoldansko dežurstvo in na 17 računalnikih smo nenehno klikali. Nismo si dovolili presenečenja," še pojasnjuje Lozinškova.
Vse, kar so počeli, pa so vsi skupaj počeli le z enim namenom: zmagati in šoli priboriti 15 parov novih Elanovih smuči, ki bodo namenjeni tistim, ki te najbolj potrebujejo. „Ko smo se aktivno vključili v nagradno igro Elan ustvarjalnica, z željo, da v nagradni igri zmagamo in osvojimo 15 parov smuči, nismo niti slutili, da nam bo uspelo povezati toliko ljudi v skupnem prizadevanju za naš cilj. Največja zasluga gre naši učiteljici Simoni Lozinšek, ki je akcijo vodila. Skupaj z njo smo mnogi zaposleni aktivno glasovali, doma so glasovali učenke in učenci, organizirali smo skupino otrok, ki je v soboto dopoldan nabirala glasove v računalniški učilnici, imeli smo v pripravljenosti dežurno službo učiteljev, ki bi ponoči glasovali, če bi se nam drugouvrščeni začeli nevarno približevati, pripravljeni smo imeli dve skupini otrok za dežurstvo v torek popoldan, če bi bilo potrebno. Po e-pošti, po telefonu in osebno so nas o glasovanju in podpori obveščali starši in stari starši, ki
so pohvalili naše prizadevanje v akciji in nam pomagali pri glasovanju. Tudi delavci in učenci drugih ptujskih šol so nam priskočili na pomoč," pojasnjuje Tatjana Vaupotič Zemljič.
S pridnostjo in vztrajnostjo pa so uspeli dobiti dvoje: 15 parov smuči za otroke, ob tem pa, kot pravi ravnateljica, še nekaj pomembnejšega: „Uspeli smo združiti mnoge v skupni akciji, ki so dokazali pripadnost šoli. In na to slednje sem kot ravnateljica še posebej ponosna."
Zaslužene smučke bodo še ta teden prispele na Ptuj, učenci OŠ Ljudski vrt pa jih bodo testirali že čez nekaj dni, ko se odpravljajo v šolo v naravi. S tem si je šola zraven dosedanjih 22 parov smuči zagotovila še dodatnih 15, modnih, najnovejših Elanovih smučk, posebnih tudi po načinu, kako so si jih prislužili. Ob vsem tem pa ni zanemarljivo niti to, da jih bodo posojali tistim učencem, ki si sicer smučanja ne bi mogli privoščiti.
Dženana Kmetec
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kje ste, dobri možje?
Dogodki na mestnih ulicah in trgih ter na političnem parketu se bliskovito vrstijo. Medtem ko smo v prvih letih naše države novinarji še tedne po volitvah podajali politične analize o novoizvoljenem predsedniku, tokrat ni bilo tako. Že drugi dan so se širile vstaje ljudstva po naših mestih in novinarji smo se lotili analiz in iskanja odgovorov o nastali situaciji.
Takoj zatem pa, kot strela z jasnega, spet pomembne novosti: poslanci so uspeli sprejeti pokojninsko reformo, hkrati so se začeli oblikovati predlogi za spremembe v političnem sistemu. In to vse v tistem obdobju leta, ko naj bi vladalo praznično vzdušje.
Medtem ko so se še lani po slovenskih krajih vrstili sprehodi prvega dobrega moža Miklavža v spremstvu angelčkov in prijaznih parkljev, so letos podobe z naših ulic čisto drugačne: otroci na istih ulicah na ramenih svojih staršev vzklikajo „gotof si", „lopof si" in podobno. In starši poleg stisk, ki jih doživljajo ob tem, ko gledajo obnašanje in pomanjkanja etike pri lokalnih in državnih politikih, doživljajo tudi drugačne stiske, ko jih njihov otrok vpraša: »Kdo je lopof in kje je doma?« Kje so pa doma dobri možje?
Tisti, ki imajo dostop do različnih omrežij, pa sploh nič več ne sprašujejo. Tisti se vključujejo po svojih zmožnostih in priložnostih. In vedno bolj očitno postaja, da so dobri politični možje mladoletne otroke vključili v boj na slovenskih ulicah. Policija vedno znova ugotavlja, da so bili med izgredniki mladoletniki in za to naj bi celo dobili plačilo.
To, kar smo prej spremljali in obsojali, ker se je dogajalo nekje daleč od nas, je zdaj med nami. Najprej so politiki sodelovali, da se je izropalo vse, kar se je dalo izropati, sedaj pa so začeli pleniti še tam, kjer je za ljudi najbolj boleče: pleniti in ogrožati so začeli še življenja otrok in mladostnikov.
Mogoče pa je res, kar pravijo nekateri, ki se ukvarjajo z duhovnostjo in ostalimi znanostmi; da je leto 2012 leto čiščenja. In če bomo vse to prestali, bomo lahko v novem letu ponovno vstali. Vprašanje je le, s čim se bomo zadovoljili potem.
Kot zgleda, nas letos „ dobri politični možje" želijo pripeljati do takšnega stanja, da se bomo v prihodnosti razveselili že tega, da nam je ostalo vsaj življenje ...
Ptuj • Žveglin sejem
Grajenčani igrajo, pojejo, plešejo in imajo kurente
Ta veseli dan kulture je Zveza kulturnih društev Ptuj obeležila z Žveglinim sejmom. Predstavilo se je Kulturno društvo Grajena, ki je pred dvema letoma obeležilo 60-letnico delovanja.
Tokratni Žveglin sejem je bil zaradi sočasnosti več dogodkov v našem mestu sicer precej slabo obiskan, a zato nič manj zanimiv.
Organizatorji, Zveza kulturnih društev Ptuj, so se odločili, da ga izpeljejo v torek, in sicer v počastitev dneva kulture.
Goste je najprej nagovorila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, ki je pojasnila, da so priložnost za predstavitev na tokratnem sejmu dali enemu najbolj aktivnih kulturnih društev v ptujski občini: Kulturnemu društvu Grajena. Za uvod so zapeli člani Moškega
pevskega zbora Grajena, ki zraven amaterskih igralcev, ljudskih pevcev in kurentov soustvarjajo delovanje društva.
Vse štiri sekcije delujejo izjemno uspešno in se predstavljajo na raznih kulturnih dogodkih v kraju in okolici.
Največje uspehe pa žanje njihova dramska sekcija, ki se vsako leto predstavi na gradu Vurberk, kamor privabijo tudi več tisoč ljudi. Ravno delo te skupine, v kateri je aktivnih okrog 40 članov, je na Žvegli-nem sejmu predstavljala Tatjana Vaupotič Zemljič, aktivna
članica dramske sekcije in režiserka nekaterih predstav, ki so jih postavili na oder grajen-ski amaterski igralci.
Pod svobodnim soncem, Moj ata socialistični kulak, Trije vaški svetniki, Sosedov sin, Veliki poročni manevri, Gospa ministrica so le nekatere izmed predstav, ki so pri publiki naletele na izjemno dober odziv in so doživele veliko ponovitev.
Skupina, ki se nenehno pomlajuje in v kateri je sožitje generacij, pa kuje tudi nove načrte za prihodnost.
Dženana Kmetec
V torek je v Narodnem domu potekal Žveglin sejem. Predstavil se je tudi moški pevski zbor Grajena.
Foto: DK
Rokomet
Nedeljani z zmago zapustili dno
Stran 12
Šah
Ptujčanom na DP odlično drugo mesto
Stran 12
Odbojka
Dobra predstava in druga zaporedna zmaga Stran 13 Nike Premier cup Kidričani omagali pet minut do finala ...
Stran 13
Franci Fridl
»Morali bomo igrati še veliko bolje«
Stran 14
Bowling
Slavila sta Lea Mohorič in Črtomir Goznik
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše • Jože Mohorič
677/1000
Z vsako novo pošiljko snega se v Sloveniji dviga smučarska temperatura; za to vedno znova poskrbijo slovenski smučarski reprezentanti v alpskih in nordijskih disciplinah. Zadnji konec tedna je bil naravnost sanjski, najboljši v slovenski zgodovini!
Prva ambasadorka slovenskega smučanja je v tem trenutku nedvomno Tina Maze. Ta je na uvodnih desetih tekmah letošnje sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju od možnih 1000 osvojila kar 677 točk (samo zadnji teden jih je v St. Moritzu dodala 280)! To ji je uspelo s kar štirimi zmagami: tri je dosegla v veleslalomih (na prav toliko preizkušnjah), eno je dodala v kombinaciji. Ne pozabimo: v lanski sezoni ni dosegla niti ene same zmage, a je na koncu kljub temu osvojila končno 2. mesto v skupni razvrstitvi. Tina je letos nastopila v vseh petih disciplinah (slalomu, VSL, SVSL, smuku in kombinaciji), v vseh se je uvrščala na ali tik pod vrh. V desetih startih lahko za edini »neposrečen« poskus štejemo prvo smukaško preizkušnjo v Lake Louisu, kjer je osvojila 20. mesto.
Tina je v smučarskem smislu vsekakor »dozorela« do stopnje, na kateri se je prelevila v serijsko zmagovalko. V tem občutku vidno uživa, pomeni pa ji zadoščenje in poplačilo za ves trud, ki ga je vložila v naporne priprave. Njen trener in partner Andrea Massi očitno pozna formulo, po kateri je Tino pripravil do te mere, da ji do živega ne pridejo niti manjše provokacije iz ust najhujše tekmice Lindsay Vonn, niti breme drugega teka, niti občasne slabe razmere na smučiščih, niti... Pravzaprav ni stvari, ki bi lahko v tem trenutku Tino iztirila iz popolne osredotočenosti na obvladovanje vseh nevšečnosti na belih strminah. Jasno je, da je za te uspehe zaslužna tudi celotna ekipa aMaze, v kateri je bilo v lanski sezoni precej kratkih stikov. Med novimi člani je očitno vzpostavljena takšna harmonija in medsebojno zaupanje, kot si jo šampionka najvišjega kova zasluži.
Omenjenemu najuspešnejšemu koncu tedna v slovenski zgodovini so svoje kam(e)n(čk)e dodali tudi drugi: biatlonec Jakov Fak je zmagal in bil tretji na tekmi v Hochfilznu, Teja Gregorin je bila na istem prizorišču 4. in 7., tekačici Katja Višnar in Vesna Fabjan sta bili 6. v Kanadi, Jaka Hvala je bil 7. in 11. na predo-limpijskipreizkušnji smučarskih skakalcev v ruskem Sočiju ... Čeprav smo imeli v preteklosti v Sloveniji že velike smučarske šampione, omenimo le Matejo Svet, Bojana Križaja, Roka Petroviča, Primoža Peterko in Petro Majdič, pa sedanja generacija dokazuje, da se za prihodnost slovenskega smučarskega športa ni treba bati.
Nogomet
Slaviša Stojanovic ni več selektor
Nogometna zveza Slovenije in selektor A-reprezentance Slaviša Stojanovic sta se dogovorila za predčasno sporazumno prekinitev pogodbe o sodelovanju. Selektor Stojanovic je slovensko člansko reprezentanco prevzel novembra 2011 in jo vodil na devetih tekmah. Novico so v nedeljo potrdili na spletni strani NZS.
»Kvalifikacije za SP se niso pričele po naših željah in pričakovanjih. Kot selektorju mi je žal, da nam nekatere okoliščine res niso šle na roko, in se čutim odgovornega za trenutne rezultate. Prav tako sem prepričan, da je Slovenija na poti, da dobi novo izredno uspešno reprezentanco. Rad bi se zahvalil NZS za čast in ponujeno priložnost in korektnost v sodelovanju do zadnjega dne. Re-prezentantom in reprezentanci pa želim veliko sreče, medsebojnega razumevanja in podpore na vseh ravneh,« je ob tem izjavil Slaviša Stojanovic, ki se mu je NZS zahvalila za predano delo in mu zaželela vse dobro v nadaljevanju njegove športne kariere.
Sočasno so se že začela ugibanja o tem, kdo bo Stojanovičev naslednik; najpogosteje se omenja Srečko Katanec ...
JM
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Pričakovan poraz Jeruzalema proti prvakom
Jeruzalem - Gorenje 26:38 (12:19)
JERUZALEM: Žuran (5 obramb), Belec (6 obramb), Šulek (2 obrambi); Rajšp 1, Bogadi 2, Žmavc, Ra-dujkovic 5, Čudič 8 (1), Gregorc 1, Hrupič, R. Cvetko, Kirič, Šišmano-vič, Mesaric, Špiljak 7, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik.
GORENJE: Gajic (6 obramb), Taletovic (5 obramb); Melic 9 (2), Medved 4, Bezjak 3, Dolenec 4, Cingesar 1, Cehte 6, Miklavčič 1, Gaber 3, Golčar 2, Dobelšek 2, Gams, Bajram 1, Nosan 1, Pucelj 1. Trener: Branko Tamše.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/2; Gorenje 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 2; Gorenje 6 minut. IGRALEC TEKME: Fahrudin Melic (Gorenje Velenje).
Na Hardeku smo pred okrog 200 gledalci videli zasluženo in pričakovano zmago državnih prvakov in udeležencev Lige prvakov. Rezultat je bil izenačen do 6:6, Jeruzalemu v tem obdobju ni uspelo niti enkrat povesti. Nato so vse niti igre v svoje roke prevzeli gostje iz Velenja, kjer je ton igri dajal Ormožan Marko Bezjak, priključila pa ste se mu še izjemen strelec Fahrudin Melic, ki odhaja v Pariz, in vse boljši levi zunanji Klemen Cehte. Gostom je že do odmora uspelo uiti na sedem točk prednosti (12:19). Njihova najvišja prednost je na koncu tekme znašala 12 zadetkov. Pri borbenih domačih je dobro formo potrdil kapetan Bojan Čudič, solidno sta odigrala Jaka Špiljak in izkušeni Siniša Radujkovic Največ težav je Ormožanom povzročala visoka in močna obramba Gorenja na čelu z Dinom Bajramom, Matejem Gabrom ter Petrom Pu-cljem. Priložnost za igro so v
1.A SRL (m)			
REZULTATI 15.	KROGA; Jeru-		
zalem Ormož -	Gorenje		26:38
(12:19), Celje Pivovarna			Laško
- Krka 26:22 (12:13), Sviš Pekar-			
na Grosuplje - Ribnica		Riko hiše	
36:29 (13:17). Srečanja Sevnica -			
Cimos Koper, Maribor Branik - Kr-			
ško in Istrabenz plini Izola			- Trimo
Trebnje so bila odpovedana zaradi			
snega.			
1. GORENJE 15	14	0	1 28
2. CELJE PIVO. LAŠKO 15	13	1	1 27
3. CIMOS KOPER 14	11	1	2 23
4. MARIBOR BRANIK 14	8	2	4 18
5. KRKA 15	5	4	6 14
6. TRIMO TREBNJE 14	6	2	6 14
7. SVIŠ GROSUPLJE 15	6	1	8 13
8. RIBNICA RIKO HIŠE 15	5	2	8 12
9. ISTRABENZ IZOLA 14	3	2	9 8
10. JERUZ. ORMOŽ 15	3	2	10 8
11. SEVNICA 14	3	0	11 6
12. KRŠKO 14	1	1	12 3
V n
y Sort'p T ter*' j

Foto: Bojan Flis
Siniša Radujkovic (Jeruzalem Ormož) je bil na tekmi z Velenjčani med najboljšimi igralci svoje ekipe.
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormož: »Borili smo se po svojih najboljših močeh. Gorenje je na Hardeku dokazalo, zakaj so na vrhu lestvice in zakaj so državni prvaki. Pred nami sta še tekmi proti Trimu in Krškemu, v katerih si želimo vsaj eno zmago za slovo od leta 2012.«
Emir Taletovič, Gorenje Velenje: »Tekme nismo pričeli tako, kot smo se dogovorili, predvsem v obrambi nismo bili optimalni, kar je dopuščalo domačinu, da je lovil stik z nami. Okrog 20. minute smo naredili »preklop«, igra je stekla in do polčasa smo si že priigrali precejšnjo razliko, v drugem delu pa smo jo le še nadgradili in suvereno zmagali.«
zadnjih desetih minutah dobili tudi mlajši igralci Jeruzalema. Svoj prvi prvenstveni zadetek je v 60. minuti iz polovičnega protinapada dosegel 15-letni Miha Kolmančič.
Pred Ormožani sta še dva kroga v tem delu prvenstva: v soboto, 15. decembra, gostovanje v Trebnjem in v sredo, 19. decembra, domača tekma proti Krškemu.
uk
1. A SRL (ž): Pomembna zmaga Ptujčank na Gorenjskem: Naklo Peko Tržič -Mercator Tenzor Ptuj 33:35 (13:18)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 5, Žiher, Prapotnik 5, Kolednik, Ivančič, Borovčak 3, Bolcar 10, Križan, Tumpej 7, M. Selinšek 1, B. Selinšek 4. Trener: Nikola Bistrovič
Zaradi obilice novozapadle-ga snega so se Ptujčanke na oddaljeno gostovanje na Gorenjsko podale že zgodaj popoldne. Na srečo se naporna pot gostjam ni preveč poznala, saj so s pametno igro zajezile vse nalete domače vrste in vknjiži-le pomembni dve točki.
Začetek srečanja ni obetal kasnejšega razpleta, saj so mlade domačinke s poletno igro povedle 3:0. Z isti mero so na drugi strani vrnile Štajerske, ki so nato z zadetkom ali dvema vseskozi vodile do 25. minute. Pri izidu 13:15 je takrat sledil odličen finiš gostujoče čete, ki je s tremi zaporednimi zadetki na odmor odšla z lepo prednostjo petih zadetkov (13:18). V tem slogu so varovanke Nikole Bistroviča nadaljevale tudi v začetku drugega polčasa, toda sledil je nenaden padec v igri. Predvsem v napadu je bilo v njihovi igri nerazumljivo veliko napak, kar so borbene domačinke izkoristile in se v 44. minuti približale le na zadetek zaostanka (24:25). Pri gostujoči vrsti se je poznalo, da je lažje poškodovana Mateševa (poškodovan prst na roki), po drugi strani pa je to pomenilo priložnost za ostale rokometašice, kar sta v drugem delu izkoristili predvsem Bolcarjeva (skupaj 10 zadetkov) in Selinškova (4 zadetki). Ptujčanke so se nato le otresle pritiska mlade in fizično precej močne domače vrste (za Gorenjke nastopa nekaj kadetskih in mladinskih
1. A SRL (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Naklo - Mercator Tenzor Ptuj 33:35 (13:18), Piran Marina Portorož -Mlinotest Ajdovščina34:27 (16:13), Veplas Velenje - Adria transporti Logatec 34:18 (16:9), Krka - GEN I Zagorje 16:25 (9:14). Odpovedana je bila tekma Zelene doline Žalec - EF Futura, preloženo pa srečanje Celjske mesnine - Antrum Sežana.
1.	GEN I ZAGORJE 10 10	0	0	20
2.	KRIM MERCATOR 8 7	0	1	14
3.	ZELENE DOL. ŽALEC 9	7	0	2	14
4.	KRKA 8 6	0	2	12
5.	PIRAN PORTOROŽ 10 5	1	4	11
6.	VEPLS VELENJE 9	5	1	3	11
7.	MER. TENZOR PTUJ 10 4	1	5	9
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 1O 3	0	7	6
9.	NAKLO 8 2	0	6	4
10.	A. T. LOATEC 10 2 0 8	4
11.	CELJSKE MESNINE 9 117	3
12.	ANTRUM SEŽANA 9 0 0 9	0 Izven konkurence:
ESCERITO F. FUTURA 5 4 0 1 8
reprezentantk) in v 48. minuti ušle na +5. (26:31). Toda roke so se gostjam spet prevečkrat zatresle in s tem so ponovno ponudile priložnost domačinkam, pri katerih je blestela izjemna Driničeva s 16 zadetki, da osvojijo kako točko. Dve minuti do konca, ob igralki manj na gostujoči strani, se je pri izidu 33:34 srečanje ponovno zdelo povsem odprto, toda v zadnji minuti je Mateševa z zadnjim zadetkom na srečanju potrdila zmago svoje ekipe.
Ptujske rokometašice pred prazničnim premorom čaka še eno srečanje, v torek se bodo ob 19. uri doma pomerile z ekipo Krke, nato sledi pavza do sredine januarja.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Nedeljani z zmago zapustili dno
Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje 25:23 (12:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Majcen 1, Kaučič 5 (1), Hanželič 3, Horvat, Bezjak, Veselko 4, Bračič 4, Preac, Ivančič 5, Špindler 1, Tušak, Dokša, Ze-mljič, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda.
GROSUPLJE: Potrpin, Corel 2, Kastelic 1, Mušič, Knep 1, Smrke, Košir 1, Repar 3, Grum, A, Repar 3, Strojan 9 (4), Ferkulj. Trenerka: Branka Mijatovič.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 1 (3), Grosuplje 4 (4), IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 8, Grosuplje 2 minuti.
Srečanje je bilo pomembno za obe ekipi, saj sta obe pri dnu prvenstvene razpredelnice. Domačini, ki so do tega kroga držali zadnje mesto, so bili še pod večjim pritiskom, saj je bila zmaga v tem dvoboju neposrednih konkurentov za obstanek izjemno pomembna. Srečanje je prineslo dinamičen rokomet, zaradi očitne nervo-ze na obeh straneh pa je bilo storjenih veliko napak. Domačini niso pričeli najbolje, čeprav so v obrambi igrali dokaj dobro, zatikalo se je predvsem v napadu, ko so le s težavo dosegali zadetke. Gostje so tako vodili celoten prvi polčas: v 10. minuti je bilo 3:6, nekaj minut kasneje še 4:7. Gostje so izkoristili slabe minute v domači vr-
1. B SRL (m)				
REZULTATI 10.	KROGA:		Velika	
Nedelja Carrera Optyl		- Grosuplje		
25:23, Damahaus	Cerklje		-	Mo-
škanjci Gorišnica	38:32,		Mokerc	
Ig - Grča Kočevje 36:28, Škofljica				
- Slovenj Gradec 28:31, Šmartno				
- Slovan 27:27, Dol TKI Hrastnik -				
Dobova 34:24.				
1. ŠMARTNO 10	8	2	0	18
2. SL. GRADEC 2011 10	8	1	1	17
3. DOL TKI HRASTNIK 10	7	2	1	16
4. SLOVAN 10	7	1	2	15
5. D. CERKLJE 10	5	1	4	11
6. MOKERC IG 10	5	1	4	11
7. DOBOVA 10	3	1	6	10
8. ŠKOFLJICA 10	2	2	6	6
9. MOŠKANJCI - GOR.10	3	0	7	6
10. V. NEDELJA C. O. 10	2	1	7	5
11. GRČA KOČEVJE 10	2	1	7	5
12. GROSUPLJE 10	1	1	8	3
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyla (na fotografiji Matej Bračič) so v derbiju začelja ugnali ekipo iz Grosuplja.
sti in povedli tudi s štirimi zadetki prednosti. To je bil znak za alarm v domači vrsti, ki je le zaigrala bolje, predvsem pa je začela dosegati zadetke. Z agresivnejšo igro so do odmora znižali prednost gostov na samo zadetek zaostanka.
Drugi del srečanja so domači začeli bolje in hitro izenačili na 14:14, nato pa v 39. minuti povedli 16:14. Gostje se niso predali in so uspeli izenačiti. A so bili domačini v tem delu bolj razpoloženi, kar jim je kljub tesni tekmi vlivalo zaupanje pred končnico. V 54. minuti so domačini povedli 23:21, v razburljivi končnici tekme pa so to minimalno prednost uspeli ohraniti. To je šele druga zmaga za rokometaše iz Velike Nedelje v tem prvenstvu.
Damahaus Cerklje -Moškanjci Gorišni-ca 38:32 (20:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek 9, Zorli, Balas 1, Lukaček 1, Kovač
4,	Firbas 3, M. Bedrač 7, Lozinšek
5,	Valenko 2, Arnuš, T. Bedrač, Preac, Gerčar, B. Bratiša,Vesenjak. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši Moškanjci-Gori-šnice so izgubili na gostovanju v Cerkljah, čeprav so pred tekmo upali na ugoden rezultat. Gostje niso nastopili v kompletni sestavi, saj so manjkali Vin-cek, Anderluh in E. Bratuša. Začetek je bil za goste poguben, saj so domačini že v 7. minuti vodili 7:3, nato pa je njihova prednost konstantno narašča-
la in je ob koncu prvega dela znašala že sedem zadetkov. To je bilo predvsem posledica slabše igre gostov v obrambi in velikega števila njihovih napak v napadu.
To prednost so domačini držali do 40. minute, ko so gostje vendarle uspeli zmanjšali zaostanek na pet zadetkov razlike - 25:20. Ta trend so uspeli zadržati tudi v nadaljevanju, saj so v 44. minuti prišli na samo dva zadetka zaostanka - 26:24. V 47. minuti je Vid Kovač poskrbel za najmanjše vodstvo domačinov na tekmi - 28:27. Kot da so se gostje v tem nižanju prednosti iztrošili, saj je sledil nenaden padec v njihovi igri. Rezultat tega pa je bil delni izid 5:1 za Cerklje, kar je bilo praktično odločilno za končno zmagoslavje. Domačini so znali tekmo mirno zaključiti v svojo korist.
Danilo Klajnšek
Šah • Državna članska liga
Ptujčanom odlično drugo mesto
Ta konec tedna se je z zadnjimi tremi krogi zaključilo tekmovanje v članski državni šahovski ligi. Člani ŠD Tehcenter Ptuj so jih odlično izkoristili, saj so v vseh treh zmagali in ob koncu osvojili 2. mesto.
Začetek lige Ptujčanom ni dajal velikih upov za dobro uvrstitev, saj so najprej s 3,5:2,5 izgubili proti ekipi dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane, z enakim izidom pa še v drugem kolu dokaj nepričakovano proti ŠK Krško. Sledila je visoka zmaga s 5,5:0,5 z Lendavo, neodločen rezultat z Vrhniko, prelomen pa je bil 5. krog, ko so visoko, s 5:1, premagali Branik iz Maribora. Tu sta svoje delo odlično opravila Robert Roškar in novinec v prvi postavi Miloš Ličina in prispevala dve pomembni točki. Tudi poraz s 5:1 v 6. krogu proti ŽŠK Maribor jih ni vrgel iz tira in sledila je serija treh zmag. Najprej je z rezultatom 4:2 »padla« ekipa Novega mesta, prav tako s 4:2 Radenska Pomgrad, ki je vse do tega srečanja skupaj z ekipo iz Lju-
Foto: Primož Kokalj
Ekipa Ptuja v srečanju zadnjega kola: Beljavski, Pavasovič, Borišek, Polajžer, Podkrižnik in Roškar

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
bljane veljala za najresnejšega kandidata za 2. mesto. Pred zadnjim, 9. krogom je bilo že vse odločeno o naslovu državnega prvaka, saj so imeli Mariborčani neulovljivih 9 točk prednosti. Popolnoma odprt pa je ostal boj za 2. mesto, za katerega so v igri ostali še trije klubi. V najboljšem položaju je bil klub dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane z 29 točkami, Ptujča-ni na 3. mestu so jih zbrali 27,5, ekipa Radenske na četrtem pa 25,5. Morda bi kdo pričakoval, da se bodo Ljubljančani in Mariborčani v zadnjem krogu razšli z miroljubnim, neodločenim rezultatom, pa še zdaleč ni bilo tako. Srečanje je trajalo
celih šest ur in končna zmaga Maribora 4,5:1,5 je šla zelo na roko ptujskim šahistom, ki so prav tako po skoraj šestih urah igre z enakim rezultatom premagali Novo Gorico. Najvztrajnejši pri Ptujčanih je
Ekipno DP 2012
Končni vrstni red: 1. ŽŠK
MB 42,5 (18), 2. ŠD Tehcenter Ptuj 32 (11), 3. Dr. Milan Vidmar LJ 30,5 (13), 4. Radenska 30,5 (12), 5. Vrhnika 29,5 (9), 6. Krško 26,5 (11), 7. Branik MB 25,5 (9), 8. Nova Gorica 20,5 (4), 9. Lendava 18 (3), 10. Novo mesto 14,5 (0).
bil kapetan Danilo Polajžer, ki je končno podpisal remi, tako kot pred njim že Aleksander Beljavski in Duško Pavasovič, z zmago pa so se ponovno izkazali Gregor Podkrižnik, Robert Roškar in Jure Borišek. Slednji je bil s 6,5 točkami iz devetih partij tudi najuspešnejši član ptujske ekipe. Rezultati ostalih: Gregor Podkrižnik 6 (9), Duško Pavasovič 5 (8), Danilo Polajžer 5 (9), Robert Roškar 4 (9), Ivan Ivani ševič 2 (2), Aleksander Beljavski 2 (3), Miloš Ličina 1 (2), Zlatko Roškar 0,5 (2), Branko Orešek 0 (1).
»Drugo mesto nam pomeni enako, kot če bi osvojili naslov. V začetku smo imeli nekaj te-
Rokomet • 2. SRL (m)
Rutinska zmaga odlična napoved pred sredinim spektaklom
Ajdovščina - Drava 2. srl (m) Ptuj 31:39 (11:17)
RK DRAVA PTUJ: Šalamun 1, Žuran, Čeh 5, Fridrih 1, Maroh 8, Bedenik, Grm, Bezjak 1, Lesjak 1, Pukšič, Sabo 1, Požar 4, Verdenik 7, Janžekovič 10. Trener: Tomo Ma-tjašič.
Krivulja rezultatov ptujskega drugoligaša se je po nekaj slabših predstavah počasi spet začela obračati navzgor, ta krog je bil nova priložnost za ohranitev pozitivnega niza. Dolgo in naporno potovanje na severno Primorsko je Dravi prineslo novo zmago v boju za 2. mesto na prvenstveni lestvici.
Srečanje se je pričelo dokaj izenačeno, rahla pobuda pa je bila pri gostih, ki so vseskozi vodili za zadetek ali dva. Pri izidu 9:10 je sledila serija 0:4, kar je v 20. minuti prineslo prvo otipljivejšo prednost Drave na srečanju (9:14). Prednost so modri s pametno in preudarno igro ohranili vse do polčasa, ko je bilo 11:17. V prvem delu so dravaši pokazali, da upravičeno ciljajo na najvišja mesta. Obramba je prejela le enajst zadetkov, pretiranih težav pa ni bilo niti v napadu. Drugi polčas je bil za gostujočo zasedbo precej slabši, toda v petek je odločila individualna kvaliteta, ki ja trenutno pač na strani Drave. Ptujčani so povedli 11:19 in domačine povsem umirili. Prednost je
REZULTATA 11. KROGA: Ajdovščina - Drava Ptuj 31:39, Radeče MIK Celje - Arcont Radgona 32:27, Črnomelj - Pomurje 37:29. Preostala srečanja niso bila odigrana zaradi snega.
1.	LOKA 2012 10 9 1 0 19
2.	DRAVA PTUJ 10 7 1 2 15
3.	RADEČE MIK CELJE 10 7 1 2 15
4.	RUDAR	10 6 2 2 14
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 10 6 2 2 14
6.	BREŽICE	9 4 2 3 10
7.	MITOL SEŽANA 9 4 14 9
8.	ČRNOMELJ 10 4 0 6 8
9.	COL	9 3 15 7
10.	NOVA GORICA 9 3 0 6 6
11.	ARCONT RADGONA10 2 17 5
12.	AJDOVŠČINA 10 1 0 9 2
13.	POMURJE 10 1 0 9 2
bila varna, toda sledilo je nekaj napak, spornih je bilo tudi nekaj sodniških odločitev in tako je težko prigarana prednost pričela kopneti. Pri domačinih je bil razpoložen predvsem La-pajne, ki je zadel 10-krat, in v 48. minuti so se Ajdovci približali le na dva zadetka zaostanka (29:31). Nato je zadevo v svoje roke prevzela trojica Maroh-Janžekovič-Verdenik in Dravo znova popeljala na varno oddaljenost. V 57. minuti je bilo še 31:34, vendar pa je bila končnica povsem v domeni gostov, saj so v dobrih dveh minutah zadeli kar petkrat in postavili končni izid 31:39.
Tadej Podvršek
V sredo vse poti vodijo v Ljudski vrt
Rokometaše Drave čaka v sredo, 12. 12., najpomembnejša tekma v tej sezoni, saj bodo doma v četrtfinalu rokometnega pokala Slovenije gostili prvoligaša SVIŠ Pekarna Grosuplje. Drava je v tekmovanje še edini preostali nižjeligaš, obenem pa bo srečanje nagrada tako za igralce Drave kot za ptujsko občinstvo, ki ima v zadnjem času redko priložnost na Ptuju videti kakega prvoligaša. Gostje so na srečanju nesporni favoriti in vse razen njihove prepričljive zmage bi sodilo med prvovrstna presenečenja, toda favoriti so med drugim bili že rokometaši Hrastnika, pa jih je Drava izločila.
Srečanje bo obenem izjemna priložnost za ptujski klub, ki se bo na ta način lahko pokazal širši slovenski javnosti in resno opozoril nase. Večjih zdravstvenih težav v četi Tomija Matjašiča ni, igralci so pripravljeni na dvoboj in komaj čakajo, da se srečanje prične. Obeta se lep praznik, ki si ga bo nedvomno ogledalo ogromno gledalcev. Pomoč mladim rokometašem Drave bo prišla še kako prav. Pred srečanjem se moči ekipe SVIŠ-a zaveda tudi strateg domače vrste Tomi Matjašič, obenem pa poudarja, da se njegovi fantje nikakor ne mislijo vnaprej predati: »Tudi Hrastnik je bil izrazit favorit, zato naj tudi sedaj ostane pri tem, da so gostje zares veliki favoriti. Resnično nimamo kaj izgubiti, dali bomo vse od sebe in upam na res kvalitetno srečanje. Zavedamo se moči SVIŠ-a, toda če nam bodo gostje ponudili prst, bomo prav gotovo zgrabili celo roko. Igrali bomo na vse ali nič. Upam na polno dvorano, saj bi nam bilo nedvomno lažje. Če se že moramo posloviti od tekmovanja, bi se radi poslovili v letošnjem slogu, torej ob odlični igri, s katero bomo poskušali čim dražje prodati svojo kožo. Srečanje bo gotovo nagrada za moje fante za vse prikazano letos v pokalu.«
Srečanje med Dravo in SVIŠ-em se bo pričelo ob 20. uri v dvorani Ljudski vrt. Domača preizkušnja pa čaka Dravo tudi konec tedna, saj se bodo v zadnjem srečanju prvega dela prvenstva pomerili z Brežicami, srečanje pa bo v nedeljo ob 16. uri v dvorani Center. Nato sledi premor do februarja.
žav s sestavo ekipe, na srečo pa se nam je v zadnjih treh krogih pridružil nepogrešljivi Aleksander Beljavski. Zelo sem zadovoljen z igro naših domačih članov, posebej z Gregorjem Podkrižnikom, ki je le enkrat moral podpisati poraz, svoje sta dodala še Robert Ro-škar in tudi Miloš Ličina. Da sta bila Duško Pavasovič in Jure Borišek okostje ekipe, ni
treba posebej izpostavljati, pa tudi zase bi lahko dejal, da sem igral solidno. V bodoče bomo ekipo še pomlajevali in morda čez tri leta, ob 80-letnici kluba, poskušali ponovno poseči po naslovu državnega prvaka,« je ob koncu napornega tekmovanja svojo oceno podal kapetan ekipe in predsednik društva Danilo Polajžer.
Silva Razlag
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Mariborski zavaroval-
■ v ■■	ii ■■
nicarji suvereni tudi brez Zafošnika
Ptuj - Zavarovalnica 1- sntl (m) Maribor 1:5
Pavič - Komac 1:3, Slodej - Plohl 3:2, Krušič - Črepnjak 1:3, Slodej - Komac 0:3, Pavič -Črepnjak 0:3, Krušič - Plohl 0:3.
V	soboto so na Ptuju gostovali državni prvaki iz Maribora. Ti so bili v obračunu obdravskih ekip popoln favorit, čeprav na Ptuj ni dopotoval njihov najboljši igralec Gregor Zafošnik. Ptujska ekipa je letos brez Danila Piljaka pač precej oslabljena glede na pretekle sezone, zato so zmage precej redke (Ptujčani so doslej dosegli le eno). Edino točko za domačo vrsto je tokrat osvojil Matic Slodej, ki je bil v tesni končnici boljši od Zvonka Plo-hla. V vseh preostalih dvobojih so slavili Mariborčani, čeprav bi pričakovali še kakšno točko Bojana Paviča. A tudi v tem primeru ptujska vrsta ne bi bila nič bližje končni zmagi.
V	krogu visokih zmag (ali na drugi strani porazov) so
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj -Zavarovalnica Maribor 1:5, Edigs Mengeš - Ilirija 0:5, Kema Pu-conci II. - Tempo Velenje 5:0, Sobota - Krka 1:5. Srečanje Kema Puconci I. - Iskra Lektrika je bilo preloženo.
1.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 7 7 0 14
2.	KEMA PUCONCI I. 6 6 0 12
3.	KRKA	7 5 2 10
4.	I LIRIJA	7 4 3 8
5.	ISKRA LEKTRIKA 6 4 2 8
6.	KEMA PUCONCI II. 7 3 4 6
7.	TEMPO VELENJE 7 2 5 4
8.	PTUJ	7 1 6 2
9.	SOBOTA	7 16 2
10.	EDIGS MENGEŠ 7 16 2
bili prepričljivi še igralci Ilirije, Keme Puconci II in Krke. Glede na razmerje na lestvici bi pričakovali bolj izenačene dvoboje, a je promet tokrat potekal povsem v enosmernem režimu ... Derbi srečanje kroga v Vrtojbi med Iskro Letriko in Kemo Puconci I je bilo odpovedano zaradi močnega sneženja.
JM
Košarka m 4. SKL - vzhod
Ilirija pobegnila v tretji Četrtini
Ilirija - Ptuj 77:72
18:16, 14:14, 23:14, 22:28
PTUJ: Kotnik A. 2, Brkič, Žnida-rič 3, Kramberger 1, Drevenšek 2, Holc 14, Kotnik M. 1, Tratnik 17, Vodušek 17, Pleskonič 15. Trener: Matjaž Damiš.
Ptujski košarkarji so se po seriji uspehov optimistično odpravili na gostovanje v Ljubljano, kjer jih je pričakala mlada ekipa Ilirije. Ne glede na svojo mladost pa je ekipa igrala na igrišču zrelo, saj so vajeti igre trdno v rokah držali najizkušenejši košarkarji.
V uvodnih minutah je bila tekma izenačena in obe ekipi sta se izmenjevali v minimalnem vodstvu. V drugi četrtini so imeli ptujski košarkarji »črne minute«, tako da so se ilirjani odcepili na 10 točk prednosti. Trener Matjaž Damiš je hitro reagiral, spremenil peterko in obrambno postavitev, kar je njegovi ekipi prineslo rezultatski priključek ob polčasu. V tretji četrtini so bili Ljubljančani ponovno v premoči, predvsem so znali izkoristiti napake v napadu
in luknje v obramb Ptujčanov. Za piko na i uspešni predstavi domačih je Tiso Cvetkovič ob koncu tretjega dela igre zadel dve trojki in prednost Ilirije je pred zadnjimi desetimi minutami znašala 11 točk. Sledilo je »lovljenje rezultata«, a kljub izredni borbenosti ter želji se mlada ptujska vrsta ni uspela bistveno približati domačinom, k čemur sta delno vplivala tudi sodnika, ki sta sprejela nekaj sumljivih odločitev v škodo gostov.
Izmed članov KK Ptuj so bili najučinkovitejši Valentin Justin Tratnik, Rok Vodušek, Marko Pleskonič in Seba-stjan Holc, ki so dosegli večino točk, vendar tokrat niso mogli pripeljati svoje ekipe do šeste prvenstvene zmage. To bodo Ptujčani napadali že ta petek, ko se bodo v 8. krogu v gosteh pomerili v vodilno ekipi lige, z Rušami.
David Breznik
4- SKL - vzhod (m)			
REZULTATI 7. KROGA:		Ivanč-	
na Gorica - NONA Lenart 90:			SS,
Ruše - Fenomeni 70:62, Ilirija -			
Ptuj 77:72, Posavje Sevnica		-	Po-
savje Podbočje 64:62.			
1. RUŠE 7	7	0	14
2. PTUJ 7	5	2	12
3. IVANČNA GORICA 7	4	3	11
4. FENOMENI 7	4	3	11
5. NONA LENART 7	3	4	10
6. ILIRIJA 7	3	4	10
7. POSAVJE SEVNICA 7	2	5	9
8. POSAVJE PODBOČJE 7	0	7	7
Matjaž Damiš, trener KK Ptuj: »Za nami je polovica lige in s petimi zmagami in dvema porazoma sem zadovoljen. Smo na mestu, ki smo si ga želeli tudi pred začetkom sezone. V drugem delu nas čaka več gostovanj, na katerih ne igramo prepričljivo, zato se bomo morali po novoletnih praznikih še bolje pripraviti na ta del sezone. Zahvalil bi se rad vsem, ki nam stojijo ob strani, od vodstva kluba, igralcem in seveda zvestim privržencem, ki nas spremljajo na domačih tekmah.«
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Dobra predstava in druga zaporedna zmaga
SwatyComet Zreče - ZOK AC Prstec Ptuj 0:3
20:25, 17:25, 19:25 ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Vindiš, Breznik, Zajšek, Intihar, Vahen, T. Miličevič, M. Mi-ličevič. Trener: Iztok Novak.
Članice ptujskega kluba AC Prstec so kar dolgo čakale, da se jim bo rezultatsko »odprlo«; v začetku prvenstva so bile nekajkrat na dobri poti do zmage, a jim je vselej nekaj malega zmanjkalo. Tokrat so -po zmagi nad Mislinjo v prejšnjem krogu - v Zrečah dosegle drugi zaporedni uspeh. Šlo je za derbi z dna prvenstvene lestvice, ki je napovedoval izenačen dvoboj, vendar so bile
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Swaty Comet Zreče - AC Prstec Ptuj 0:3, Prevalje - Mislinja 3:0. Benedikt - Braslovče 1:3, Aliansa II. -Nova KMB Branik II 3:0, Murska Sobota - Kostman Slovenj Gradec 0:3.
1.BRASLOVČE	8 8 0 24
2.	KOSTMAN SL. GRADEC 8 7 1 20
3.	BENEDIKT	8 6 2 18
4.	ALIANSA II.	8 5 3 15
5.	PREVALJE	8 4 4 12
6.	MURSKA SOBOTA 8 4 4 11
7.	NOVA KBM BRANIK II. 8 3 5 8
8.	AC PRSTEC PTUJ 8 2 6 8
9.	SWATY COMET ZREČE 8 17 4
10.	MISLINJA	8 0 8 0
Foto: Črtomir Goznik
Sara Vidovič (ŽOK AC Prstec Ptuj)
tokrat Ptujčanke celotno srečanje bistveno boljše tekmice in so suvereno slavile.
V prvem nizu so Zrečanke, ki jih vodi bivša ptujska igralka Regina Terbuc Roudi (na tej tekmi je bila najaktivnejša domača posameznica), držale korak z gostjami, ki so predvsem zelo solidno pobirale žoge v polju. V napadalnih akcijah so prav tako uspešno iskale prazen prostor za direktne točke, ob tem je bil na visokem nivoju še servis in niz se je kljub dobremu odporu tekmic
končal 20:25. Ptujčanke so v nadaljevanju še dvigovale nivo igre in po odličnih sprejemih Jasne Zajšek preko podajalke Maruše Miličevič učinkovito zaključevale napade. Vso tekmo je vladalo v ekipi ŽOK AC Prstec zelo pozitivno vzdušje, kar se je pokazalo z zmago v drugem nizu 17:25. Razigrane Ptujčanke so še najlažje prišle do tretjega niza, v katerem se je razigrala Sara Vidovič. Kapetanka je naredila serijo kakšnih desetih izjemnih začetnih udarcev, s katerimi so
imele Zrečanke izredne težave. Ptujske odbojkarice so tako osvojile kopico »lahkih« točk, si nabrale lepo prednost in jo brez posebnih težav ohranile do konca - 19:25.
Po dveh dobrih predstavah v gosteh se bodo ptujske odbojkarice prvič z novim trenerjem Iztokom Novakom predstavile pred domačimi gledalci to soboto, ko bodo ob 17. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale proti ekipi s Prevalj.
David Breznik
Nogomet • Nike Premier cup
Kidričani omagali pet minut od finala ...
Mladi nogometaši Aluminij, selekcija U-14, so nastopili v tekmovanju za Nike Premier cup. V prejšnjem ciklusu tekmovanja so dosegli velik uspeh, ko so se uvrstili v finale tega tekmovanja. Tudi tokrat so bili zelo blizu ponovitve uspeha, a jim je na koncu zmanjkalo tudi nekaj sreče.
Najprej so v četrtfinalu, ki je bil odigran v Kidričevem, premagali Farmtech Veržej, Muro 05 in Rudar Velenje. S tem so se uvrstili v polfinale, ki je bil zadnji konec tedna odigran v Domžalah. Igrali so dobro in na prvih dveh srečanjih ugnali Bravo Publikum (1:0) in Celje (3:0).
Za Aluminij so nastopili:
Ponudič, Bračič, Kaisesber-ger, Munda, Lončarič, Sabo-ti, Elšnik, Bohak, Panikvar, Petrovič, Dobnik, Krušič, Ekart, Perger, Jesenek, Hliš, Medved. Trener: Borut Kolar.
Ekipa Aluminija U-14 je bila zelo blizu ponovitve lanskoletnega uspeha, ko so se uvrstili v finale tekmovanja Nike Premier cup.
V zadnjem srečanju bi jim že neodločen rezultat. Bili zadetek pet minut pred kon-
proti domačim vrstnikom za so zelo blizu, dolgo so držali cem srečanja.
osvojitev 1. mesta zadostoval remi, na žalost pa so prejeli	DK
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Skupščina v soju odličnih rezultatov mlajših selekcij
Po sijajni sezoni mladih kolesarjev Perutnine Ptuj je v sredo, 5. decembra, v novih prostorih potekala skupščina Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj.
Na njej so sprejeli poročilo o delu v minulem letu, ki je minilo v soju odličnih rezulta-
tov kolesarjev mlajših kategorij, in spremenili statut v luči selitve v nove prostore. Novi sedež kluba je zdaj v osrčju narave, ob robu Ptuja (Ob Dravi 9), kjer so odlični pogoji za nadaljevanje uspešnega dela. »Posebna zahvala za uspešno selitev in ureditev prostorov
gre Reneju Glavniku, ki je s skromnimi sredstvi naredil ogromno,« je po skupščini povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj ter predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Rene Glavnik, direktor kluba, se je
predsedniku zahvalil za podporo in zaupanje ter izrazil zadovoljstvo ob realiziranih letošnjih ciljih. »Tudi v naslednji sezoni bomo maksimirali že zdaj intenzivne napore za doseganje vrhunskih rezultatov,« je napovedal Glavnik.
tp
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
V golijadi slavje lanskih prvakov
Člani
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Ptujska Gora - Club 13 1:1, Stojnci - KMN Bar Saš Poetovio 3:3, KMN Bagerkom Pragersko - Klub ptujskih študentov 0:6, ŠD Rim -Skorba Bar Boško 3:0, KMN Dra-ženci - ŠD Draženci 5:3.
1. ŠD RIM	2	2	0	0	13:1	6
2. KMN DRAŽENCI	2	2	0	0	7:4	6
3. STOJNCI	2	1	1	0	5:3	4
4. KPŠ	2	1	0	1	6:2	3
5. BAR SAŠ POET.	2	0	2	0	5:5	2
6. CLUB 13	2	0	2	0	3:3	2
7. PTUJSKA GORA	2	0	1	1	2:3	1
8. SKORBA BOŠKO	2	0	1	1	1:4	1
9. B. PRAGERSKO	2	0	1	1	1:7	1
10. ŠD DRAŽENCI	2	0	0	2	4:15	0
Vremenske razmere so bile krive za odpoved tekme 2. kroga v veteranski ligi med ekipama Hausmart Super Team in Apolon II. Ker prvih ni bilo na igrišče, so srečanje »za zeleno mizo« dobili Apoloni. Pri veteranih je ekipa Po-etovia predvsem v drugem polčasu nadigrala ŠD Draženci.
Pri članih smo v 2. krogu videli dva remija: Ptujska Gora in Club 13 sta igrala 1:1, Stojnci in Bar Saš Poetovio pa 3:3. Rim je brez težav ugnal Skorbo, v pravi poplavi zadetkov med ekipama, ki imata v imenu napisano Draženci, pa so slavili lanski prvaki lige.
KMN DRAŽENCI -ŠD DRAŽENCI 5:3 (3:2)
STRELCI: 1:0 Jazbec (4.), 1:1 Pečnik (6.), 1:2 Fideršek (7.), 2.2 M. Krajnc (7.), 3:2 Jazbec (10.), 4:2 Jazbec (17.), 5:2 D. Krajnc (29.), 5:3 Bratušek (30.)
Foto: Črtomir Goznik
Na srečanju med ekipama iz Dražencev so slavili lanski prvaki, KMN Draženci.
KMN DRAŽENCI: Serdoner, M. Krajnc, Kurež, Vindiš, D. Krajnc, Jazbec, Kozel, Soštarič, Skrbinšek.
ŠD DRAŽENCI: Mišič, Bratušek, Pavlica, Fideršek, Emeršič, Pečnik, Cebek.
Obračun 2. kroga med ekipama iz Dražencev je pripadel lanskim prvakom, ki pa so kljub vsemu do zmage prišli nekoliko težje, kot so pričakovali. Po podaji Kureža iz avta je ekipa KMN Draženci preko Jazbeca povedla že v 4. minuti. Njihovo slavje pa ni dolgo trajalo, saj so črni izid preobrnili sebi v prid že v naslednjih dveh minutah. Najprej je po protinapadu zadel Pečnik, nato pa po
napaki lanskoletnih prvakov še Fideršek. Se v isti minute je šlo vse ponovno od začetka, na 2:2 je izenačil M. Krajnc. Končnica prvega polčasa je pripadla belo-modrim: v 10. minuti je izid polčasa po samostojni akciji postavil Jazbec.
Dinamičen je bil tudi drugi polčas. KMN Draženci je vodstvo povišal v 17. minuti, ko je svoj tretji zadetek dosegel Jazbec. Sledil je padec tempa, aktualni prvaki so se zadovoljili z relativno varnim vodstvom, SD Draženci pa je pretilo predvsem preko Pečnika. V končnici sta padla še dva zadetka. Najprej je nogometaš Drave D. Krajnc z lobom ukanil vratarja
Mišiča, nato pa je ob zvokih sirene, ki označuje konec srečanja, s strelom pod prečnik za končnih 5:3 zadel Bratušek.
Veterani
REZULTATI 2. KROGA: SD Draženci - KMN Poetovio 1:7, Hausmart Super Team - Apolon II. 0:3 (b. b.).
1.	KMN POETOVIO 2 2 0 0 13:2 6
2.	APOLON II. 2 2 0 0 4:0 6
3.	HAUSMART S. T. 10 0 1 0:3 0
4.	CLUB 13 10 0 1 1:6 0
5.	ŠD DRAŽENCI 2 0 0 2 1:8 0
Tadej Podvršek
Nogomet • Franci Fridl, NŠ Drava Ptuj
»
Morali bomo igrati še veliko bolje«
Pred pričetkom nove tekmovalne sezone 2012/13 je prišlo v ptujskem nogometu do velikih sprememb, saj je mesto predsednika NŠ Poli Drava Ptuj prevzel Aleš Luci, medtem ko je strokovni vodja postal Franc Fridl. Ta je tudi trener in igralec članske ekipe, ki je v Super ligi nanizala 13 zaporednih zmag in si je pred spomladanskim delom nabrala kar lepo prednost. O delu z mladimi, članski vrsti in situaciji v klubu smo se po koncu jesenskega dela prvenstva pogovarjali s Francem Fridlom.
Kako je delovala Nogometna šola Poli Drava Ptuj pri mlajših generacijah?
F. Fridl: »V bistvu smo takoj po nastopu funkcij pričeli delati, saj smo imeli v vseh starostnih skupinah približno 130 otrok. Kasneje je prišlo še do novih vpisov, kar je vsekakor zelo pozitiven znak. Tekmovali smo v vseh starostnih skupinah in za ta del lahko rečem, da je za našimi ekipami dober del sezone.«
Ob startu v novo sezono ste imeli težave s trenerji in tudi s prestopi otrok v druge nogometne sredine. Kako ste rešili te zadeve?
F. Fridl: »Moram priznat, da smo res imeli težave s trenerji. Glavni razlog je v tem, da so bili fantje navezani na dosedanje trenerje, s katerimi so že delali v preteklosti. Tako smo hitro naredili nekatere menjave, ob tem smo uspeli ponovno prepričat Damjana Vogrinca in Roberta Hojnika, da se vrneta
Foto: Črtomir Goznik
Franci Fridl, trener in igralec članske ekipe NŠ Drava Ptuj ter vodja NŠ Poli Drava Ptuj
na trenerska mesta v našo šolo. To se je na koncu pokazalo kot zelo pozitivno, saj so se fantje pričeli vračati na treninge in na koncu se je to poznalo na rezultatih.«
Ali ste zadovoljni s tem, kako sta odigrali prvi del prvenstva vaša kadetska in mladinska ekipa?
F. Fridl: »Na rezultate gledam bolj relativno: bili smo v situaciji, ko si nismo upali napovedati, da se bomo uvrstili v višji rang tekmovanja. Sedaj smo dejansko v takšni situaciji, ko nekako zaostajamo kar lepo število točk za vrhom. Trenutno gre predvsem za grajenje ekipe za drugo leto in bolj kot
sam rezultat nas zanima igralska zasedba, kako ta napreduje ... Naš cilj je namreč postavljen v naslednjo sezono, ko bomo z vsemi močmi startali na osvojitev 1. mesta v 2. kadetski in mladinski ligi.«
Članska ekipa Drave ima popolno statistiko v jesenskem delu Super lige. Kako ste vi, kot trener, zadovoljni z njenimi igrami?
F. Fridl: »Rezultati so zagotovo dobri, ampak kljub temu na nekaterih tekmah nisem bil v popolnosti zadovoljen z igro svoje ekipe. Verjetno so tudi tisti, ki so spremljali naše tekme, videli tudi nekaj pomanjkljivosti. V spomladanskem delu
prvenstva si večjih napak v igri ne bomo smeli privoščiti, saj se bo kmalu pričel lov na nas. Skozi celotno prvenstvo bomo morali biti 'pravi' in bomo morali igrati še veliko bolje, kot smo v prvem delu prvenstva.«
Kako deluje članska ekipa Nogometne šole Drava Ptuj?
F. Fridl: »Moram reči, da je vzdušje v ekipi dobro. Fantje so od prvega do zadnjega pripravljeni delati in pri tem ni bilo nobenih težav. Mislim, da ta njihova zavzetost na treningih kaže pravo pot tudi k boljšemu nogometu na Ptuju.«
V prvem delu prvenstva ste lahko resno računali na
Mali nogomet
ZLMN Ormož
Rezultati 2. kroga: skupina A - člani: Mladost Miklavž II - Inox ograje Majcen 3:10, Beno Udrih Team - Lordi Bar Gaja 2:0, Podgorci - Pristan Frankovci 3:4, Geodetske storitve Kelenc & Pušenci - Strjanci 5:0;
skupina B - člani: Pušenci -Vičanci 2:14, Red Players - Jerebic Črni ribič 1:2, Alinea - Portal Cvetkovci.net 3:0, Mladost Prevozništvo Pesrl - Tomaž 4:0;
skupina C - veterani: NK Ormož veterani - Rucica Bresnica 2:6, Vičanci - Mladost Pleskarstvo Špendija 1:2, Fiposor Aries IT - Smoki Ormož 3:1, Luxuris KMN Tomaž - Pristan Frankovci 13:0.
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Po-
brežje - Krovstvo Petrovič ŠD Se-lan 2:3, Joe Fernandes - ŠD Majski Vrh 3:5, ŠD Zg. Pristava - ŠD AS Evroavto 1:7, ŠD Lancova vas -
FC Optimisti 6:9, Konstrukterstvo Franci Osenjak - Klub R21 1:2, KMN Majolka - ŠD Videm 7:3.
1.	ŠD MAJSKI VRH 3 3 0 0 15:7	9
2.	ŠD SELAN 3 3 0 0 14:11	9
3.	FC OPTIMISTI 3 2 10 17:13	7
4.	ŠD AS EVROAVTO 3 2 0 1 20:7	6
5.	ŠD POBREŽJE 3 2 0 1 17:4	6
6.	ŠD ZG. PRISTAVA 3 111 12:15	4
7.	KONST. OSENJAK 3 1 0 2 13:12	3
8.	KMN MAJOLKA 3 10 2 10:11	3
9.	ŠD LANCOVA VAS 3 10 2 14:16	3
10.	KLUB R21 3 10 2 10:14	3
11.	JOE FERNANDES 3 0 0 3 8:21	0
12.	ŠD VIDEM 3 0 0 3 6:25	0
VETERANI
REZULTATI 3. KROGA: Joe Fer-nandes - KMN Majolka 2:9, ŠD Pobrežje - Gostilna Kozel ŠD Se-lan 4:4. Ekipa ŠD Lancova vas je bila prosta.
1.	KMN MAJOLKA 2 0 0 0 17:6 6
2.	ŠD POBREŽJE 3 12 0 12:9 5
3.	KOZEL ŠD SELAN 2 110 9:6 4
4.	ŠD LANCOVA VAS 2 0 11 7:11 1
5.	JOE FERNANDES 3 0 0 3 6:19 0
uk, dl
Mali nogomet
Zmagoslavje domače vrste SM team
Slabe vremenske razmere so vzrok za skromno udeležbi na 13. spominskem turnirju Janka Ma-koterja v malem nogometu, saj je v ljutomerski športni dvorani ŠIC nastopilo le 15 ekip. Pred okoli 500 gledalci so že tretjič zapored najvišji naslov osvojili igralci domačega SM teama (Edis Kukavica, Milivoje Simeunovic, Igor Osredkar, Damir Pertič, Uroš Kro-flič, Alen Fetic, Miodrag Vujovic in
Gregor Režonja). V finalnem obračunu so s 4:1 premagali ljutomersko vrsto Prleškega študentskega kluba (PŠK). Tretje mesto je osvojila ptujska ekipa Kaučič bar Sima, ki je s 4:3 ugnala domačo vrsto Meteorplast (mladi). Z osmimi zadetki je bil najučinkovitejši strelec turnirja Bojan Klemenčič (Fa Maik Slovenske gorice), za najboljšega igralca je bil izbran Alen Fetic (SM Team), najboljše obrambe pa je prikazal vratar PŠK Matej Duh.
NŠ
Zmagovalci turnirja - ekipa SM team
12, morda 14 igralcev. Se nameravate v nadaljevanju prvenstva kaj okrepiti?
F. Fridl: »Res je, da smo imeli številčno šibek kader, saj smo prvenstvo odigrali z zares majhnim številom igralcev. V nadaljevanju se bodo nabrali kartoni, zato bo s 13 ali 14 igralci res težko zdržati, ob tem upamo, da ne bomo imeli poškodb, a tudi na takšno situacijo moramo biti pripravljeni. Pri okrepitvah je vse povezano s finančnimi vložki, kljub temu upam, da se nam bodo pridružili še kakšni igralci. Sam sem v dogovoru z nekaterimi in upam, da bomo kmalu dosegli dogovor. Še pomembneje je, da bi ga uspeli kakovostno nadgraditi.«
Kakšne so vaše želje v spomladanskem delu prvenstva?
F. Fridl: »Mislim, da tu ni nobenega vprašanja, saj si želimo osvojiti 1. mesto v Super ligi. Želim si tudi, da bomo v prihodnje trenirali in igrali na še višjem kakovostnem nivoju. To pomeni, da si želimo biti prvi v prvenstvu in se skozi kvalifikacije uvrstiti v višji razred tekmovanja.«
Kakšni so splošni pogoji za treniranje nogometa v vaši šoli?
F. Fridl: »Pogoji so dobri, hkrati pa se moram zahvaliti okoliškim klubom, da lahko občasno treniramo pri njih. To pomeni, da lahko z mlajšimi selekcijami treniramo tudi na dobro urejenih igriščih v Pod-vincih, za kar se jim zares še enkrat zahvaljujem. Ob tem si želim, da bi predvsem v poletnem času lahko otroci večkrat trenirali na naravni travi.«
Kako bi opisali trenutno finančno situacijo v klubu?
F. Fridl: »Ob vstopu smo se soočili s finančnimi težavami. Tu moram poudarit, da se predsednik Aleš Luci maksimalno trudi, da zadeve tečejo normalno. V tem trenutku poslujemo transparentno in ni večjih težav pri izplačilih. V zadnjem obdobju smo naleteli na pozitivne odgovore pri nekaterih sponzorjih, tako da verjamem, da bomo počasi - z majhnimi koraki - uspeli na Ptuju pridobiti zaupanje, da bodo ljudje prepoznali naš trud in da nam bodo pomagali do novih uspehov.«
David Breznik
Foto: NS
Šah
Sprejem za mlade šahiste
V Mariboru je med 7. in 18. novembrom potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v šahu, na katerem je igralo 1492 šahistov in šahistk iz 90 držav. Največ jih je imela Slovenija, med njimi pa je bilo osem predstavnikov Šahovskega društva Tehcenter iz Ptuja.
Za njih je v poročni dvorani Mestne hiše župan dr. Štefan Čelan pripravil poseben slavnostni sprejem. Mladim šahistom Klemnu Kovačcu, Davidu Zagoršku, Lari Carli, Davidu Murku, Klemnu Janže-koviču, Alji Janžekovič, Tomažu Šuti in Andražu Šuti
je podelil simbolična darila in jih hkrati pozval, naj vztrajajo v šahovski igri, da bomo v prihodnosti lahko še veliko slišali o njihovih uspehih na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Danilo Pola-jžer se je županu zahvalil za vso pomoč in sprejem ter mu podelil poseben pulover, ki so ga na prvenstvu nosili člani slovenske šahovske reprezentance. Del te je bila tudi ptujska osmerica, ki si je na največjem svetovnem tekmovanju nabirala predvsem nove izkušnje in prijateljstva.
David Breznik
Utrinek s sprejema v Mestni hiši
Strelstvo
Janez Slapar izvoljen za novega predsednika SZS
Na 42. predčasni in izredni volilni skupščini Strelske zveze Slovenije, ki je pretekli četrtek, 29. 11., potekala v Ljubljani, je bilo izvoljeno novo vodstvo SZS za mandatno obdobje 20122016. Med tremi predsedniškimi kandidati: Karolom Turkom, Miho Škerbincem in Janezom Slaparjem je od 34 prisotnih volilnih upravičencev-društev in regij z glasovalno pravico, največ, 23 glasov, dobil slednji. Pred začetkom skupščine je Ka-rol Turk presenetljivo umaknil svojo predsedniško kandidaturo in se kot podpredsedniški kandidat priključil ekipi Janeza Slaparja. Na podlagi predloga novega predsednika so bili v predsedstvo izvoljeni: podpredsednika Karol Turk in Ljubo Germič ter člana Anton Ma-jerle in Oto Strakušek. V glasovanju za člane nadzornega odbora je bil s tretjim največjim številom glasov izvoljen tudi Ki-dričan Matevž Mohorko, ki bo dobil v novem mandatu, poleg Ernesta Jazbinška iz Ljubljane in Bojana Udovča iz Mari-
bora, nadzorna pooblastila. Za člane disciplinskega razsodišča zveze so bili izvoljeni Škofjelo-čan Peter Jenko, Brežičanka Tijana Čabraja in Kamničan Anže Zore.
Po skupščini se je novoizvoljeni predsednik Janez Slapar vsem zahvalil za zaupanje in podporo njegovi ekipi ter izpostavil reči, ki jim bo že v začetku svojega mandata posvetil največ pozornosti. To so spremembe Statuta SZS, kadrovska in organizacijska okrepitev delovanja zveze, izboljšanje materialno finančnega poslovanja, dvig množičnosti in okrepitev sodelovanja s članicami zveze ter dvig prepoznavnosti strelstva v Sloveniji. Na koncu skupščine je predsednik volilne komisije 42. skupščine zveze Peter Golob ob proslavljanju 450-letnice strelstva na Slovenskem Zvezi podaril umetniško sliko s prepoznavnim simbolom slovenskega strelca iz srede 16. stoletja.
Simeon Gonc
Foto: Ernest Sečen
Novoizvoljeno predsedstvo SZS: z leve strani podpredsednika Ljubo Germič in Karol Turk, predsednik Janez Slapar ter člana Anton Majerle in Oto Strakušek.
Bowling • Podjetniška liga
Slavila sta Lea Mohorič in Črtomir Goznik
V četrtek je s tekmo posameznikov padel zastor za letošnjo jesensko izdajo ptujske podjetniške lige, ki se odvija v ptujskem bowling centru. V ekipnem delu je letos prepričljivo slavila ekipa VGP Drava, za njo sta se zvrstili ekipi Tames in Saška bar. Med posamezniki je v rednem delu lige znova izstopal Črtomir Goznik (Radio-Tednik), ki je imel daleč najboljše povprečje (195,6) med igralci, ki so nastopili vsaj na tretjini dvobojev; pri igralkah je bila najboljša Lea Mohorič - 156,4.
Čeprav je zaključna tekma posameznikov doslej kot po
Zaključni dvoboji, rezultati:
moški: četrtfinale: Črtomir Goznik - Zvonko Čerček 203:159, Igor Gaber - Tadej Starčič 169:170, Stanko Jus - Andrej Trunk 161:149, Blaž Ivanuša - Jože Roškar 177:139;
polfinale: Goznik - Starčič 174:169; Jus - Ivanuša 223:212;
finale: Goznik - Jus 194:158.
Končni vrstni red: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik), 2. Stanko Jus (Talum), 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava), 4. Tadej Starčič (Saška bar), 5. Igor Gaber (MO Ptuj), 6. Zvonko Čerček (MP Ptuj), 7. Andrej Trunk (Tames), 8. Jože Roškar (Elektro MB).
Ženske: polfinale: Lea Mohorič - Danica Šegula 172:118, Monika Kolarič -Martina Janžekovič 144:155;
finale: Mohorič - Janžeko-vič 185:146.
Končni vrstni red: 1. Lea Mohorič (MP Ptuj), 2. Martina Janžekovič (Boxmark team), 3. Monika Kolarič (Radio-Te-dnik), 4. Danica Šegula (Tames).
Najboljše ekipe letošnje jesenske podjetniške lige: Tames (2.), VGP Drava (1.) in Saška bar (3.).
Naslov najboljše posameznice na zaključnem turnirju si je zagotovila Lea Mohorič (MP Ptuj), druga je bila Martina Janžekovič (Boxmark team, desno), tretja pa Monika Kolarič (Radio-Tednik, levo). Črtomir Goznik (Radio-Tednik) je pri moških šele drugič slavil na zaključnem tekmovanju posameznikov; drugo mesto je osvojil Stanko Jus (Talum, desno), tretji je bil Blaž Ivanuša (VGP Drava, levo).
pravilu prinesla kakšno manjše ali večje presenečenje, pa tokrat ni bilo tako. Črto Goznik je v kvalifikacijah sicer začel precej slabo, nadaljeval pa povsem v svojem slogu in si že v kvalifikacijah zagotovil najboljši izhodiščni položaj. Odličen je bil tudi v zaključnih dvoboj na
izločanje, saj je po vrsti ugnal Zvonka Čerčka, Tadeja Starči-ča in Stanka Jusa ter se okitil z naslovom najboljšega. Jus je v polfinalu v izjemnem obračunu ugnal Blaža Ivanušo z rezultatom 223:212, kar je bil eden od vrhuncev večera.
Pri dekletih je podobno pot
Kasaški šport • Bič na kasaških dirkah
Veterinarska uprava voznikom očita prekomerno uporabo biča
Ljubljanski območni urad Veterinarske uprave Slovenije (VURS) je petnajst slovenskih voznikov konjev kasačev obvestil, da so v postopku, ker so na kasaških dirkah 1. julija letos v Ljubljani prekomerno uporabljali bič. Alenka Ostrovršnik, ki je izdala sklep domnevnim kršiteljem, med njimi so tudi člani KK Ljutomer, se pri tem sklicuje na prvo alinejo prvega odstavka 15. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ki govori, da so prepovedana ravnanja »zba-danje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali«.
Tekmovalci so se ob koncu letošnje sezone z ogorčenjem odzvali na domnevno kršitev in pričakujejo, da bo ob upoštevanju vseh predloženih dokazov VURS postopek suma storitve
prekrška ustavil. Vozniki kasačev v svojem zagovoru navajajo, da je VURS do suma storitve kaznivega dejanja prišel le na podlagi knjige kazni Zveze društev kasaške centrale Slovenije oziroma na podlagi javno objavljenih rezultatov kasaških dirk na spletnem naslovu zveze. »Tovrstna podlaga nikakor ne more biti zadostna pravna podlaga za uvedbo postopka o prekršku, saj kršenje Pravilnika o kasaških dirkah nikakor ne pomeni tudi hkratno kršenje Zakona o zaščiti živali,« navajajo
vozniki. Ob tem se sklicujejo na 75. člen Pravilnika o kasaških dirkah, ki ureja uporabo biča na kasaških dirkah. »Vozniki morajo pri uporabi biča vajeti držati v obeh rokah. Pri zamahu bič ne sme zapustiti prostora nad sulkijem. V ciljni ravnini sme voznik izvesti največ pet dotikov konja z bičem, posebej prepovedana pa je uporaba biča na surov način oziroma na vsak način, ki bi konju povzročil sledi ali poškodbe. Prav tako je strogo prepovedana uporaba biča po prehodu skozi ciljno
ubrala Lea Mohorič, ki je v kvalifikacijah edina med dekleti v eni igri podrla 200 kegljev. Suverena je bila tudi v zaključnih izločilnih dvobojih, tako da je zasluženo osvojila prestižni naslov najboljše posameznice letošnje lige.
JM
črto. Sodniški zbor lahko prisotnost poškodb zaradi bičanja preverja tudi po odhodu konja s steze.« Sodniški zbor za nepravilno ali prekomerno uporabo biča voznika kaznuje s 40 evri, ob ponovitvi prekrška v roku 90 dni pa z dodatnimi 80 evri in prepoved nastopanja vsaj osem koledarskih dni oziroma en tekmovalni dan. Pri vsaki naslednji ponovitvi tega prekrška v roku treh mesecev mora sodniški zbor kazen podvojiti. Poleg tega je v Pravilniku o kasaških dirkah zavedeno, da niso dovoljeni udarci, pač pa zgolj dotik konja z bičem. »Gre za pomembno razlikovanje, saj bič - kot je ta termin sprejet v evropskem pravnem sistemu - ni v pomoč pri udarjanju, ampak za spodbujanje konja v izteku dirke. Ta način uporabe biča v toku kasaške dirke je natančno določen in seveda omejen, pri čemer mora voznik bič vedno držati v roki skupaj z vajetjo, kar po logičnem sklepanju onemogoča njegovo pretirano uporabo. Vozniki kasačev so prepričani, da se na kasaških dirkah vedejo v skladu z obstoječimi pravili in menijo, da jim ne more biti očitana zavest o protipravnosti njihovega ravnanja, saj se držijo zavezujočih določil vožnje v kasaškem športu.
NŠ
Ljutomer • Finančne težave ljutomerskih gasilcev
Blokiran transakcijski račun
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Ljutomer je v letošnjem letu iz občinskega proračuna prejelo 18.812,25 evra, kar po mnenju poveljnika društva Dušana Hu-njadija ne zadošča za opravljanje njihove dejavnosti.
Če gasilcem v letu 2013 ne bo namenjeno več sredstev, bodo za preživetje primorani odprodajati osnovna sredstva. Kriza je namreč tako globoka, da nimajo niti za pogonska goriva in plačilo električne energije, transakcijski račun pa blokiran.
PGD Ljutomer je lansko leto praznovalo 140 let obstoja in kot največje gasilsko društvo v lokalni skupnosti zagotavlja celotni del operativnega pokrivanja požarne varnosti v občini Ljutomer. »Trenutne gospodarske razmere so težke in tudi nam nenaklonjene. Zavedamo se, da smo vpoklicani za zagotavljanje požarne varnosti, za pomoč pri naravnih in drugih nesrečah, zato želimo v danih primerih ukrepati hitro, kako-
Obnovljen Gasilski dom Ljutomer
vostno ter profesionalno, saj si to naši občani zaslužijo,« pravi Hunjadi. Ljutomerski gasilci so od leta 2008 do danes opravili kar 209 intervencij, od tega že 52 v letošnjem letu. Letos je v intervencijah sodelovalo 593
gasilcev, ki so skupaj z vajami zbrali že 5234 prostovoljnih ur. V petletnem obdobju so tovrstni stroški znašali okoli 125 tisoč evrov, iz občinskega proračuna pa so v tem času prejeli nekaj več kot 92 tisoč evrov. V
letošnjem letu so se lotili tudi zamenjave strešne kritine in oken na gasilskem domu v Ljutomeru, obnovili so fasado in prepleskali celotno zunanjost doma. Vrednost opravljenih del je znašala okoli 85 tisoč evrov, ob tem pa je pomemben podatek, da so sredstva iz pridobitne dejavnosti (20 tisoč evrov na leto), ki so jih nameravali vložiti v obnovo, porabili v namene rednih aktivnosti, za kar imajo z občino Ljutomer podpisano pogodbo za zagotavljanje požarne varnosti. Predlog proračuna za letošnje leto namenja PGD Ljutomer znesek enak letošnjemu (18.812,25 evra). V društvu predvidevajo, da višina sredstev ne bo zadostovala za osnovno delovanje, zato predlagajo dodelitev dodatnih sredstev v višini 12 tisoč evrov, ki jih proračun sicer namenja za sofinanciranje občinskega gasilskega centra Ljutomer. Povišala naj bi se tudi proračunska postavka, kjer so sredstva predvidena za dejavnost prostovoljnih gasilskih društev - s sedanjih 47.340 na 57.340 evrov.
NŠ
Ljutomer • Spremenjen odlok o ureditvi cestnega prometa
Upokojenci bi imeli znova zapornice
Zaradi številnih pobud o (neustreznosti modrih con v mestnem središču je ljutomerska občinska uprava pričela pripravljati določila sprememb in dopolnitev odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Ljutomer.
Zlasti veliko negodovanja povzroča parkirišče na površini nekdanje tržnice, kjer časovna omejitev ne velja in je nenehno zapolnjeno z avtomobili voznikov, ki vsakodnevno prihajajo na delo v Ljutomer. S tem odvzemajo prostor vsem, ki se iz poslovnih razlogov želijo zaustaviti (parkirati) v neposredni bližini delujočih gospodarskih subjektov. Zato se v odlok dodaja določilo, ki navaja, da se bo
J
Foto: NS
Parkirni režim na nekdanji tržnici v Ljutomeru bo spremenjen.
Ljutomer • Slavnostno ob prenovi mestnih ulic
Nova podoba mesta
Po pred leti obnovljenem osrednjem ljutomerskem trgu v mestnem središču je v prleški prestolnici novo podobo dobilo še sedem ulic in Stari trg. Konec ureditve so konec novembra slavnostno obeležili občina in krajevna skupnost Ljutomer.
Prenova mestnega jedra, ki ga je izvajalo Komunalno podjetje iz Ormoža, je bila vredna nekaj več kot dva milijona evrov, od tega si je Občina Ljutomer iz programa za razvoj regij pridobila okoli 1,5 milijona evrov. »Urejenost kraja in odnosov znotraj njega sta pomembna za ohranjanje delovnih mest in pridobivanje novih vlagateljev,« je na uradnem odprtju povedala županja občine Ljutomer Olga Karba, predsednik krajevne skupnosti Ljutomer Franc Makoter pa je ob tem dodal, da so bili v času obnove mestnega jedra na posebni preizkušnji tako občani kot tudi izvajalci del. V nekaj več kot enem letu je bilo prenovljenih sedem ulic in en trg,
k temu pa sodi tudi zelo dobra urejenost kanalizacije in vodovoda. Asfaltiranih je bilo okoli dva kilometra cest ter pločnikov v dolžini 1,6 kilometra, v Užiški in Postružnikovi ulici
pa so novo podobo dobila parkirišča v skupni površini 1350 kvadratnih metrov. Zamenjana je bila tudi celotna komunalna infrastruktura.
NŠ
del tega parkirišča namenil zaustavljanju za določen čas.
V 30-dnevni javni razpravi je bilo predlagano tudi, da dve tretjini parkirišča pri športni dvorani ŠIC ostaneta kot modra cona, tretjina pa se nameni za časovno neomejeno parkiranje, a tega svetniki niso sprejeli. Člani Desus so želeli, da bi se modra cona ukinila ob Zdravstvenem domu Ljutomer ter vzdolž Ceste I. slovenskega tabora. Njihov predlog ni bil upoštevan z obrazložitvijo, da je v neposredni bližini dovolj parkirnih mest za tamkajšnje zaposlene, modro označena parkirna mesta pa so namenjena pacientom ZD in obiskovalcem Doma starejših občanov. V nasprotnem bi jih prav gotovo zasedli zaposleni v bližnjih ustanovah, koristniki storitev v obeh ustanovah pa bi bili prisiljeni parkirati na oddaljenih prostih mestih. Desus je predlagal tudi ponovno uvedbo parkirnih zapornic na Glavnem trgu v Ljutomeru, vendar brez uspeha. Krajevna skupnost Ljutomer je predlagala, da se dvorišče ob občinski zgradbi povsem nameni za parkiranje zaposlenih v občinski upravi ter Upravni enoti Ljutomer. Predlog ni bil sprejet v celoti, pač pa bo spremenjeni odlok vseboval določilo, da se na parkirišču za občinsko zgradbo uredijo štirje parkirni prostori, časovno omejeni na dve uri.
NŠ

Ob odprtju prenovljenega mestnega jedra so kulturni program pripravili ljutomerski osnovnošolci.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Od tod in tam
Miklavž pri Ormožu • Biserna poroka zakoncev Fajfar
V novembru sta zakonca Neža in Janko Fajfar praznovala biserno poroko. Davnega leta 1952sta 22-letna Neža in 23-letni Janko stopila pred oltar pri Mikla vžu in potrdila svojo zvezo z besedico »DA«. Naselila sta se na Ne-žinem domu in si ustvarila svoj prijetni dom. Rodili so se jima štirje otroci:Jelica, Tinček, Milena in Zdravko. Neža je bila zaposlena v Vinogradniškem gospodarstvu Ormož do upokojitve, hkrati pa je skrbela za otroke in gospodinjstvo. Janko je bil prav tako zaposlen v Vinogradniškem gospodarstvu Ormož do upokojitve. Kot upokojenec je bil tudi predsednik upokojencev pri Miklavžu. GospodJanko je poudaril: »Ljubezen, razumevanje, potrpljenje drug z drugim, skupno reševanje težav, mirno življenje - to je recept za dolg zakon!« 8. novembra sta vnovič izrekla »DA« v farni cerkvi pri Svetinjah v krogu svoji otrok, osmih vnukov in desetih pravnikov.
Slavica Mihorič
Ptuj • Biserna poroka zakoncev Letonja
	t
	
kJ	L ';
Foto: zasebni arhiv
Po 60 letih sta pred matičarja stopila in potrdila zakonsko zvezo biseroporočenca Jedert in Jožef Le-tonja.Jedert seje rodila 5.3.1931 v Doleni. Bila je gospodinja. Rada seje udeleževala različnih družabnih dogodkov, pela pri pevskem zboru upokojencev Kidričevo, bila aktivna v ptujski zvezi čebelarjev, sodelovala s svojimi dobrotami na razstavi v Ptuju. Aktivna je bila v Društvu upokojencev Dolena in Sela. Jožef Letonja se je rodil 12. 2.1933 v Doliču. Do upokojitve je bil zaposlen v Elektrokovinarju v Ptuju kot ključavničar. Že od 17. leta so bile njegova ljubezen čebele. Vključen je bil v Društvo čebelarjev Turnišče, kjer je opravljal različne funkcije. Sedaj jesen življenja preživljata v Domu upokojencev v Ptuju, Tukaj sta našla svoj mir in zadovoljstvo, spoznala nove ljudi, se srečala z vrstniki iz mladih let. Svoje zadovoljstvo in srečo delita z delavkami doma, na katere sta se izredno navezala,
Jožefa Guček
Miklavž pri Ormožu • Zlatoporočenca Lah
Foto: zasebni arhiv
Pred kratkim sta praznovala zlato poroko Cilika in Jože Lah. Cilika je bila doma iz iz Gomilic v Prekmurju in je kot mlado dekle prišla k Miklavžu gospodinjit svojemu stricu Kolencu, kije bil takrat župnik pri Miklavžu, Srečala sta se, ko se je Jože je učil igrati orgle pri Frančku Bohan-cu, organistu in sklada telju pri Miklavžu, Iskrica ljubezni je preskočila in 30. septembra 1962 sta se poročila pri Miklavžu, V zakonu se jima je rodil sin Leon, kije podedoval od obeh ljubezen do glasbe. Cilika je gospodinjila, prosti čas pa je posvetila ljudskemu petju, igranju na odru in re-žiranju iger. Še vedno prepeva pri Miklavških ljudskih pevcih DU Miklavž pri Ormožu. Jožek pa še vedno igra orgle v cerkvi, poje v Miklavškem oktetu, vodi ljudske pevce DU Miklavž pri Ormožu. Svoj jubilej sta praznovala skupaj s svojim sinom Leonom, snaho Miro,vnukoma Iztokom in Lukom ter prijateljL	Slavica Mihorič
Foto: NS
Piše: Gorazd Dominko • Pred božičem - Božični Dunaj - I. del
Med medom in vinom
Medtem ko razglednica Avstrije odseva spokojnost, tega ne gre trditi za njeno pompozno in razkošno prestolnico, še posebej ne v božičnem času. Iz adventnih tržnic se po ulicah Dunaja širi vonj po medenjakih, medenih svečah, praženih mandljih, vafljih, klobasah in kloba-sicah. Punč s smetano in jajčnim likerjem ter kuhano vino pa obiskovalce, ob bogati božični dekoraciji, vabita, da se ogrejejo, za trenutek ustavijo in ob veselem pričakovanju najlepših praznovanj v letu, vsaj tako se zdi, pozabijo na vse slabo iztekajočega se leta. Dunajčani ga radi nagnejo, pravijo celo, da se v adventnem času trudijo popiti še več, saj od prodanega kuhanega vina podarijo del sredstev socialno šibkim. Punč in kuhano vino na dunajskih božičnih sejmih strežejo v lepih skodelicah, za katere je treba plačati nekaj evrov kavcije. Skodelico lahko odnesete domov za
spomin, če jo vrnete, pa vam kavcijo povrnejo.
(Draga) zimska pravljica
Drži. Zima ni najprimernejši čas za izlete, a predbožični Dunaj kljub temu privabi številne turiste. Tudi zato, ker se ulice, na katerih se vrstijo razkošne zgradbe iz gotike, renesanse, baroka in meščanske hiše iz bidermajerskega časa, odenejo v praznične barve. Bogato božično-novo-letno okrasje, enkratno nakupovanje in predvsem božični sejmi s kar 1053 stojnicami, spremenijo Dunaj v mesto, ki mu v tem delu Evrope ni para. Obdano je s posebno čarobnostjo, pa naj ciniki še tako vihamo nosove, ki jo je moč začutiti v eni od avstro-ogrskih kavarn ob eni od 40 kavnih različic. Zahvaljujoč veličastni kulturni ponudbi in dunajskemu udobju v t. i. gostiščih „Heurigen" je mesto nekaj, kar privablja množice in suši njihove denarnice.
Letos 18 sejemskih prizorišč
Cesarsko razkošje baročnega dvorca Schonbrunn,
Foto: Gorazd Dominko
Iz medenega testa oblikovani srčki, preliti z glazuro iz sladkorja, gredo za med!
Foto: Gorazd Dominko
Avstrijska prestolnica ima izredno veliko negovanih zelenih površin. Vrtnice, za katere si želijo, da bi v novem letu spet cvetele, zaščitijo s tkanino.
Foto: Gorazd Dominko
Največji in najbolj znan božični sejem pred dunajsko Mestno hišo so prvič organizirali leta 1975, sčasoma pa je postal pomembna turistična in gospodarska točka Dunaja.
Foto: Gorazd Dominko
Soočeni z velikansko ponudbo božičnih okraskov, zmedeni kupci velikokrat pozabljajo na osnovno sporočilo božiča.
nekdanje poletne rezidence cesarja, s čarobnimi parki, živalskim vrtom, ter Hofburg, središče habsburškega cesarstva, še danes odsevajo pridih donavske monarhije, a zares zaživijo šele, ko dnevi postanejo krajši in se približuje božič. Sejem pred schönbrun-nsko palačo ob zvokih klasične glasbe vabi na izbrano postavljene stojnice umetnostne avstrijske obrti, kjer cenenega uvoženega blaga množične azijske proizvodnje ni najti. Tega seveda ne gre trditi za sejem s 150 stojnicami in tremi milijoni obiskovalcev iz Avstrije in tujine, pred Mestno hišo, imenovan Christkindlmarkt. Največji in najbolj znan božični sejem na Dunaju so prvič organizirali leta 1975, sčasoma pa je postal pomembna turistična in gospodarska točka Dunaja. Božična vas na trgu Marije Terezije, med naravoslovnim in muzejem umetnostne zgodovine, ponuja spominke, kulinarične speci-alitete in punč, ki je običajno nekoliko cenejši kot na sejmu pred Mestno hišo. V Muzejski četrti (Museumsquartier) je praznično vzdušje moč začutiti v zanimivo osvetljenih ledenih paviljonih in zvokih vrhunskih DJ-ev. Športni navdušenci tu lahko merijo moči v kegljanju in dirkanju na ledu z daljinsko vodenimi avtomobilčki. Trg Marije Terezije s 60 stojnicami pa je pravi kraj za ljubitelje tradicionalnih umetniških izdelkov in izvirnih daril. Nadvse priljubljen je tudi
sejem na Karlovem trgu, ki velja za najbolj umetniškega. Priložnosti za hojo in povečan apetit nikoli ne zmanjka.
Skrivnost medenjakov s stojnic
Samo ob kuhanem vinu ni mogoče preživeti, pa tudi greh bi bilo zapustiti Dunaj, ne da bi poskusili vsaj eno od številnih kulinaričnih specialitet. Izdelava medenjakov ima pri avstrijskih slaščičarskih mojstrih dolgo tradicijo; v vsakem naj bi se skrival kanček znanosti. Če poenostavimo, testo za mede-njake mora počivati najmanj 14 dni, preden se začne nadaljnja predelava testa, saj naj bi se medtem sprožila mlečna fermentacija, zaradi katere so tako mehki. Mojstri jih tako izdelujejo še pred adventom in jih primerjajo z vinom; šele po konkretnem počitku naj bi namreč razvili svoj pravi vonj in okus. Zgodnja peka medenja-kov pa ima še eno prednost, pravijo. Skupaj s svežim ali suhim sadjem jih lahko podarjajo že na dan svetega Miklavža! A Lebkuchen (medenjaki) niso vse, kar premore Dunaj. Tu so še gebrannte Mandeln (praženi mandlji), Waffeln (vaflji), Maroni (kostanj), Bratkartoffel (pečen krompir), Bratwurst (klobase). Nad sejemsko ponudbo bdi Dunajski tržni urad, ki je pristojen za izdajanje dovoljenj za stojnice ter preverjanje varnosti živil in higiene.
Nadaljevanje prihodnjič Gorazd Dominko
Na valovih časa
Torek, 11. december
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan gora.
1721 je umrl nemški botanik Rudolph Jacob Camerarius, ki je prvi dokazal obstoj spolov pri rastlinah.
1803 se je rodil francoski skladatelj Hector Berlioz, oče modernega orkestra.
1810 se je rodil francoski romantični pesnik In dramatik Alfred de Musset.
1856 se je rodil ruski filozof, sociolog, politik In zgodovinar, marksist Georglj Valentinov Plehanov. Nekateri ga označujejo za Leninovega učitelja.
1905 je francoska vlada objavila zakon o ločitvi cerkve od države. Država nI dajala več denarja za vzdrževanje Cerkve, cerkvena posest je postala državna lastnina, prepuščena verskim skupnostim v uporabo. 1911 se je rodil egiptovski pisatelj In scenarist Nagib Mahfuz, ki so mu leta 1988 kot prvemu pisatelju arabskega rodu podelili Nobelovo nagrado za književnost.
1918 se je rodil ruski pisatelj Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1971, ki pa je zaradi pritiska sovjetske oblasti nI mogel sprejeti. Sreda, 12. december Danes goduje Aljoša.
1452 so v cerkvi Hagla Sofia v Konstantinoplu uradno razglasili ponovno zvezo med Katoliško In Pravoslavno cerkvijo. Kljub pogodbi v odnosih nI prišlo do sprememb.
1821 se je rodil francoski književnik Gustave Flaubert, začetnik evropske proze kritičnega realizma .
1863 se je rodil norveški slikar Edvard Munch, klasik severnjaškega ekspresionizma.
1915 se je rodil ameriški pevec zabavne glasbe In filmski Igralec Frank Sinatra.
1929 se je rodil angleški dramatik John Osborne. Največji uspeh je Imel z dramo Ozrl se v gnevu. V njej je jezni mladenič postal glasnik mlade generacije.
1963 je postala Kenija samostojna država. Četrtek, 13. december Danes goduje Lucija.
1250 je umrl nemški kralj In cesar Friderik II. Zaradi velike moči, pravnih In Intelektualnih sposobnosti je bil znan kot Stupor Mundl. 1816 se je rodil nemški Izumitelj In podjetnik Werner von Siemens, Inženir In eden od utemeljiteljev elektrotehnike. V letih 1848 In 1849 je Izdelal prvo telegrafsko linijo od Berlina do Frankfurta. Leta 1866 je Iznašel dlnamo.
1838 se je rodil francoski botanik Plerre-Marie-Alexis Mlltarde. Pridobil je prvi uspešni fungicid In z njim rešil mnoge vinograde pred uničenjem. 1981 je poljski voditelj general Jaruzelski razglasil Izredno stanje In dal aretirati vse voditelje sindikata Solidarnost. Izredno stanje so odpravili 21. julija 1983.
2003so Američani našli v podzemnem bunkerju v bližini rojstnega kraja Tlkrlta Iraškega diktatorja Sadam Huselna. Petek, 14. december Danes goduje Dušan.
1546 se je rodil danski astronom Tycho Brahe. Umrl je leta 1601. 1825 je po smrti carja Aleksandra I. Pavloviča položaj izrabila za vstajo skupina gardnih častnikov za politično in družbeno preobrazbo Rusije. Upor je krvavo zatrt.
1913 je prišel otok Kreta pod Grčijo in bil od matične domovine ločen samo še med drugo svetovno vojno.
1935 je zaradi starosti 85 let odstopil predsednik Češkoslovaške republike Tomaš Garrigue Masaryk. Njegov naslednik je postal Edvard Be-neš.
1945 je Generalna skupščina OZN določila New York za svoje središče. 1959 so na Cipru izvolili nadškofa Makariosa za prvega ciprskega predsednika.
1970 so se začele v Gdansku velike demonstracije, zaradi katerih je moral odstopiti vodja poljske partije Vladislav Gomulka. Sobota, 15. december Danes goduje Kristina.
37 se je rodil rimski cesar Neron. Znan je kot zelo krut vladar, požigalec Rima, morilec lastne matere in svojega vzgojitelja Seneke. 1025 je umrl je bizantinski cesar Vasilij I. Pod njim je doživelo Bizantinsko cesarstvo svoj zadnji vrh.
1613 se je rodil francoski pisatelj La Rochefoucauld. Kot moralist je v svojih pesimističnih aforizmih Misli ali moralni izreki in načela razkrinka-val krepost kot pojav sebičnosti.
1640 je na Portugalskem po ljudski vstaji oblast prevzela domača dinastija Braganza. Tako se je pretrgala zveza s Španijo. 1799 je Napoleon Bonaparte razglasil, da je revolucija, ki se je začela 14. julija 1789 z napadom na Bastiljo, končana. 1852 se je rodil francoski fizik Antoine Henri Becquerel, ki je odkril radioaktivne žarke v uranovih spojinah. Nedelja, 16. december Danes goduje Albina.
1773 se je zgodila »bostonska čajanka«. Ameriški rodoljubi so v Bostonu zmetali v morje čaj, ki je bil natovorjen na treh britanskih ladjah. 1776 se je rodil nemški fizik in kemik Johann Wilhelm Ritter, ki je ugotovil, da obstoja poleg očesu nevidnega infrardečega tudi ultravijolično sevanje.
1859 je umrl nemški pisatelj Wilhelm Grimm. 1863 se je rodil ameriško-španski filozof in pisatelj Gorge de Santayana. Razvil je realistično filozofijo, ki združuje mehanicizem z idealizmom. 1882 se je rodil madžarski skladatelj in folklorist Zoltan Kodaly. Bil je mojster madžarske nacionalne šole. Reorganiziral je madžarsko glasbeno vzgojo.
1941 je madžarski parlament sprejel zakon o pripojitvi jugoslovanske
Vojvodine, ki jih je okupirala madžarska vojska.
Ponedeljek, 17. december
Danes goduje Lazar.
Danes je svetovni dan letalstva.
1749 se je rodil italijanski skladatelj Domenico Cimarosa, ki je dal svojo opero Tajni zakon v epsko in očarljivo obliko. 1770 je bil v Bonnu krščen eden največjih glasbenikov vseh časov, nemški kompozitor Ludwig van Beethoven.
1778 se je rodil britanski kemik Humphrey Davy. Odkril je natrij, kalij, stroncij in magnezij v elementarni obliki. Dokazal je tudi, da je klor kemični element.
1819 je postal voditelj latinskoameriškega osamosvojitvenega gibanja Simon Bolivar, predsednik Kolumbije, ki je nastala iz Venezuele in Nove Grenade.
1900 je na Ellis Islandu, otočku pred New Yorkom, začel obratovati center za sprejemanje priseljencev v ZDA.
1834 se je rodil v Strmcu pri Vojniku Lavoslav Gregorec, eden pomembnejših katoliških politikov na Štajerskem.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pokrajino je pobelil sneg
Čeprav ni prvi, je pa prvi obilnejši sneg letošnje zime končno pobelil naše ulice in naravo. Tako si bo lahko zemlja vsaj malo odpočila. Sneg, okrašene ulice, polne trgovine in že druga adventna nedelja - vse v nas počasi zbuja lepo, praznično božično vzdušje.
Snega je padlo kar veliko, pa še ga napovedujejo v naslednjih dneh. Paziti je treba predvsem na to, da ga očistite z rastlinjakov, saj lahko hitro nastane večja škoda. Z grmovnic in dreves pa ga ne otepajte, če ni nujno. Posebej zimzelene grmovnice bodo manj poškodovane zaradi mraza, če so pokrite s snegom. Seveda pa je potem potrebno dobro opazovati, da nam sneg ne polomi vej. Za vsako ceno pa ga nikakor ne otepajte z zelenih rastlin.
Kalčki iz kalilnikov
V prejšnjem tednu smo pričeli sejati kalč-ke, ki lahko popestrijo prav vsak zimski jedilnik tudi tistim, ki sicer svojega koščka zemlje nimate. Zadnjič smo kalčke oziroma njihovo seme posejali, kar je veliko lažje, danes pa se bomo lotili pridelovanja čisto pravih kalčkov, brez zemlje.
Zakaj so kalčki tako pomembni in so jih azijski narodi pridelovali že preko 3000 let? Rastline v svoje seme shranijo poletno sonce, vso energijo, da bo njihov potomec - mlada rastlina - v semenu imela dovolj hrane za prve dneve svojega življenja. Vse to se aktivira v času, ko seme prične kaliti, in je nekaj dni po kaljenju na razpolago tudi nam, ko tako kaleče seme - kalček pojemo.
Nekaterih kalčkov sploh ni težko »pridelati«, za druge pa se moramo nekoliko bolj potruditi.
Za začetek ne potrebujemo veliko. Pričnemo lahko kar v kozarcih za vlaganje. V njih lahko nakaljujemo debelejša semena, kot je fižol, soja, grah, leča, čičerika, pšenica, mungo fižol, azuki fižol ... Seme omenjenih rastlin pred pričetkom nakaljevanja preberemo. To
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 21.
PARADIŽNIK (Solanum ly-copersicum) je rastlina, ki izvira iz Južne Amerike. V Evropo je prišla v 16. stoletju. Zaradi intenzivne rdeče barve plodov je paradižnik v začetku veljal za strupenega in zdravju škodljivega. Šele v 18. stoletju je bil v Evropi spoznan za užitnega in zdravju koristnega, nakar se je začela njegova masovna pridelava. Danes je priljubljena povrtnina v celem svetu. Čeprav botanično spada med sadje, ga danes uživamo kot zelenjavo. Obstajajo številne vrste paradižnika, ki se med seboj razlikujejo predvsem po barvi in obliki, medtem ko je količina in sestava hranilnih snovi v vseh vrstah približno enaka.
Zaradi svoje atraktivne barve, vonja in okusa je nepogrešljiv v vseh kuhinjah sveta. Dosegljiv je čez celo leto, pogoji za njegovo rast in dozorevanje se dajo umetno ustvariti v različnih okoljih. Arome, barve in okusi plodov so pri tem nekoliko šibkejši v primerjavi s tistimi, ki se razvijejo pri para-
* ■ " ..........
Solanum lycopersicum
dižnikih, ki dozorijo v naravnih pogojih na odprtem. Uporablja se svež in predelan, pri čemer večinoma ne izgubi svojih hranilnih lastnosti. Paradižnik v prehrani že dolgo ni samo solata. Je osnova za pripravo številnih omak, juh in je nepogrešljiv v vsaki ozimnici. Lahko ga zamrznemo, vložimo v kis ali posušimo. Posušeni paradižniki, vloženi v olivnem olju z mediteranskimi začimbami, se pogosto znajdejo tudi v vrhunski kulinariki v različnih kombinacijah jedi.
Zdravilne lastnosti pa rad i-žnika so že dolgo poznane. Paradižnik so jedli tudi, da bi pogasili žejo, se osvežili in spodbudili tek. Paradižnikov sok z dodatki še danes velja za dobro domače zdravilo za preganjanje »mačka«. V paradižniku je največ vode, zato je idealno dietetično živilo z malo kalorijami. Številni vitamini in minerali so v paradižniku, predvsem veliko vitamina C in betakarotenov (provitaminov vitamina A), od mineralov so pomembni kalcij, kalij, železo in magnezij. Najpomembnejša zdravilna učinkovina v paradižniku, ki je odgovorna tudi za barvo, pa je likopen. Raziskave so dokazale njegovo močno antioksidativno delovanje. Ta se predvsem kaže kot dobra zaščita pred boleznimi srca in ožilja, kot preventiva pred nekaterimi oblikami raka, predvsem
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
raka na prostati, in kot učinkovita zaščita pred škodljivimi vplivi UV-žarkov na kožo v poletnih mesecih, ko je ta bolj izpostavljena soncu. Sadne kisline iz paradižnika najdemo tudi v kozmetičnih pripravkih, namenjenih proti staranju kože.
Uživanje paradižnika s prehrano do neke mere ščiti telo pred navedenimi boleznimi. Pri ogroženih ljudeh pa se priporoča uporaba prehranskih dopolnil, ki vsebujejo likopen. Največ je tistih, ki so namenjena zaščiti pred škodljivimi vplivi UV-žarkov in predstavljajo dobro pripravo na sončenje, še posebej pri ljudeh, nagnjenih k alergijam. Likopen vsebuje tudi prehransko dopolnilo, namenjeno moškim kot preventiva pred težavami s prostato.
NAMIG: svežega paradižnika ne shranjujte v hladilniku! Za najboljšo aromo in okus je primerna temperatura nad 18 °C.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
Foto: Miša Pušenjak
Kalčke lucerne izredno lahko pridelamo, niso izrazitega okusa, zato jih bodo jedli prav vsi.
je potrebno, da nam ne bo kasneje polomilo zob, če kakšno ne bo vzkalilo. Prebrano seme potem dobro operemo pod tekočo vodo in čez noč namočimo v vodi. Ker seme nabrekne vsaj na dvakratni volumen, napolnimo samo dobro tretjino kozarca. Zjutraj pregledamo, ali se je vse seme res povečalo, napilo z vodo. Odstranimo tisto, ki je ostalo nespremenjeno. To namreč ne bo nikoli kalilo.
Nato s semenom napolnimo polovico kozarca za vlaganje. Prekrijemo ga z gazo, mrežo, morda kosom hlačnih nogavic, skratka s tkanino, ki bo prepuščala vodo. To tkanino pričvrstimo z močno gumico na vrta kozarca. Nato kozarec s tkanino navzdol postavimo poševno na krožnik, skledo, skratka, voda mora nekam odtekati. Vsak večer seme spla-knemo s toplo vodo in ponovno postavimo na toplo. Do kaljenja naj bodo kalčki na temnem, ko pa opazimo prve znake koreninic, jih postavimo na svetlo. Kalčke stročnic uživamo takoj, ko dosežejo 1-2 cm, saj imajo takrat v sebi največ koristnih sestavin. Za to potrebujejo od 3-6 dni, odvisno od posamezne stročnice.
Kalčke stročnic uživamo kuhane, surovi imajo pogosto dokaj neprijeten okus. vendar jih kuhamo samo nekaj minut. Samo kalčkov fižola mungo in azuko ni treba kuhati. Uživamo jih v solatah, enolončnicah, dodamo jih rižotam, kašam, celo praženim jajčkom jih lahko dodamo. Moja svakinja kalčke mun-ga vlaga v kis (tako kakor kisle kumarice) in moram reči, da so odlični. Poskusite in za božično ali novoletno večerjo ponudite svojim domačim ali gostom nekaj posebnega.
Veliko enostavnejša pa je stvar, če si za ne prevelik denar kupimo posebne kalilnike. Tisti, ki brez kalčkov ne morejo več pozimi, pa si bodo kupili še bolj zapletene naprave, ki jih lahko ogrevajo, obračajo ...
Pri nakaljevanju upoštevajte dvoje. Najprej, da moramo kalčke pojesti kar hitro, v treh, štirih dnevih, zato jih ne pripravimo preveč naenkrat. Vedeti morate tudi, da se seme pri kaljenju močno poveča, zavzame vsaj 4 krat večji volumen, zato ga seveda v posode ne smemo nasuti preveč.
Foto: Miša Pušenjak
Preprost, a zelo uporaben kalilnik, ki ni zelo drag
Postopek nakaljevanja drobnega semena v kalilnikih je skoraj enak, le prebrati ga običajno ne moremo. Seme najprej operemo pod vodo, da odstranimo prašne delce. Čez noč ga lahko namočimo. To je smiselno predvsem pri debelozrnatem semenu. Ne namakamo semena, ki se sluzi, na primer seme kreše, oljne redkve, gorčice, redkve daikon. Vendar namakanje ni nujno, če uporabljamo kalilnike. Seme namočimo v štirikrat toliko vode, ko je semena. V kalilnik seme preprosto nasuje-mo tako, da prekrije samo dno (boste videli, da bo kaleče seme potem povsem napolnilo posodo), in prelijemo z vodo, ki mora potem odteči v spodnjo posodo, kjer nimamo semena. Nakaljujemo na toplem in svetlem. Svetloba je nujno potrebna, da se aktivirajo prav vse koristne snovi, ki jih hrani seme. Vsak dan ga enkrat ali dvakrat operemo, speremo s toplo vodo. Po nekaj dnevih, najkasneje pa v enem tednu, imamo pridelek.
Kalčke uporabimo na različne načine: dodamo jih vsem solatam, potresemo jih na namaze na kruh, nekatere lahko samo prelijemo z izbranim prelivom, kisom in pojemo kot solato.
Najlažje je pridelati kalčke stročnic in lucerne, zato začnite s temi. Odlični, pikantni, za namaze in dodatke solatam so kalčki red-kve in gorčice. Ker pa se močno sluzijo, jih je dobro spirati dvakrat dnevno.
Kot je že rečeno, pričnemo kalčke stročnic uživati takoj, ko so dolgi okoli 1 cm, enako velja za kalčke žit. Tudi te je dokaj enostavno pridelati, nakaljujemo pa lahko vsa žita, od pšenice, rži, ječmena, ovsa do prosa. Ti kalčki so odlični tudi kot dodatek v presno stisnjenih sadnih sokovih. Ostale kalčke pa pojemo takrat, ko se že pojavijo klični listi.
Kalčki bodo popestrili vaš praznični jedilnik, ni jih težko pridelati, pa še zabavamo se ob tem. Samo ne pozabite jih vsak dan izpirati, da vam ne pričnejo gniti.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Kalček čičerike je že primeren za kuhanje in uživanje.
S svetovne
glasbene
scene
Ameriška glasbena akademija je na posebnem glasbenem dogodku v Nashvillu razglasila letošnje nominirance za nagrade grammy. Na vrhu seznama s kar šestimi nominacijami so se znašli naslednji izvajalci: fun., Frank Ocean, Jay-Z, Kanye West, Mumford & Sons in Dan Auerbach iz zasedbe The Black Keys. Kljub temu pa so največji zmagovalci tokratnih nominacij postali člani ameriške zasedbe fun., ki so zbrali nominacije v štirih najpomembnejših kategorijah: album leta (Some Nights), skladba leta (We Are Young), posnetek leta (We Are Young) in naj novinci leta. Svečana, že 55. podelitev nagrad bo v nedeljo, 10. februarja, prihodnje leto, več o sami prireditvi in nastopajočih pa v eni izmed naših prihodnjih številk. GRAMMY 2013 - nomini-ranci v najpomembnejših kategorijah: Album leta:
El Camino - The Black Keys Some Nights - fun.
Frank Ocean
http://www.afd100.com/media/images/bg-bw-slash-stage-r1.jpg
Babel - Mumford & Sons Channel Orange - Frank Ocean
Blunderbuss - Jack White
Pesem leta:
The A Team - Ed Sheeran Adorn - Miguel Pimentel Call Me Maybe - Carly Rae Jepsen
Stronger (What Doesn't Kill You) - Kelly Clarkson We Are Young - fun. featuring Janelle Monae Posnetek leta: Lonely Boy - The Black Keys Stronger (What Doesn't Kill You) - Kelly Clarkson We Are Young - fun. featuring Janelle Monae Somebody That I Used to Know - Gotye featuring Kimbra
Thinkin Bout You - Frank Ocean
We Are Never Ever Getting Back Together - Taylor Swift
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
3.	DIE YOUNG - KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	TROUBLEMAKER - OLLY MURS FT FLO RIDA
2.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
3.	DIAMONDS - RIHANNA
NEMČIJA
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SKYFALL - ADELE
Najboljši novinec:
Alabama Shakes fun. Hunter Hayes The Lumineers Frank Ocean
Podjetje Official Charts Company je pred dnevi objavilo prve podatke o najbolje prodajanih singlih v Veliki Britaniji v letu 2012. Na prvo mesto se je z 1,28 milijona prodanih izvodov uvrstila uspešnica Somebody That I Used To Know, ki sta jo posnela v Belgiji rojeni Avstralec Gotye in Novoze-landka Kimbra. Na drugem mestu najdemo Kanadčanko Carly Rae Jepsen, ki je svetovne glasbene lestvice osvajala s skladbo Call Me Maybe. Tretji največji hit v Veliki Britaniji v letu 2012 pa je skladba We Are Young, ki jo je zasedba fun. posnela skupaj z Janelle Mo-nae. Skladba Somebody That I Used To Know se je uvrstila v elitno druščino123 skladb, ki so v 60-letni zgodovini uradne britanske lestvice presegle mejo milijon prodanih izvodov v enem letu. Naj spomnimo, lani je bil najbolje prodajani singel v Veliki Britaniji Adelin hit Someone Like You.
Top 10 najbolje prodajanih singlov v Veliki Britaniji v letu 2012:
1.	Gotye ft. Kimbra -Somebody That I Used To Know
2.	Carly Rae Jespen - Call Me Maybe
3.	Fun. ft. Janelle Monae -We Are Young
4.	Davd Guetta ft. Sia -Titanium
5.	Nicki Minaj - Starships
6.	Jessie J - Domino
7.	Maroon 5 ft. Wiz Khalifa -Payphone
8.	Fio Rida ft. Sia - Wild Ones
9.	Psy - Gangnam Style
10.	Emeli Sandé - Next to Me
®@®
14. marca prihodnje leto
bo prvič v Sloveniji, natančneje v ljubljanski Hali Tivoli, nastopila priljubljena kanadska pevka Nelly Furtado. Našo prestolnico bo obiskala v okviru svoje aktualne svetovne glasbene turneje Hie Špirit Indestructible Tour, na kateri pro-movira svoj zadnji istoimenski album. Nelly Furtado je svetovno slavo dosegla že s svojim debitantskim albumom Whoa, Nelly, ki ga je izdala leta 2001. Na albumu najdemo nekatere njene največje uspešnice, kot sta skladbi I'm Like A Bird in
Turn OffThe Light. ®®®
Ameriška revija Forbes je pred dnevi objavila lestvico največjih zaslužkarjev iz sveta glasbe v sezoni 2011/2012. Pri
omenjeni reviji zbirajo podatke od prodaje albumov, nastopov, koncertov in ostalih aktivnosti glasbenikov. Nekoliko presenetljivo se je na vrhu lestvice znašel Dr. Dre, ki že kar 13 let ni izdal nobenega albuma. Kljub temu pa je predvsem s pomočjo svojih slušalk Beats v enem letu zaslužil več kot 110 milijonov ameriških dolarjev. Z 88 milijoni je prav tako presenetljivo visoko na drugem mestu Roger Waters, ki je do omenjenega zaslužka prišel zahvaljujoč svoji turneji The Wall. Prvo trojko pa z 80 milijoni zaključuje Sir
Elton John.
®@®
Forbesov seznam Top 10 najbolje plačanih glasbenikov v letu 2012:
1.	Dr. Dre ($110 million)
2.	Roger Waters ($88 million)
3.	Elton John ($80 million)
4.	U2 ($78 million)
5.	Take That ($69 million)
6.	Bon Jovi ($60 million)
7.	Britney Spears ($58 million)
8.	Paul McCartney ($57 million)
9.	Taylor Swift ($57 million)
10.	Justin Bieber ($55 million)
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Obzorje
Prebiram novice in opazujem dogajanje doma. Precej se dogaja, vidim; nekaj se sploh dogaja. Ulica se dogaja. In zlagal bi se, če bi dejal, da me to ne navdaja z določeno mero ponosa, pa četudi nisem tam. Zdi se, kot da Slovenci ponovno postajamo Slovenci po dolgem premoru tlačanstva.
Prvič po dolgem času sem dobil občutek, da ni levih, desnih in sredinskih. Ni rdečih ter belih, pa modrih. So samo obupani državljani proti državnim kaviarjašem. Kajti vsi so enaki. Z vseh strani in vseh barv; vsi so ista pašta. Isti ljudje, ki si kot štafeto že po dvajset ali trideset let podajajo in izmenjujejo državniške titule ter udobne pisarne. Medtem pa vsa država že od samih zametkov naprej konstantno polzi v gnojno jamo. Pa izgleda, kot da takšne postranske teme politikantov ne zanimajo, saj njim kloaka še ne teče po grlu. Ne, dokler mirne vesti čas namenjajo pomembnim rečem, kot so recimo imena vojašnic.
Ampak zdi se, da se ljudje končno, pa četudi počasi, zbujajo, ker jim je preprosto dovolj. Kar se dogaja, še sicer ni dovolj za pomembne mejnike, pa vendar, transparenti, kot so "Ulica vas je izvolila, ulica vas bo odstavila" ter "Naše največje bogastvo je lačno!", kažejo na zares velike premike in korak naprej. Predvsem v razmišljanju. Očitno še je vrednost v tej na pogled zatohli družbi in to me po dolgem času navdaja z vsaj drobcenim upanjem in veseljem. Dejstvo, da vsi ljudje zahtevajo korenite družbene spremembe in da je precejšnja množica spregledala to večdesetletno tragikomedijo, je kot sveža sapa utapljajočemu. Dovolj je fašističnega režima, in ko to zapišem, mislim tako leve kot desne; ves trenuten sistem, ki ni drugo kot teror finančne oligarhije. To demokracija ni, še najmanj direktna volja ljudstva.
A razmišljati je treba naprej. Kaj po tem? Kako naprej? Tega ne vidim in edino tega se bojim. Da kljub vsej greznici v dolini šentflorjanski še vedno ni alternative. Ni ideje in ni nikogar, ki bi jo lahko izpeljal. Slovenijo namreč pesti kronično pomanjkanje resnih in velikih politikov. Politikantov je nešteto, to že, politikov pa ne. Tito, karkoli si že kdo misli o njem, je bil velik državnik. Churchill prav tako. Tudi vsi ameriški ustanovni očetje so bili zares veliki državniki, predvsem z vizijo. Kar pa je groteskno, žalostno je to, da je trenutno še najbolj karizmatičen politik z najjasnejšo agendo v Sloveniji Franc Rode.
Manjka vizija. Nobene obljubljene druge Švice ne potrebujemo. Slovenija z veliko začetnico bo povsem dovolj. Začetek poti se zdi obetaven ... a le dokler ljudje ne začno počivati na starih lovorikah. Islandci so neposredno napisali novo ustavo. Vsi in skupaj. To naj bo Sloveniji za vzgled, ne klečeplazno klanjanje Evropski uniji. Slovenija naj postane dobro okolje za ljudi, ne pa za finančne trge. Tendence in možnosti očitno so .
In četudi se vsa situacija še vedno zdi precej mračna, se je v teh dneh pokazal vsaj potencial. Zdravo jedro družbe, ki še očitno premore ostrino, kritiko in predvsem zdravo pamet ter dostojanstvo. Daleč na obzorju se namreč kljub vsemu kaže drobna packa jasnine. Torej, avanti popolo alla riscossa!
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	TRY - PINK
3.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
4.	CANDY - ROBBIE WILLIAR"
5.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE
6.	TROUBLEMAKER - OLLY MURS FT FLO RIDA
7.	GANGNAM STYLE - PSY
8.	SOME NIGHTS - fun.
9.	SKYFALL - ADELE
10.	DOOM AND GLOOM - THE ROLLIN< STONES
11.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
golaževa juha, buhtlji* SREDA
enolončnica iz stročjega fižola, palačinke ČETRTEK
piščanec v voku**, riž PETEK
gobov golaž, ajdovi žganci SOBOTA
brokolijeva kremna juha, kaneloni s šunko, solata NEDELJA
zelenjavna kremna juha, goveji zrezki v naravni
omaki, riž, solata
PONEDELJEK
kislo zelje, pečenice, krompir v kosih
*Buhtlji
Sestavine: 1/2 kg moke za kvašeno in vlečeno testo, 2-3 rumenjaki, limonina lupinica, 1 dl kisle smetane, 2,5 dl mleka, 2 žlici sladkorja, 5 dag masla, 1 kocka kvasa, marmelada.
V toplo mleko nadrobimo kvas in dodamo sladkor. Postavimo na toplo za 10 minut, da vzhaja. V moko naribamo limonino
lupinico, dodamo rumenjake, kislo smetano, primešamo vzhajani kvas in dobro zgnetemo. Nazadnje dodamo staljeno maslo. Posodo s testom postavimo na toplo, pokrijemo in pustimo, da vzhaja 1 uro. Na pomokano površino razvaljamo testo v obliki kvadrata, razrežemo na manjše kvadrate (okrog 16 kosov), na vsakega damo pol žličke poljubne marmelade ali kakšnega drugega nadeva, zapognemo in stisnemo robove. Buhtlje povaljamo v staljenem maslu in jih nadevamo v večji pekač, da še enkrat narastejo (pustimo jih približno 20 minut). Pekač damo v pečico, ki smo jo ogreli na 180 stopinj in pečemo 40 minut, da so na vrhu rahlo zapečeni. Ko jih vzamemo iz pečice, jih po vrhu namažemo s čopičem, namočenim v maslo.
**Piščanec v voku
Sestavine: olje, 2 korenčka, 1 ščepec naribanega ingverja, 2 jedilni žlici sojine omake, 400 g piščančjega fileja, 300 g mlade čebule in pora, po želji še druga zelenjava (grah, koruza ...).
Vok segrejemo in vanj nalijemo malo olja. Na njem med mešanjem prepražimo meso. Prepraženega poberemo iz voka in shranimo na toplo.V vok stresemo narezan korenček, pražimo nekaj minut, nato dodamo čebulo, še malo popražimo in dodamo drugo zelenjavo. Prepraženi zelenjavi dodamo sojino omako in ingver. Primešamo prepraženo meso ter po potrebi začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
EKVATOR
»Kako je bilo v šoli?« »Slabo. Pri geografiji sem dobil nezadostno.« »Zakaj pa?«
»Nisem našel ekvatorja.«
»Saj ni čudno, ko pa imaš v torbi
takšen nered!«
ISTA FIRMA
Pri Kovačevih na vrata potrka župnik.
»Si ti, angelček moj?« vpraša Kovač.
»Ne ravno,« odgovori župnik,« sem pa iz iste firme.«
POSTREZBA
Bančni inšpektor je obiskal manjšo ekspozituro na deželi in odkril, da v banki ni nobene stranke, trije uslužbenci pa so kartali. Ker jih je hotel presenetiti, je pritisnil gumb za alarm, uslužbenci so nadaljevali igro, čez minuto pa je vstopil natakar iz sosednje restavracije in na pladnju prinesel tri vrčke piva.
TVOJ DENAR
Mož prinese domov plačo, stopi pred ogledalo in pokliče ženo. »Draga, ali vidiš ta denar v ogledalu?« »Vidim.«
»To je tvoj denar.« »Hvala. Kaj boš imel pa ti?« »Moj denar je pa ta, ki ga držim v roki.«
IMENIK
Gost je zaprosil natakarja: »Oprostite, ali mi lahko prinesete telefonski imenik?« »Zal ga nimamo, lahko pa vam prinesem knjigo pritožb, v kateri so naslovi skoraj vseh prebivalcev našega mesta.«
PRIDEN OČKA
»Očka, si bil ti v šoli priden in nisi nikoli manjkal pri pouku?« »Seveda ne. Niti ene ure nisem manjkal.«
»No, vidiš, mami, da mu ni nič koristilo.«
SAMO EDEN NI ... Direktor skliče sestanek vseh moških uslužbencev v podjetju. »Je kdo od vas spal z mojo tajnico?«
Tajnica je bila zelo privlačna in je rada podarjala svoje čare, zato so se moški začeli nelagodno premikati, spogledovati in pokašljevati. »Dobro, bom poskusil drugače. Je kdo med vami, ki ni spal z mojo tajnico?«
Moški se spet začnejo nelagodno presedati. Končno eden dvigne roko:
»Jaz nisem.«
»Dobro, ti ji boš izročil odpoved.«
Štajerski TEDNIK
MRAK, SOMRAK (ZASTAR.)

ZATEMNJENA LUNA
SODOBNA BOLEZEN
CRT SKODLAR
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZAPUŠČENO POSLOPJE
| LASNI VLOŽEK NASTOPAJOČEGA
ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (GIOVANNIA)
SIDRO
ISAMOZADOVO-I LJEVALEC
PREŽA
SREDIŠČE GORENJSKE
LEVI PRITOK PESNICE
OSLEPITEV
RUSKI GLEDALIŠKI REŽISER
VODIČ SLONOV
NAŠA TENIŠKA IGRALKA SREBOTNIK
NADA FRIDL
NAŠ PISATELJ
NAPAČEN SKOK KONJA
GRADITELJ TUNELOV
ALUMINIJ
PREVELEČ. Z VOSKOM
JE NIŽJI OD BARONA
ODLAŠANJE
IGRALEC HUNTER
VAS V GORIŠKIH BRDIH
PLOSKE NOGE
ZABJI GLAS
KOROŠKI PLES
ŠKOFOVA MITRA
IGRA NA SREČO
ŠTEFKA KUČAN
ČETRTI MESEC
ŽELEZO PRI UZDI
NASLON
NEGATIVNI IONI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZDRAVILNA RASTLINA
MOKA IZ RZI
IRENA ZDOLŠEK
ZBRANI SPISI
PRIDELOVALEC OVSA
DRAMATIK
RIMSKI MESEC
PRAVOSLAVNI DUHOVNIK
KOCEN PRI GOBI
NAŠA PEVKA (ELDA)
STALJENA KOVINA
ENOSTAVNI SLADKOR
SLAVKO OSTERC
OLEG TKAČ
KANADSKA PEVKA MORIS-SETTE
BREZDELJE
NAŠ EKONOMIST
ČOHALNIK
SOL OCETNE KISLINE
NAPAD, NASKOK
Foto: AšV
Foto: AŠV
ODVEZA, OPROSTITEV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ESKAPADA = napačen skok konja, FOJANA = naselje v Goriških Brdih, ODLAŠKA = odlašanje (star.), RIBOZA = enostavni sladkor, SKVOT = zapuščeno poslopje, TRESA = lasni vložek nastopajočega, VELKA = potok, levi pritok Penice, TAIROV = ruski gledališki režiser in teatrolog (Aleksander, 1885-1950).
■e^eje 'jeiaoe 'o|enog 'poiaN
'o|apau 'sjueiv 'ezoqu 'eup} 'janA 'dod 'jbsao 'efsjds 'zi 'e^oiu euazj 'uome Tai ">is 'o}0| 'ein^uj '^ba^ 'snj}e|d 'qex 'e^seipo 'afue^soA 'ernojuiod 'jod e[zoq 'ja^ue '|||ey 'esai} 'joa^s :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se ...
... da znamenito geslo Gotof je baje vse bolj ogroža tudi prvega moža Poetovione, ki bo na Štefanovo godoval (verjetno pa ne praznoval). A ne le zaradi zloglasne hobotnice. Potem ko se je ena od lukarskih občin odrekla soustanoviteljstvu dveh javnih zavodov, obstaja resna bojazen, da se tega nalezejo Še v drugih občinah.
. da se je povpraŠevanje po inŠtrukcijah iz matematike in fizike v holermuški občini po izbruhu očitkov o vpraŠljivo-sti nekih diplom baje občutno zmanjšalo, medtem ko se je povpraševanje po inštrukcijah iz nemškega jezika pri Svetem Vidu celo povečalo - iz čiste radovednosti.
... da v naši mladi državi očitno primanjkuje javnih stranišč, saj je najstarejše mesto, ki premore le eno samo samcato javno stranišče v straniščnem ocenjevanju prejelo celo 8. mesto. Če bi postavili še kak diksi na avtobusni, bi pa bili zmagovalci.
... da v stari Poetovioni za-
dnje čase res nimamo sreče spa-davinami. Slovesen prižig prazničnih lučk so ogrožale kar dvakrat: prvič zaradi nevarnosti padanja granitnih kock, drugič pa zaradi močnega dežja.
... da so v šterntalski občini s postavitvijo prazničnega Čarobnega parka in otroškega drsališča res zadeli v črno. Žal pa naj bi se zataknilo pri obisku treh decembrskih dobrih mož, saj so na dedka Mraza baje čisto pozabili. Pa bi morali na Božička, saj je ta rdeč.
... da so po napovedi odstopa marpurškega prvega moža, ki je gotof, kmalu ovenele tudi vijolice, saj jih je Lazio nesramno in sramotno poteptal.
Vidi se ...
. da obstaja upanje, da nam bo general, ki nam je priboril velik kos Slovenije, priboril tudi pot iz sedanje krize. Kmalu po postavitvi spomenika so se mize ob njem šibile od kruha in mesnih dobrot.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
www.fliettis-bu.kvaYria.si
metti/
VBUKVARNA
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 17.12. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Mettis Bukvarna. Nagrado prejme Tim Kotar, Ptuj.
Foto: Ivan Jurgec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli romantično fotografijo - Ivan Jurgec je v svoj objektiv ujel sončni zahod za Donačko goro.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		9			8			
		1		3		2	6	8
		5	1	6				
5	9		4				8	1
4		6				7		2
8	2		9		6		3	5
				4	1	5		
1	7	2		9		8		
			7			3		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bik	VVV	©©	€	OO
Dvojčka	VV	©©©	€€	OOO
Rak.	VV	©	€€€	O
Lev	V	©©	€€	OOO
Devica	VVV	©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©©©	€	OOO
Škorpijon	VVV	©	€€	OO
Strelec	V	©©	€€€	O
Kozorog	VV	©©©	€	OO
Vodnar	V	©©	€€€	O
Ri6i	VVV	©	€€	OO
(Vir: www.pregovor.com)
»Publika je tako neumna, da rajši bere novo kot pa do-
bro.« Arthur Schopenhauer

»Nekatere knjige je treba samopokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti.« Francis Bacon
»Nikdar ne beri knjige, ki ni stara leto dni.« Ralph Waldo Emerson
»Knjige imajo enake sovražnike kot človek: ogenj, vlago, živali, čas in svojo lastno vsebino.« Paul Valery
»Naključje je največji romanopisec.« Honore de Balzac
»Na drugem svetu najbrž ni pekla za pisatelje - preveč so trpeli na tem svetu zaradi kritikov in založnikov.«
Christian Nestell Bovee
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: BOJAN KRIŽAJ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. decembra do 17. decembra 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 11. decembra 2012
Ormož • Naravovarstven projekt Gimnazije Ormož
Ormož • Končali bralno značko
Pozor(!)ni za okolje
V petek popoldne so na Gimnaziji Ormož predstavili naravovarstveni projekt Pozor(!)ni za okolje ter zastavljene cilje, ki so jih že realizirali. Postavili so tudi ličen EKOkotiček in EKOjelko.
Gimnazija Ormož se je kampanji, ki jo organizira Goodyear Dunlop Sava Tires, pridružila skupaj z ostalimi srednjimi šolami iz celotne Slovenije kot partnerska šola podravske regije. V ta namen so v šolski avli uredili EKOkotiček, s katerim sporočajo, da želijo biti pozorni do okolja. Partnerji namreč v kampanji sodelujejo z namenom osveščanja javnosti o odgovornem ravnanju z okoljem. V prvih dveh letih je kampanja potekala le na Go-
renjskem, v letošnjem šolskem letu pa so jo razširili na področje celotne Slovenije, v njej pa sodeluje več kot 10.000 dijakov in 36 partnerjev. Osrednji del kampanje na Gorenjskem ostaja tekmovanje v ločenem zbiranju odpadkov, medtem ko šole iz ostalih slovenskih regij tekmujejo v uresničevanju predloga zmanjšanja odpadkov na šoli in doslednem ločevanju odpadkov. To ocenjuje EKOmisija, ki v času tekmovanja opravi tri nenapove-
Praznični paketi z vključenimi telefoni in tablicami
Si.mobil je pripravil posebej ugodne praznične pakete, ki vključujejo mobilne naprave - telefone, tablične računalnike ali prenosne igralne konzole - brez doplačila. Praznični paketi vključujejo neskončne klice v Si.mobilovem omrežju, klice v druga omrežja, sporočila SMS in MMS, prenos podatkov in kot edini paketi v Sloveniji vključujejo tudi mobilno napravo. Praznični paketi omogočajo tudi prenos neporabljenih minut v naslednji mesec. Paketi so na voljo le z izbranimi mobilnimi napravami ob 24-mesečni vezavi. Ponudba velja do konca leta in je namenjena tako zasebnim kot tudi poslovnim uporabnikom. Uporabnikom so tako na voljo štirje praznični paketi: Praznični paket, Veliki praznični paket, Praznični paket Mobilni internet I in Praznični paket Mobilni internet II.	|M R)
dane obiske šol.
Lani so v kampanjo vključili tudi EKOfrende, ki jih sodelujoče šole izberejo med svojimi dijaki. Njihova naloga je dodatno spodbujanje sovrstnikov k aktivnemu sodelovanju v projektu Pozor(!)ni za okolje, s svojim okolju prijaznim vedenjem pa dajejo svojim sošolcem dodaten zgled. Poleg tega v skladu z naprej določenimi temami urejajo tudi EKOko-tičke, prek katerih s sošolci delijo okoljske nasvete in zanimivosti. Del kampanje predstavlja tudi Facebook stran, prek katere nagovarjajo uporabnike k odgovornemu ravnanju z okoljem. V letošnjem letu pa bodo preko Facebook strani spremljali tudi tekmovanje novo pridruženih srednjih šol ter opazovali, kako pridno EKOfrendi urejajo svoje EKO-kotičke.
Fakulteta za organizacijske vede bo tudi letos med dijaki izvedla raziskavo o njihovem odnosu do okolja, rezultati pa vsem partnerjem predstavljajo pomembna izhodišča za snovanje programa kampanje.
Na Gimnaziji Ormož projekt vodi mentorica Vesna Pintaric, ki je dijake navdušila za zbiranje starega papirja za novo upanje, reciklirali so stole in izdelali koše, zgradili so lastni kompostnik na šolskem
dvorišču, kamor odlagajo biološke odpadke, ki nastanejo v zbiralnih posodah, razmeščenih po šoli. Posode za biološke odpadke in biološki otok za ločevanje odpadkov pred šolo je prijazno prispevalo Komunalno podjetje Ormož, ki se je tudi priključilo projektu. Prisluhnili so tudi predavanjem o okoljski problematiki, ponovni uporabi predmetov, zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja in izboljšanju energetske učinkovitosti z uporabo javne LED-razsvetljave.
V petek pa je bivša dijakinja Tadeja Ozmec, absolventka likovne pedagogike, predstavila dejavnost, s katero se ukvarja v svojem prostem času. Dijake je v eni od delavnic naučila, kako iz odvrženih plastičnih vrečk izdelati dežni plašč. Za prazničen čas so si na šoli omislili tudi posebno drevesce in okrasje. Po razrednih skupnostih so jih izdelali iz ostankov papirja, plastike, volne, obesili pa so jih na EKOjelko. Ostanek pa bodo uporabili tudi za okrasitev razredov. Obiskovalcem petkove prireditve so ponudili tudi na šoli pečene kekse, ki so kar vabili k temu, da jih poskusimo in recikliramo. Projekt se konča aprila, zmagovalec pa dobi nagrado.
Viki Ivanuša
Pravljice za zveste bralce
Letošnja bralna značka se je končala s pravljičnim večerom za odrasle, ki ga je organizirala Mariborska knjižnica.
Foto: Viki Ivanuša
Letos je bralno značko prejelo 56 bralcev.
Pravljice za odrasle so pripovedovali priznani pravljičarji - Vesna Radovanovič, Liljana Klemenčič, Igor Černe in Agi-ca Kovše ter Mojca Plaznik, ki so zbrane očarali s pravljičnim svetom ter modrostmi tudi za današnjo rabo, ki jih v sebi skrivajo pravljice.
Milica Šavora, direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, je povedala, da bralna značka v ormoški knjižnici poteka že šesto leto. Letos jo je osvojilo 56 bralcev, bralni seznam pa sta v ptujski knjižnici zasnovali Liljana Klemenčič in Jožica Sajko. Knjige s seznama so prebirali bralci v petih knjižnicah, skupno pa jo je osvojilo okoli 300 bralcev; 15 jih je bilo tudi med pripadniki Slovenske vojske. Posebnost bralne znač-
ke v Ormožu je sodelovanje stanovalcev Centra starejših občanov, ki v skupini Junaki prebirajo knjige s seznama. Skupina šteje devet bralcev, ki so se v bralno značko letos vključili že drugič. Tokratni seznam knjig je bil nekoliko manj primeren za glasno skupinsko branje in pogovor, ki je značilnost te skupine, zato so si izbrali še nekaj knjig po svojem izboru.
Posebnost letošnje bralne značke pa je tudi to, da je veliko bralcev napisalo misli o prebranih knjigah. Nekateri so bili nad njimi navdušeni, drugi pa tudi ne. Knjižnica je svoje bralne značkarje nagradila s knjižnim darilom in nahrbtnikom za knjige, seveda pa so jim podelili tudi priznanja.
Viki Ivanuša
Prireditvenik
Torek, 11. december
09:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Rdeča kapica, tudi ob 11:00, za šole in izven
13:00 Ptuj, Mestni Kino: Z dojenčkom v kino, ogled filma Otročički, za mamice in atije z dojenčki
17:00 Oplotnica, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
17:00 Ptuj, Narodni dom: posvet kulturnih društev, predstavitev programa in novosti ter razpisov JSKD
18:30 Videm, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert Muca prede nitke zlate ... (večer uspavank); nastopajo pevci OŠ Videm z gosti
Sreda, 12. december
11:00 Pragersko, Dom kulture: lutkovna predstava z obiskom dedka Mraza, DPD Svoboda Pragersko
16:00 Lenart, knjižnica: pravljična ura
16:00 Slovenska Bistrica, grad: Praznično grajsko mesto, Akcija-Več kot IX (Majolika), ogled gradu po poti Bele dame ob 17:00, kulturni program do 19:00
17:00 Lenart, dom kulture: Knjižnica svatuje; Živali imajo talent - prireditev ob 50-letnici Knjižnice Lenart
17:00 Tinje, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje
17:00 Voličina, vrtec: zabavna prireditev z iskanjem škratov in ...
18:00 Makole, knjižnica: predavanje Janeza Ferjuca Glina zdravi pametno
18:00 Pragersko, Vodni stolp: razstava najmanjših jaslic in novoletnih dekoracij, do pred-božičnega večera, TD Pragersko Gaj
Četrtek, 13. december
09:30 15:00 16:00
16:30 17:00
18:00 18:00
18:00 18:00
18:00 18:00 19:30 19:30
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, za šole in izven, tudi ob 11:00 Makole, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje Slovenska Bistrica, grad: Praznično grajsko mesto, Akcija-Več kot IX (Majolika), praznik lucijino ob 18:00, kulturni program do 19:00, koncert Vivere in Oktet Planika ob 19:00
Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje Ormož, Viteška dvorana gradu: predavanje Andreje Ternar Skrite sestavine oglasov in njihov vpliv, MCO
Kidričevo, dvorana restavracije Pan: ura Panovih zgodb za otroke Markovci, občinska stavba: brezplačno predavanje Energetska učinkovitost in nepovratna sredstva
Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož
Slovenska Bistrica, knjižnica: predstavitev knjige Aleša Praprotnika Denar - nedolžna
prevara
Dornava, prostori šole: Božični koncert učencev Glasbene šole Nokturno Ptuj, Narodni dom: 4. društveni večer s predstavitvijo sekcij DPD Svoboda Ptuj Ptuj, Mestno gledališče: predstava Prava baba z Urško Vučak Ptuj, ptujski grad: Večer opernih arij, operet in muzikala - koncert študentov Akademije za glasbo Ljubljana
Petek, 14. decmber
16:00 16:00
19:00 19:00
Ivanjkovci, plato pred OŠ: Božični bazar
Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem (do 20:00); 17:00 Mavrična ribica, lutkovna predstava OŠ Sv. Trojica, in prihod Božička; 18:30 MPZ KD sv. Frančiška Sv. Trojica
Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Od pekla do pekla akademije MGP Slovenska Bistrica, dom svobode: Veseli december, lutkovna predstava Pod medvedovim dežnikom
Mestni kino Ptuj
Torek, 11. december: 13:00 Otročički - z dojenčkom v kino, za starše z otroki v vozičkih; 18:00
Začetniki; 20:00 Gomora Sreda, 12. december: 18:00 Začetniki; 20:00 Gomora Četrtek, 13. december: 18:00 Začetniki; 20:00 Torinski konj
Petek, 14., sobota, 15., in nedelja, 16. december: 16:00 Božičkov vajenec; 18:00 Gomora; 20:30 Torinski konj
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 11. 12.
SREDA 12. 12.
00:00 Video strani 8:00 Kicar poje in igra 2. del 9:20 Polka in Majolka 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Gostilna pri Francetu 12:30 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Koncert Godbe Dornava na Destrniku 21:20 Gostilna pri Francetu 22:20 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina 10:20 Starše - Dobrodelni koncert oškodovancem poplav 1 .del 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Video strani 18:00 Starše - Dobrodelni koncert oškodovancem poplav 2.del 20:00 Čista resnica - Predavanje na Hajdini 21:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina 22:30 Gostilna pri Francetu 23:30 Video strani
ČETRTEK 13. 12.
00:00 Video strani 8:00 Koncert Karitas Ptujske in Završke dekanije 2012 10:00 Koncert ans. Žargon - 2. del 11:20 Ljudski pevci Vitomarci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 ŠKL
19:00 Gostilna pri Francetu 20:00 Miklavžev koncert KUD Mozaik Domava 21:15 Praznični koncert na Polenšaku 2011 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Dornava
Z vami že 15 let!
CS/ordT) AVTOMOBILI P.R.& AVTO Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
FORD
ZNAMKA	LETNIK CENA		€ OPR.	BARVA
VWGOLF 14CLRABBIT 5 VRAT, SLO	1997	1.990,09	1.IAST, SERVO V0L.LE 89.201 lun SREBRNA KOV.	
HATSCUDO VAN COMBI FURGON 1.1 ID	2000	2390,00	3 SED. SPRED, STR. DRSNA VRATA BELA	
PEUGEOT 2061.6,3 VRATA	2003	2.890,00	Z.LAST, AVT.KLIMA. ALU PLAT.	SV.MODBAKOV.
AUDI A41.9 IDI KARAVAN	2002	4990,09	9 ZRAČ. BLAZIN, ALU PLAT.	RDEČA
HYUNDAI GF1Z M 5VRAT, SLO	2001	4990,09	KLIMA, ABS,, LE 69.516 kn	SBEBRNAKOV.
CrTTtOEN C41.611EV VTR, 5 VRAT	200E	5.990,09	TEHPJVOPODM.KLIMA	ČRNA KOV.
VW POLO COMFORT. 1.4 TDI, 5 VRAT	200S	(.290,00	ALU PLATIŠČA, K1JMA, 2. LAST.	MODRA KOV.
NACEEDI4GSLIX FRESH,5VRAT	2007	(.390,00	1.IASTMK.P0T0V.RAČUN.	ČRNA KOV.
HIRD FUSION 1.t TREND, 810	2001	7.790,00	EL PAKET, KUMA.1ÍAST.	TEMNO SIVA KOV.
FORD HESTA TREND 1.251,5VRAT	2009	7.990,09	ALU PLAT, AVT. KUMA¿EBV.KNJ. VMODRAKOV.	
FORD HONDE01.SI VÜT li, S VRAT, SLO	2007	7.999,09	1.IASTNIK, SERVIS. V NAŠI AH	SREBRNA KOV.
TOVOTA AUHIS 2.0 DIESEL TERRA, 5 VRAT	2907/09	9.399,90	POT. RAČ, AVT.DV0P0D. KUNIA	TEMNO SIVA KOV.
FURDHESTA TREND 1.41, SVRAT	2010	9.190,00	LE 23.071 km, ALU PLAT.	MORELIMIOUTKOV.
FORD FUSION 1.6EB0NY	2011	9.(80,00	LE (44! tan, GARANC. Do 03/2013 ČRNA KOV.	
FORD FOCUS 1.G TiVCTTREND, 5 VRAT-NOVI MODEL 2012		13.990,09	ALU PLAT, KOMUNIL PAKET	BEIAČRNA STREHA
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
DARS d.d. prodaja enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolena 36a, Videm. Izhodiščna vrednost prodaje
je 78.850,00 EUR. Razpis javnega zbiranja ponudb za prodajo je objavljen na spletni strani www.dars.si in v razglasnem delu Uradnega lista RS, z dne 7.12.2012. Dodatne informacije na tel. št.
01/300-99-20.
STORITVE
Gostilna Čelan vsako soboto v decembru prireja ples, vabljene tudi zaključene družbe. Vabljeni tudi na novoletni ples z večerjo in ansamblom Obmejni trio. Rezervacije 02 788 56 00.
V v
v v
B0ZICN0 NOVOLETNA V0SCILA
V ŠTAJERSKIM TEDNIKU RADIU PTUJ
Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
89,8'98.e«icH3
Da se ne boste pozabili zahvaliti svojim strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem za dobro sodelovanje v preteklem letu poskrbimo mi Kako?
Pokličite marketing Radio Tednik Ptuj 02 749 34 30 ali pošljite mail: narociia@radio-tednik.si.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 11.12. 9:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - puri, 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal [1:00 Ptujska kronika - poti. * Info karal
Modro .... Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik -pon, 3:30 Info kanal
5:10 Duhovna oaza -12. oddaja - pon. 15:35 Kil hinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 InN kana 16:30 Prodajno okno 17:00 Sport(no) -12. oddaja 17:35 Moto scena -16. oddaja 1&00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Info kanal
19:30 Iemlja in mi -12. oddaja - pon. "ta1--" ion.
a a - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno
17:00 Info kanal
17:10 Cista umetnost -14,oddaja- pon. 17,30 Mehika - Oil Olmekov do «tekov
oddaja-pon.
Sreda 12,12,
9:30 Prodajjio okno
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Info kanal
l&OOPtjMa kronika-pon.
10:20 Info kanal
10:35 Otona mi -12. oddaja - pon. 11:00 Modro - pon. 11:3E Info kanal 11:45 Procajno okno 12:00 info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Info kanal 14:15 Gostilna prFrancet- pon. 15:35 Kuhinjica
13:00 Povabilo na kavo 18:35 Kultura na dlani ■ 11. oddaja - pon. 19:05 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 23 23 Mofoscena-16, oddaja-pon, 20:50 Povabilo na kavo-pon. 21:25 Resi TV Gorišnica 22:25 Info kanal
Četrtek 53.12, 9:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor- pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro-pon. 10:55 Info kanal 11:45 Proda no okno 2:33 Ptujaja kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 2:55 Info Mnal 3:00 Prodajno okno 3:15 Info kanal
5:05 Duhovna oaza -12. oddaja - pon. 15:30 Kuhiojioa 16:33 Ptujska kronika - pon. 16:23 hro kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Športni kompas - Slovensko naj
kopališče 2012 - pon. 7:20 Info kanal =□0 Ptujska kronika-pon. 8:20 Sport(no} -12. oddaja-pon.
8:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika
20:20 Cisfa umetnost - A. oddaja - pon. 2143 Ptujske odrske deske -11.oddaja - ■ 21:05Kultura na dlani-" Ji " ~~~
_______ -11. oddaja - pan.
21:35 Glasbeni nrečati 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -12. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
pon.
PTUJSKA TELEVIZIJA
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobnega in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM opaž, ladijsko pod, bruna ter kamen skril zelene barve. Tel. 051 890 761.
MENJAM ALI PRODAM koruzo v storžih za bukova drva, okrog 2000,00 kg, po dogovoru. Inf. tel. 031 332 238._
PRODAM rdečo vino (jurko, gemaj, neškropljeno). Tel. 041 681 332.
UGODNO PRODAM piščance domače reje. Tel. 041 986 390.
PRODAM prašiče domače reje od 150 do 190 kg in izločene svinje do 230 kg. Tel. 031/781-483._
PRODAM dva prašiča, težka od 110 do 120 kg, ter kupim plemensko kravo ali menjam za jalovo. Tel. 031 833 974.
PRODAM svinji, težki od 1 70 do 200 kg, domače reje. Tel. 031 827 586.
KUPIM traktor Zetor, Ursus, Ferguson ali podobnega. Tel. 041 680 684.
PRODAM DAMJAKE za odstrel ali nadaljnjo rejo, cena od 100 do 200 € za žival. Tel. 041 681 332.
RADIOPTUJ
89,8 98,2 1043
www.radio-ptui.si
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
VCLIKfl BOŽIČNO-NOVOl€TNfi PRIR€DIT€V
»ZA MAIC IN VaiKt«
v četrtek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center ^
DAMJANA GOLAVŠEK
in DEDEK MRAZ _
Nastopil bo še:
■	čarodej Avgustino
Ustvarjalne delavnice:
■	Pikapolonica	f • Jasmina Voda ®
■	Boxmark
Voditeljici:
Mateja Tomašič in Manja Kokol Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Pokrovitelj:
Središče ob Dravi • Policisti so se izkazali
Pomoč prizadetim v poplavah
Navdihnjeni z akcijo Anina zvezdica, v kateri so vojaki in policisti zbirali živila za pomoči potrebne, so policisti Postaje mejne policije Središče ob Dravi pokazali, da imajo srce na pravem mestu in da s skupnimi močmi lahko naredijo veliko dobrega.
V okviru akcije Anina zvezdica so namreč policisti odprli policijske postaje, da bi občani na njih lahko oddali živila za slovensko dobrodelno akcijo. Ker pa akcija na Središkem ni zaživela v polnem pomenu in se občani niso odzvali, kot so si želeli, so se policisti odločili, da bodo nekaj zbrali kar sami. Kot je povedal Bogdan Horvat, komandir PMP Središče ob Dravi, so nabrali precej živil, predvsem moko, olje, sladkor, testenine in drugo. Odločili so se, da bodo zbrano podarili družini, ki je utrpela škodo ob nedavnih poplavah, in sicer kar v svoji neposredni bližini.
Na miklavževo so štiri velike škatle, ki so jih zbrali v akciji, podarili družini Golob iz Obreža. Da so prišle stvari v prave roke, so se predhodno posvetovali z Rdečim križem v Ormožu. Golobovim je ob poplavah namreč zalilo novi prizidek hiše in klet ter jim uničilo celotno ozimnico in druge zaloge, ki so jih imeli v kleti. Prav tako je voda uničila centralno kurjavo in druge stroje. Pri reševanju in sanaciji jim je pošteno nagajala tudi podtalnica, saj se več dni ni umaknila in so
Zavod za gozdove opozarja
Letos zelene plombe za okrasna drevesca
„Pri izbiri okrasnega drevesa dajmo prednost naravnim drevescem, toda le tistim, ki so pridobljena na za gozd neškodljiv način ali so namensko vzgojena na negozdnih površinah. Nalepka, plomba zelene barve na okrasnih drevescih z letnico 2012 in z napisom Zavod za gozdove Slovenije (ZZGS), je zagotovilo, da so drevesca pridobljena na gozdu prijazen način,"svetujejo v ZZGS.
Foto: arhiv policije
Zakonca Golob z vnukinjo Ano-Marijo sta se razveselila obiska Bogdana Horvata, komandirja PMP Središče ob Dravi, in župana Jurija Borka.
ostajali poizkusi gasilcev, da vodo izčrpajo, neuspešni. So pa jim gasilci lahko pomagali s pitno vodo. Ob predaji je bil prisoten tudi župan Jurij Borko, ki je zatrdil, da bodo družini po svojih močeh pomagali tudi z občinskimi sredstvi.
Komandir Bogdan Horvat je bil s speljano akcijo zelo zadovoljen: „Občutek, ki ga doživiš, ko pomagaš, je ne-
opisljiv. Rad bi se zahvalil gospodinji za pogostitev in topel sprejem na njihovem domu. Upam, da so Golobo-vi dobili občutek, da ob teh dogodkih niso ostali sami. Mi pa smo veseli, da so ljudje z našo akcijo zadovoljni in ne vidijo v nas samo tisto nujno zlo oziroma represivnega organa, ampak da znamo in želimo pomagati."
Viki Ivanuša
Okrasna drevesca v svojih gozdovih lahko sekajo le lastniki gozdov na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta dovoljena, če je drevesce opremljeno s plombo v obliki nalepke, s katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. „Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojni izpostavi Zavoda za gozdove Slovenije. Če jih potrebujejo več, morajo plačati za vsako 26 centov. Plombe so letos zelene barve. Prodajo okrasnih drevesc nadzirata Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje ter v okviru pomoči med upravnimi organi Tržni
Sestrže • Ob Sestrskem jezeru nastaja spominski drevored
Zupani petih občin posadili 37 dreves
Na pobudo slikarja Branka Gajšta iz Sestrž v občini Majšperk so župani petih sosednjih občin skupaj z domačini posadili 37 dreves in tako ustvarili spominski drevored bodočega parka Nature 2000.
Akcijo so izvedli v nedeljo, 25. novembra. Pred tem je Gajšt dobrih štirinajst dni pripravljal teren za posaditev dreves. Ko je namreč razpadla nekdanja melioracijska skupnost, jarkov okrog Sestrškega jezera niso več čistili, zato so iz grmovja kmalu zrasla drevesa, a so jih kmetje požagali in jih pustili v jarkih. V 30 letih se jih je nabralo kar precej, saj vodne vrbe hitro rastejo, potoki pa se skoraj niso več videli.
Povabilu na sajenje so se odzvali tudi župani bližnjih občin: Alojz Gorčenko iz občina Makole, Friderik Bračič iz
občine Videm, Marko Maučič iz občina Podlehnik, Anton Butolen iz občine Žetale ter županja domače občine Maj-šperk dr. Darinka Fakin in pomagali slikarjem Umetniškega društva ustvarjalec Majšperk, Brankovim prijateljem in Se-stržanom iz zaselka Lozno. S skupnimi močmi so posadili kar 35 različnih dreves, pri čemer so na vsako drevo privezali spominsko ploščico sadilca. Po delu so nadaljevali pot do jezera, ki je v tem času prazno. Med prijetnim pogovorom z župani je bilo podano nekaj idej o tem, kako naprej, saj naj
bi bilo območje tega jezera v kratkem sprejeto pod zaščito projekta Naturo 2000. Drevesa so donirali Ervin Mauc ter donatorji občina Majšperk,
studio GaOk Sašo Gajšt je prispeval gravirane ploščice, sodelovala pa je tudi turistična kmetija Lončarič.
-OM
inšpektorat RS. Prodajalci okrasnih drevesc morajo imeti pri sebi odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za pridobivanje drevesc ali račun za plačilo plomb, če so okrasna drevesca pridobljena na negozdnih površinah," še opozarjajo v ZZGS.
Lansko leto je ZZGS izdal približno 30.000 plomb za označitev okrasnih drevesc: „Število izdanih plomb se iz leta v leto zmanjšuje. Še leta 2000 je Zavod za prodajo okrasnih drevesc izdal 40.000 plomb. Zadnja leta je na našem trgu vedno več povpraševanja in ponudbe po košatih srebrnkastih tujerodnih okrasnih drevescih, ki so večinoma iz uvoza. Zakon o gozdovih za drevesca iz uvoza ne velja, zato niso opremljena z nalepkami, prodajalec teh drevesc pa mora v primeru kontrole dokazati njihov izvor."
Kot še pojasnjujejo v Zavodu, je jelko dovoljeno sekati le tam, kjer se gozd pomlajuje: „Prepovedano pa je sekati tiso in bodiko, ki sta naši zavarovani vrsti. Za pripravo jaslic se iz gozda iznosi tudi veliko mahu. Na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah tako, da ga na lokaciji odstranimo le do petine površine, ki jo mahovi preraščajo. Če opazimo, da je na tej lokaciji mah pred
	k	1 vfg^ ^	k	1
Napoved vremena za Slovenijo				
Osebna kronika
Rodile so: Tanja Galun Založnik, Spuhlja 88 a, Ptuj - deklica Urša; Monika Štih, Savinsko 39, Majšperk - deček Timon; Aleksandra Visenja k, Kvedrova ul. 2, Ptuj - deklica Elin; Bojana Klavs, Cunkovci 5 a, Gori-šnica - deček Urban; Mateja Kirič, Vičanci 55, Velika Nedelja - deklica Ela; Ina Kovše, Tr-novci 41 a, Sv.Tomaž - deklica Alja; Anja Holc, Janežovski Vrh 24, Destrnik - deklica Sara; Sanja Kesar, Moškanjci 117, Gorišnica - deklica Mia; Manja Urbančič, Kraigherjeva ul. 30, Ptuj - deček Max; Nataša Ber-den, Cesta na Boč 12, Rogaška Slatina - deček Enej; Samira Meškovic, Turški Vrh 96, Zavrč
-	deklica Asela; Anita Beranič, Pongrce 3, Cirkovce - deklica Zala, Janja Zavratnik, Ljutomerska ul. 6, Ormož - deklica Leni; Nuša Vtič Čuček, Slomškova ul. 6, Ptuj - deklica Špela; Renata Voda, Destrnik 28 a, Destrnik -deček Nace.
Umrli so: Olga Marija LUKAČ, roj. Ojsteršek, Nad gramoznico 9, Miklavž na Dravskem polju, rojena 1923 - umrla 30. novembra 2012; Milena BOHANEC, roj. Matjašič, Zagorci 53, roj. 1957-umrla 28. novembra 2012; Magdalena DREVENŠEK, roj. Vuzem, Žetale 103, roj.1927 -umrla 24. novembra 2012; Alojz KRUŠIČ, Trnovec 8/a, roj. 1929
-	umrl 28. novembra 2012; Stanislav GORIČAN, Podvinci 35/a, Ptuj, roj. 1934 - umrl 30. novembra 2012; Terezija EMERŠIČ, roj. Jurenec, Dobrina 14, roj. 1928 - umrla 1. decembra 2012; Matilda GRABAR, roj. Germ, Kraigherjeva ul. 14, Ptuj, roj. 1930 - umrla 3. decembra 2012; Alojz PETROVIČ, Vareja 14/b, roj. 1932 - umrl 15. novembra 2012; Amalija FRIDAU-ER, roj. Lesjak, Zagrebška c.78, Ptuj, roj. 1911 - umrla 1. decembra 2012; Rudolf ŠTELCER, Pobrežje 118, roj. 1938 - umrl 4. decembra 2012; Jerica GLAVIČ, roj. Vabič, Osojnikova cesta 25, Ptuj, roj. 1933 - umrla 1. decembra 2012; Franc ARBEITER, Zidanškova ul.17, Ptuj, roj. 1927 - umrl 5. decembra 2012.
nami že nekdo nabiral, si poišči-mo drugo lokacijo."
Kupcem okrasnih dreves še svetujejo, da naj z njimi ravnajo kot z rezanim cvetjem: „Okrasno drevo, ko pridete domov, odreže-te na spodnjem delu za okrog 5 cm, postavite v posodo z vodo in skrbite, da bo vode vedno dovolj. Tako vam bo drevesce ostalo sveže vse praznične dni."
SM
Dnevi od Lucije do božičnega dne (13.12.-25.12.) vreme vseh mesecev za drugo leto govore.
Foto: Marcela Krničar
Slikarju Branku Gajštu (desno) so pri saditvi spominskih dreves okrog Sestrškega jezera pomagali tudi župani petih sosednjih občin.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -15, ob morju okoli -3, najvišje dnevne od -5 do -1, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo lahko večji del dneva megleno. V četrtek bo sprva precej jasno z zelo mrzlim jutrom, čez dan pa se bo oblačnost od zahoda povečala.