166. številka. Ljubljana, vtorek 24. julija. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Irr*i»j« vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po prainicih, ter velja po polti prejeman za avitro-ogerske dežele za celo leto Iti gld., za pol lota 8 gld., t) >m 41 Dopisi naj m izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Urodmitvo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj te blagovolijo pošiljati naročnine, rokLiiuacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši Telegrami. Peterfourg" 22. julija. Oficijalno. Po ostrem boji 17. julija je Orljev polk zasedel 19. julija Sipka-sotesko; Turki so bežali brez boja na zapadno stran, pustivši tri zastave in 8 kanonov na mestu. General Gurko je uže 17. julija zasedel Kazanlik in vas Sipko. — Ilusi so pretepli 1500 Turkov pri Selvi in za-seli Lovac. Carigrad 22. julija. Osman-paša je 20. julija odbil Ruse, ki so njegovo desno krilo napali pri Khedilleru in je premeknil svoj tabor za poldrugo uro naprej. — Me-hemet Ali je odpotoval v Sunilo. Bukurešt 21. julija. Dve ruski diviziji ste prišli na podporo vojski v JeniSagro in ste zaseli po sijajnem boji turški tabor. Veliki knez je v Trnovo dobil pomoćnih čet in je njegov položaj trden. Pet turških zastav, v Nikopolji dobljenih, bilo je sem prinesenih. Bukurešt 21. julija. Ilusi bo z vzetjem Nikopolja v roke dobili 24 novih kanonov in dva monitorja, katerima so pa Turki bili prej mašine pokvarili. Vojska. Denes imamo pred soboj tudi ruski ofi-eijalni telegram, ki potrjuje, kar je uže prej od drugod porocano bilo: da so Eusi pod generalom Gurkom res srečno Balkan prešli in Kazanlik za hrbtom Turkom vzeli. Še več. Potrjuje se, da so Turki, ki so imeli balkansko sotesko Šibko zasedeno zbežali, ko so bili prijeti od generala Gurka, za hrbtom od Orlovskega polka in tudi od spredaj napadeni. Rusi so torej popolnem gospodarji silno težavnega prehoda Balkanskega. Pomen tega ruskega prehoda Balkanskega pogorja najbolje osvetljuje Turkom najbolj prijazna nemška „Neue freie Presse" od nedelje, katera še ne verjame, da bi se bil res zgodil. Ona piše 21. julija, da Rusi o tem molče, da si je „Agence Havas" vzetje Ka-zanluka uže 19. naznanjala. Iz tega ona sklepa, da vse nij res, in pravi: „Obsedenje Kazan-luka bi pomenilo za Ruse zajetje in obhod turških pozicij na Šibki- in Tvarni-soteski in bi bilo tako velik in daleč segajoč vspeh, da bi ga Rusi gotovo bilo razpove-dali.** — In glej, ta vspeh so Rusi drug dan 22. julija res potrdili. Kaj poreče zdaj „N. freue Predse.'* Poročilo, da so Turki v Šibki pustili osem kanonov in 3 zastave, kaže, da so se prav slabo bili, pa tudi, da so bratje Rusi hrabro sekali. Bog jim daj nadaljno tako srečo in junaštvo, to je molitev vseh nas Slovencev. Ob jednem Rusi poročajo, da so imeli boj pri Selvih in Lovac zaseli. Oba kraja ležita uže daleč od Trnovega proti zapadu, Lovac nizko pod Plevno, kjer se Turki bahajo, Ca so Ruse zadržali. Taki turški telegrami so pa menda samo v Carigradn raztrošene tolažbo za turško druhal, ki razgraja, ker vidi, da Turčija propada in koraka od poraza do poraza. Angleži in Carigrad. Iz Berlina se poroča 21. julija, da ofi cijozna Bismarkova „Post" ima pod naslovom „Angleška in Carigrad" članek, v katerem se pravi: »Obleganje Carigrada od strani Rusov, potem ko bodo Adiijanopelj vzeli, bilo bi politično in vojaško močno premisleka vredno. Najbrž bi porta prej miru prosila. Ravno to pa hoče Angleška zabraniti z zasedenjem Carigrada. Ali to zasedenje bi Ie Rusiji koristilo, ker kakor brž bi Angleži v Carigradu bili, nema več veljave carjeva obljuba, v Livadij i storjena (angleškemu poslaniku, da Rusija neče nič zemlje osvojiti) in Rusija bode ceno miru podvojila. Ne Anglija, temuč k večjemu Avstrija je še zmožna, izgnanje Turkov iz Evrope zabraniti ; vendar se bode AndraFsv pač ob pravem času domislil, da je najboljši pomoček, osnovanje malih slovanskih državic zabraniti, ta, da se od strani Avstrije prevzame varstvo ali zaščit severno polovice balkanskega otoka. Rusija bodo piitrdila, ali odškodovanja v Aziji iskala." Ruske novine so močno razburjene na Angleže. „St. peterb. Vedomosti" pišejo, da se Angleži boje, da bi Turčija sama naravnost z Rusijo ne naredila miru. »Kakor se more tudi čudno zdeti, vendar je res, da so v Angliji sklenili, da ta vojska ne sme končati se brez dobička za veliko Britanijo. Ruska kri je tekla in teče, Rusija je užo stotine milijonov žrtvovala, — pa tu naenkrat Anglija pride in že'i predpisavati mirovnih uvetov, le za to skrbeča, da bi Rusija svojih zmag ne rabila zlo, in da bi večji dobiček imela Anglija. Taka prikazen mora razjeziti. Misel nos mora razsrditi, da tista oblast, ki je največ kriva vojske, hoče ne le ukazovati mirovne uvete, nego hoče tudi sadove zmag prisvojiti si, ki so bili kupljeni z rusko krvjo." In ker smo tu spredaj naveli dva glasa o angleškej politiki, iz katerih je razvidno, da Rusi tudi diplomatično zmagujejo, naj Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) 1> r u i dol. Enoindvajcotc poglavje. (Dalje.) „A ti razumeš sedaj uzrok moje hladnosti," rekla je Jerica, pogledavši ga skozi obile srage, ki so se kot tople poletne kapljice dežne odsevale v mavričnem smehljanji Breenega njenega obličja. »Sedaj veš, zakaj moje srce nij upalo govoriti." »In to je bilo vse?" vskliknil je Viljem; „in ti si še prosta iu jaz te smem še ljubiti?" „Dragi Viljem! prosta vseh vezi, razen onih, s katerimi si me ti oklenil in ki so me vezala s teboj od otročjih let.M In prsa na prsih sta si pošeptala na uho svojo medsobojno ljubezen, ki je bila v otroč- jih letih vsajena, gojena v ndadosti, vtrjena po ločenji in oddaljenosti in zboljšana po trpljenji, da je osrečevala in posvečevala vsako leto njenega poznejšega življenja. „A Jerica!" vskliknil je Viljem, ko sta po oživljeni zaupnosti Bedela drug tik druzega ter neprisiljeno govorila o minolosti, „kako si vendar mogla le za trenotek misliti, da bi znala Izabela Klintouova tebe izriniti iz mojega srca? Jaz se nijsem zakrivil tolike krivice proti tebi; kajti celo misle, da me je neki drugi izpodrinil, držal sem tega za junaka tako bliščečih lastnosti, da bi ga komaj kdo prekosil." „In kdo bi prekosil Izabelo?" vprašala je Jerica. „Kuj so bodeš čudil, da sem se tresla za tvojo zvestobo, kadar sem mislila na njeno lepoto, njeno novošegno vedenje, njeno rodovino in njeno bogastvo ter se spominjala, kako prikupljivo se je vse to ponujalo tvojim očem?" „A Jerica! kaj je vse to onemu, ki jo tako pozna, kot jo poznava midva? Ali ne uničijo ošabne oči iu posmehljive ustne močne lepote ? Ali novošeguo vedenje opraviči zarob-Ijenost ali imenitna krv zakrije naravne napako? Iu kar se tiče denarja, koliko sem ga kedaj potreboval, če nijsem ravno nameraval osrečiti tebe in njih?11 in ozrl seje na gomili svoje matere in starega očeta. „0, Viljem! ti si tako nesebičen!" „V tem primerljeji nikakor ne. Ko bi bila Izabela krasna kot Venera in modra kot Minerva, izpozabil bi ne bil, kako malo se je nadejati od devojke, ki hiti le za veseljem, otrpnena pa je za naravne čuti in nagone ter nikakor ne mara za najsvetejše dolžnosti. Videl sem jo, kako je zapuščala posteljo svojega bolnega očeta, da se je udajala nečimernemu veselju ter srkala priljizljive besede malovredne druhali; videl sem jo, kako je zoper njeno voljo poklicana k postelji, prestrašila se truda in ponočnega čuvanja, katerih je zahtevala njegova slabost. Kako bi bil vse to videl in vendar misMl, da bi taka Žena osrečevala in olepše- omenimo Se članka dunajske „N\ Fr. Pr." od nedelje 22. jul., katera britko toži svoje turske prijatelje Angleže. Njo boli njeno nemško srce, da je angleški minister lord Derby ravno zdaj, v tem kritičnem (asu zopet izrekel, da Turčija nema od Angleške nobene pomoči za sebe pričakovati, da bode Anglija le svoje interese varovala. „Tesno srčni egoizem, trgovsko špekulirali je," se zdi zdaj tudi nemškej dunajskej Mohamedanki vsa angleška državniška znanost. In bridko zajavka glavni organ naših nemškutarjev, da bo bodo .grehi evropske diplomacije na (nemškutarskih) sinovih maščevali." — Da bi se! Menimo, da po citiranji teh člankov nam za naše misleče slovenske bralce nij treba ni-cesa pristaviti. Stvari se dozdaj za Rusijo, bratovsko nam slovansko državo, dobro razvijajo. Kadar Rusi zmagajo na vsej liniji, — in to bodo, če Bog da — potem bodo slavjanski govorili tudi z Angleži. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. julija. V notranjej politiki avstrijskej je vedno še suša. Vse zanimanje bo združuje v velike dogodke zunaj naše države. Le to vprašanje, kako bode naša monarhija vladala se nasproti orijentalnemu vprašanju, zanimiva vse kroge. V tem pa nas oficijozi tolažijo, da je Čas še čakati. In s tem smemo mi Slovani zadovoljni biti. Da nas le Magjari in nemški judje v kako nesrečno prenagljenje ne zapeljejo, pa bo dobro. Vitanje držav«. V turškem Carigrailn so velikanske zmešnjave. Uže se govori in piše, da nameravajo sultana Hamida odstaviti in nečaka mu Izzedina na prestol posaditi. To pa pojde teško brez umorstev. — Ravno tako se govori, da je bivši minister Redif-paša bil zastrupijo n od odstavljenega poveljuika Abdul-Kerima. — Dunajska uradna „Wiener-Abendpo3t" hudo obsojuje izpremembe v Carigradu in meni, da so Kubo m takokoristneališebolj, kakor dozdanje ruske zmage. Na francoskem vse stranke denar zbirajo za volilno agitacijo. Republikanec M. Dubochet je sam poslal odboru 20.000 gold. Tudi možje druzih ctrank so tako požrtvovalni. Iz sMuieriki* se poroča preko Newyorka prav originalno dejanje. Cela železnica Balti morebhio ne vozi te dni več ker so vsi delavci, mašinisti in uradniki delo ustavili dokler bo jim plača ne vzvišn, ali kakor se pravi „strike" (stra j k) naredili. — Vojaki so uže posla imeli, več upornikov je ubitih. Dopisi. Iz Vipave 19. julija [Izv. dop.] (Deželna vino- in sadjerejska šola na Slapu.) Kmalu bode štiri leta, kar ta velevažen zavod za našo deželo obstoji, in nij ga bilo še peresa, da bi ga saj površno narisal. Nijsem še bral ni v jednem naših listov kaj o tej šoli, niti o tako važnih preskušnjah za kmetijstvo, se nij ni jednemu poljubilo v naše slovenske liste kaj objaviti. Pač pa je turški bašibozuk, ali kakor ga tudi „der dumme Kerl von Lai-bach* zovemo, o zadnjoj preskušnji nekaj prav neumnega zatrobil. Mi se temu listu nijsmo nič čudili, ker sploh je znano, da rad od blata živi, več nas je žalil dopis v 2G. listu „Novic" t. 1. iz Vipavske doline 23. junija, kateri [se neprilično o vodstvo omenjene šole zadeva, in s tem nepremišljeno stvari sami škoduje. — S tolikim trudom ustanovljen zavod, na katerega nemškutarji zarad izključi j ivo slovenskega uredovanja, uže neprijetno gledajo, in sedaj, ko bodo še v deželnem zboru večino imeli — greste še vi g. dopisnik jim orožje pokladati — „da vodstvo denar iz dežele trosi itd." To nij lepo. Res da! po tolikem skrbnem gospodarstvu, po toliki požrtvovalnosti nedeljskih brezplačnih ur, pri 'uže četiriletnem nedeljskem kursu, kateri je šolo v celej dolini v tako dobro ime pripravil, se sedaj vi, dopisnice, ki ste brez izpita „kmetijske akademije" (kar je bilo proti razpisu službe) lotite javno, varčnega gospodarja sebi kakor zavodu, moža, strokovnjaka na polji kmetijstva — napadati, to nij lepo! Sedaj menda čuti, bridko čuti Šola slap-ška, da nema več Kristana! moža, katerega marsikdo bridko pogreša. Bivši slušatelj nedeljskega kursa. Mm grorenje aavlnjske doline 20. julija. [Izv. dop.J Velečastitim obiskovalcem gornjesavinske doline in solčar-skih planin smem ustrezati, ako načrtam nekoliko vrstic o nekej znamenitosti v našoj dolini, katera je zares občudovanja vredna — in to je izvir vode Libije. — Kakih pet minut od mozirskega trga, na cesti celjskej nahaja se vas Libija mimo katere voda pod istim imenom teče ter se ob koncu vasi v Savinjo izteka. — Tu sem se ve da ne pelje nikaka železnica, da-si je uže za njo mnogo potegovalo, katera je potrebna kakor vsakdanji kruh, a vendar so vožnje ceste lepe; kajti za nje se vrlo dobro skrbi. — Voda Libija živo spominja na ove planinske potoke, kateri se svojim divjim tekom v Švici privabljajo množino občudovalcev; ker njen brzotek pouzroča neko posebno dirljivost — ter podi valove svoje s strahevito močjo v naročje mo-gočne in deroče Savinje. — Opazovalcu to se ve da nij kaj posebnega, a vendar se znamenitost te vode razvija še le v ozkej dolinci, iz katere svoje bistre valčke naglom* proti vshodu žene ter mej potom mnogo koles žag in mlinov viharno obrača. — Dolina, katera to redko naravno lepoto nam domačinom in drugim potovalcem naših krajev v občudovanje ponuja, je zelo ozka, skoz katero pot k sv. Križu pelje — ter tako lju-beznjiva, da bi se človek ves dan vročine rad po njej sprehajal; kajti planinski njen obraz je istinito čaroben in čudapoln. Ako Častiti bralec ta zanimiv kraj pohoditi želiš, ti svetujem le sedanje vroče poletne dneve — in ako iz Mozirja po dobrem kosilu točno o poludne odrineš, prideš do izvirka v dveh urah, ne da bi toževal o utrujenosti in pekljivosti solnca. — Vso pot kriva nepopisljivo prijeten hlad, kateri oživlja in bistri um in srce v gornji savinjski naravni lepoti. — Se ve da je potreba soboj si nekoliko gasila za žejna trupla in nekaj jedilnega provijanta vzeti, ker se v tej „dolini tihi" ne nahaja druzega, kakor poleg naravne tihote bistra studenčnica v katerej hitra po-Btrvica svoje igre plesaje vrši. Tla te blažene dolinice so pa pokrita z precej debelim skalovjem, katera je z ozko okolico vred pokrito z zelenjem životemnega mahovja na katerem srebrne kapljice izvirajoče Libije lepo-tijo in krasijo naravni stolec velesl&vnega s tvar-jenja. — Človek mora v resnici strmeti temveč, ko zapazi v levem kotu ožnja prostorno jamo — podobno liju — katera vso Libijo v sebi vzdržuje. — Kamen, katerega Bva s prijateljem komaj do izvira prinesla ter v to začetno grlo Libije izvalila, je mogel imeti neizmerni pad, ker je burkljenje vodenih mehurčkov blizu četrt ure trajalo. — Kakor okolo okroglje mize se 1 oliko ob izvir posode — in zajema voda čista kot kristal, imajoča komaj 3—4 stopinje gorkote. — Čitatelj dragi, ako imaš priložnost kedaj našo dolino prekoračiti, svetujem ti živo, da te znamenitosti no prezreš, katere gotovo lepše ! slovenska zemlja imeti ne more — in pre- vala domače ognjišče? Ali bi bil mogel prezreti nasprotje mej njeno brezsrčno nemarnostjo, njeno brezkončno lehkomiselnostjo, njeno slabo zakrito spogledljivostjo in njeno nespo-štljivostjo, na drugej strani pa sladko in lju-beznjivo udanostjo, sveto potrpežljivostjo in srčno gorečo pobožnostjo svoje Jerice ? Postati bi bil moral nezvest tebi in sebi, ko bi take lastnosti, kot jih je gospica Klintonova neprestano kazala, bile zmanjšale mojo ljubezen do tebe. In sedaj vidim, da je majhena soigralka, katere podobo sem tako ljubeznjivo in varno DOBil v svojem srci, dorasla v ljubeznjivo in prisrčno žonsko, katere sladka mičnost je tako zelo olepšana, da jo komaj zopet izpoznam; in vendar še smem njeno srce svoje imenovati! — O, Jerica! to je preobila sreča! Želel bi, da bi mogel nekoliko te sreče podeliti onim, ki so naju oba tako močno ljubili." „In kdo bi rekel, da nijso delili njune sreče? — Da bi ne bil priča duh strijca True-inana, kako so Be izpolnila premnoga njegova nadepolna prerokovanja? Da bi ne bil priča ! stari oče, kako so se umaknili vsi njegovi j dvomi in bojazni veseli resnici? Da bi ne bila priča duša plemenite matere, katere sanje v življenji so naznanovale tako združenje. Ta plemenita mati je učila otroka in dečka, bvarila ga v poznejših letih, njeni breztelesni duh je vpdil mladeniča, ter ga pripravljal za boj z zapeljivimi skušnjavami, podpiral ga je pri skušnjah in radosten ga zopet izročil sladki prijateljici njegovih otročjih let. — Kdo bi rekel, da ravno sedaj ne plava z razpetimi perutami nad njima ter ne vživa veselja, katero se je naznanjalo v onih sanjah. Te sanje so jej pred smrtjo slikale združenje sina in hčere. Prvega je njena srčna skrb varovala vsake nevarnosti ter ga odtegnila najmočnejšim zapeljivim izkušnjavam, nazadnje ga jo z nova izročila rokam druge, ki je po dolgem potrpežljivem življenji, v katerem je delala le dobro, našla tako obilo dostojno plačilo. Dvaindvajseto poglavje. Sko/. noč k svetlobi — na vsakem prizorišči, Od dni i »t roških, od starosti častite, Kuj potovanje razsvitljevalo bodo Po stopnicah človeških? J Tu žarek čisti, in žarek je nebeški, Ki sveti svetlo pri najtemnejšem dnevu, Ko luči zemljo očesu ne gorijo ; In sam prižge ga večni. Solnce je delalo dolgo senco in približevala se je ura solnčnega zahajanja, ko sta vstala Jerica in Viljem, ter odšla. Zapustila sta pokopališče skozi druga vrata in rUvno nasproti onim, skozi katera je bila Jerica prišla. Tu je našel Viljem voz, s katerim se je bil pripeljal. Konj pa se je bil snel iz uzde, s katero je bil privezan ; na strani ceste je pojedel toliko trave, kolikor se mu je ljubilo ali kolikor je je našel; sedaj pa je vohljal okrog po sapi, pogledaval je po cesti gori in doli, ter je blezo mislil oddirjati, ker je dvomil, da bi se vrnil gospodar. Dal se je vendar vjeti brez težave in kot bi se veselil, da poljski emigrant v Švici z imenom Dragoma nov. Preiskavanje se nadaljuje in po obravnavi vam bodem vsakako natančneje poročal o teh poljskih „prekucuhih". Na Dunaj i imajo Turki tudi jeden organ v francoskem jeziku; imenovan je list „Mes-sagerde Vienne". Njegov urednik je Poljak Wolowski. S kraja se je dozdevalo, da bode list objektivno o orijentalnej politiki pisal. Tri prve številke, katere sem vseskozi prečital, pisale so celo precej v slovanskem smislu. A hitro se je vetrič spreobrnil. Sedaj tako neusmiljeno grdo piše zoper vse Slavjane, ki so za Ruse, kakor more to le turška vlačuga na Dunaji, ali pa vaš bašibozuk v Ljubljani. Namislil si je ta list, da ga je več naročnikov prosilo, kje bi se oddajali darovi za Turke. Debelo ima natisnjeno poziv, da na vprašanje več naročnikov, kam bi naj pošiljali miloščino za Turke, rad sprejema list sam takove darove ter da bode imena darovalcev objavil. Sedaj ima uže 14 dnij oni poziv, a menda nij še kebra vlovil za Turke — ker dozdaj niti jednega imena nema pod rubriko turških prijateljev — darovalcev. Res, lep humbug! R. P. Domače stvari. — (Iz Ljubljane) se nam piše: Eden izmej tukajšnjih deželnih zoft se baha, da mu je njegovo potušenje neslo samo v treh dnevih celih 35 gld. Je li te novce od ljubljanskih Rašibozukov dobil v zlatu ali v srebru nam nij znano, vsakako pa je bil boljo plačan, nego njega dni Judež IŠkariot, ki je za svoje izdajstvo le 30 srebrnjakov dobil. Naj se Jo-hanesbirtova Pepa s tem tolaži da Bašibozu-kom sicer ne bi bilo težavno, mu razen omenjenih 35 gld. tudi obljubljenih letnih 1100 gld. od 1. januarja 1878. 1. naprej dovoliti, ker jih to nič ne košta, a da vendar turško drevje ne raste do nebes, kakor to jasno kažejo do-godbe na rusko-turškem bojišču. — (Naše gospe in gospodičine) opozorujemo na v Zagrebu izhajajoče „Uzorke," to je izbirke obrazcev za pletenje, mrežkanje in izšivanje, katere izdeluje in na svitlo daje August Posilovič v Zagrebu. Izdelani so po Jugoslovanskih motivih, in kakor smo se sami prepričali, so jako okusno kombinirani. Naroča se pri avtorju, Zagreb Novavas broj 15. — (Učiteljsko društvo v Cel j i) bode še ta mesec namreč v četertek 2G. jul. zborovalo (ne pa G. septembra, kakor je „SIov. učitelj" poročal.) Na dnevnem redu je mej drugim to le: Fogovor, kako se ima nauk o ded-malah metodično obravnati in pa o volitvi zgodovinskih obrazov (Geschichtsbilder) za eno-do trirazredne narodne šole. H koncu sledi popevanje. — (Mestne ljudske šole) v Cejjj bodo v soboto 28. t. m. stoletnico obhajale. Za ta namen se uže velike priprave v mestu delajo. Č. bralci „S1. Naroda" se gotovo še spominjajo, da je g. Neckermann kot načelnik mestnega šolskega sveta, otrokom obljubil, da se bode šolske leto v spomin stoletnega obstanka tukajšnih ljudskih šol, z veselico končalo. — (V zadevi mariborskega učiteljišča), ki je kakor znano, nemško, (slovenščina je samo predmet in sicer v rokah — kateheta,) stavil je v okrajnem šolskem svetu gornjeradgonskem pameten in pravičen, p. n. gospod vitez Ilempel ta predlog na deželni šolski svet, da bi so na mariborskem učiteljišči bolj na slovenščino oziralo, da bi bilo to učiteljišče samo za spodnji Stajer, da bi se vsak kandidat, slovenski ali nemški (kar zdaj nij) slovenski učiti moral, in da bi se pri sprejemu v to učiteljišče ne oziralo posebno na Nemce, kakor do zdaj. Tudi naj bi se slovenskim kandidatom ne dajale štipendije nemških okrajev. — Želimo tomu predlogu pravičnega Nemca (kar je g. Ilempel) najboljšega vspeha! — (Vabilo k naročbi „Učitelj-kega koledarja" za leto 1878.) V našem listu je bil sicer užo objavljen sklep podpisanega odbora, da bo izda „učiteljski koledar" tudi za bodoče leto. Izvrševanje tega sklepa pa ima mnogo zadržkov. Gradivo za tak koledar bi bilo sicer skoro uže urejeno, čeravno je le polovica onih učiteljev, prijateljev naših s popravljenim imenikom svojega okraja nam vstreglo, in čeravno smo na pr. zaradi imenika isterskih učiteljev v zadregi, od katerih nij smo nobenih vesti dobiti mogli. Pa tudi po drugod učitelji zelo molče. — Veliko večje skrbi pa nam dela materijalno vprašanje. Da založimo koledar, treba nam je 120 — 140 gotovine, kateri znesek je treba v kratem tiskarju in vezniku plačati; a za kolek so mora od mah 24 gld. vplačati. Naše društvo pa je v materijalnem obziru uže nekaj mesecev na slabih nogah. Naročnina za -pričan sem, da boš vnet in z gorko ljubeznijo občudoval to čarobno krasoto gornje savinjske doline. Ognjeslav C. — Z Dunaja 21. julija. [Izviren dop.| Slavjanska vzajemnost se je zadnja leta lepo pojavila v krogih dunajskih slovanskih vseuči-liščnikov. Ako je katero slavjansko akademič-kili društev osnovalo kakovo svečanost, videl si v lepej bratovskej slogi Čeha zraven Hrvata, Slovenca tik Srba, Rusa, Rusin ca in 'Slovaka radovati se v mejusobnem pobratimstvu. Le Poljak se še odteguje slavjanskim društvom ter v svojem krogu kuje kovarstva in zabavlja proti Rusom. Zanimanje jednega Slovana za druzega, hrepenjenje i/.poznavati i bratiti se s slavjanskimi svojimi pobratimi je vesel znak, ka si je naraščaj slovanske inteligence svest velike svoje zadače: iz-buditi mejsobojno ljubav, navduševati se za svoj rod. Dunajska policija ima pak posebno pazno oko na takova pojavljenja bratske ljubavi mej tukajšnjimi dijaškimi krogi. Nedavno je češki akademički spolek povabil vsa slavjanska akad. društva na komers priredjen v bIovo domov odhajajočim slavjanskim vseučiliščnikom. Več društev je koj prosilo, Če bi smelo sodelovati. Bil je sestavljen program. Govori, deklamacije, petje in muzikalne točke obsegal je program. Slovenski pevski oktet je bil naprošen, da poje pri komersu slavjansko in slovenske zbore. Ako ravno je bila policijska direkcija uže svoje privoljenje dala, vendar je, ko je zvedela, da se ima sniti več slavjanskih društev h komersu, dan pred komersom prepovedala in sicer iz razlogov strahu pred „panslavizmom". Dunajska policija tudi še vedno išče, kje bi kacega tacega Poljaka zasačila, ki bi bil komunard, socijalist, ali nihilist, ali Bog ve kaj. Do sedaj ima uže devet dijakov, več delavcev in tudi jednega uradnika vse-učiliščne knjigarne zaprtih. Preiskala je policija stanovanje zaprtih ter zasačila več pisem in brošuric v poljskem in ruskem jeziku, revolucijonarnega obsega. Ta teden je bilo na poveže , dunajske in lvovske policijske sodnije preiskovanje stanovanja predstojnika nekega katoliškega zavoda v notranjem mestu in na deželi. Našli so tudi več listov in knjižic, v kojih se pozivlje na preobrat in revolucijo. Glava teh tajnodruštvenikov je baje nek se po dolgem počitku sme zopet gibati, pripeljal ju je v pol ure pred vrata gospod Gra-hamove hiše. Zagledavši hišo, opazila je Jerica, ki je predobro poznalaVnavade in šege Grahamovih, da se v hiši godi nekaj nenavadnega. Svet.il-nice so prenašali na vse strani, prednja vrata so bila odprta na stežaje, skozi okna najlepše .sobe je zapazila Jerica odsvit svitlega ognja, kar še nikdar nij videla in ko sta se še bolj približala, opazila je, da je bila veža polna kovčegov. Vse to prikazni so naznanjale, kot je precej slutila, da je došla gospa Grahamova in morebiti še druga družba. Morebiti bi bila obžalovala neprilični dohod ropotajoče gospe ravno ta trenotek, ko je želela po mirni priliki, da da bi Emiliji in svojemu očetu predstavila Viljema, ter jima naznanila svojo srečo; a če jej je bila prišla ta misel, izginila je tudi hipoma. Njeno veselje je bilo prepopolno, da bi se bilo dalo motiti s tako nepomenljivo prevaro. „Peljiva se tja gori k stranskim vratom, kjer naji bode videl Juri in spravil bode konja v stajo." „Ne!" rekel jo Viljem vstavši se pred glavnimi vrati; sedaj ne morem iti noter; hiša je blezo polna obiskovalcev; tudi se moram z nekom sniti v mestu ob osmih in obljubil sem da pridem točno." Pri teh besedah je pogledal na uro, ter je pristavil: „Skoro je uže toliko, in mislil nijsem, da je uže toliko; a jutri te zopet obiščem. Ali smem?" Pritrdila mu je z ljubeznjivim pogledom. Toplo jej je stisnil roko pomagavši jej raz voza in s posmehljaji zaupanja in ljubezni sta se ločila. Viljem se je peljal naglo v Boston; Jerica pa je odprla duri in je vstopila. Tu jo je objela Francika Brusova, ki je nepotrpna čakala, da se je odpeljal Viljem, da bi objela svojo ljubo gospico Jerico, ter jej s poljubi in solzami častitala in se jej zahvalila, da je srečno rešila se z onega strašnega parobroda; kajti videli ste se prvikrat po onej nesreči. „Francika, ah je došla gospa Grahamova?" vprašala je Jerica, ko ste po prvej radosti šli skup v hišo. „Da, prišla je gospa Grahamova, Katinka in Izabela in neka mala deklica in neki bo-lehen gospod, — zdi se mi, gospod Klinton; in še neki gospod, — pa ta je odšel." „Kdo je odšel?" „0, neki dolg gospod častitljive postave, črnih oči in lepega lica in tako belih las, kot bi bil star, — a star še nij." „In ti praviš, da je odšel?" „Da, prišel nij bil z drugimi. Bil je tu, ko sem prišla iu odšel jo pred jedno uro. Slišala sem, ko je rekel gospici Emiliji, da da se mora [sniti z nekim prijateljem v Bostonu, da bode morebiti vrnil se še ta večer. Nadejam se, gospica Jerica! naj bi ga vi videli." (Dalje prih.) „Učitelja" se slabo in neredno plačuje, nekateri naročniki so po 3 leta na dolgu, a ne plačajo nič; po „ zgodovini," v katero smo 240 gld. vtaknili, sega se tudi jako malo. Poleg tega je društvo prevzelo tudi zalogo Ko-cenovega zemljepisa, ki bode tudi kolikor toliko stal. Iz teh vzrokov si no upamo brez zagotovila o gotovem nakupovanji založiti „koledar" za 1. 1878. (Isto tako si brez gotovih naročnikov ne upajo v Zagrebu založiti „Her-vatekega koledarja," a v Celovci ne koroškega.) Zato vabimo vse slov. učitelje, da se v kratkem izvole oglasiti za omenjeni naš koledar, ki bode obširnejši od lanskega. Vezan bode različno, kakor bode kdo želel in jcena se bode potem ravnala. (40, 50, GO kr.) V Ljutomeru dne 10. julija 1877. Odbor »Učiteljskega društva za slov. Štajer." — (Iz Kopra) se nam piše: Kljubu neugodnej pomladi bode tukaj letina dobra. Kazen sadja jc vsega dosti; žita, krompirja; tudi turšica, kjer je srečno in zgodaj kali pognala ter se na dan pokazala je lepa. Glavni isterski pridelek pa vino kaže tako lepo, da uže dolgo ne tako. Če ga Bog obvaruje napravimo prihodnje leto maturo izvrstno. — Letos dela HI. na tukajšnem izobrazevaljišči maturo 8 Sloveneev in 11 Italijanov. Šolo končamo, kakor vsako leto se zadnjem t. m. z velikim koncertom. Prih. šolsko leto bodo mej gg. prof. nekatere spremembe. — (Veliki koncert gosp. Krežme,) o katerem smo v zadnjem listu nekoliko omenili, moramo sigurno najlepši in muzikalne vrednosti mnogovrsten imenovati, tem bolj, ker se je dajala poslušalcu blaga in krepostna glasba. Da je o izpeljavi programa številke 2 4. G. in 8. po mladem mojstru, Fr. Krežmi, le beseda „dovršnost" na svojem mestu, in da vsak to priznati mora, nij dvomiti; da si pak vendar dovoljujemo posamezno v glasbenih skladbah, ki jih je imeno vani mladi mojster prednašal, nekoliko poročati, je uzrok, ker nijso imeli vsi prijatelji glasbene umetnosti priliko, slišati velikanski uspeh na goslih. Uže v „kavatini" Uaftovej je osvedočil gosp. Krežma, umeteljno razumnost motiva na G struni, umel je melodijo mehko, inače krepostno igrati tako, da je brez ozira na temeljito mojstersko razumljene glasbe, tudi izpeljava vsacemu navzočemu globoko segla v srce. Manje težke pasaže, ki se nahajajo v drugem odstavku kavatine, so bile meh-kobne in čisto zvoneče; naglašanje predpisanih krepkostnih not izpeljano mojstersko. Izredno nežno glasili so se končni odstavki v „dimi-nuendo", ki nikakor nijso bili podobni neprimerno dolgemu „zdihljaju", kakor to navadno pri druzih umetnikih na goslih slišati moremo in opozorujemo vsacega muzika na natančno vzdržanje „diminuenda", ter priporočamo strogo paznost tega znamenja po mojstru Krežmi. — Za mojstrom prvo, moramo pač ljubeznjivo njegovo sestrico omeniti, katera je to kavatino sprcniljevala z vso nežnostjo in enakovrstno o „crescendo", inače o „decrescendo", o „pianissimo" in „forte", ter izpeljala jednako spremljevanje te nežno skladbe do konca. Žalibog nema čitalniška dvorana potrebne akustične stavbe, torej smo morali opaziti male presledke izpolnjujočih akordov. O „Polonaise brillante" \Vieniaskevej smo posebno občudovali umeteljne primljeje rlažijolet-glasov, iz meju katerih se niti jeden pokazil nij, torej smo opazovali največo sigurnost na ročici goslini. Ta čistost oktav in decim, isto tako dvoj noprimljenih pasaž je le svojba tega mojstra. Piece Rubinsteina, Schu-mana in Paganinija, katere je svirala gospica Ana Krežmova na glasoviru, so popolnem zadovoljile občinstvo, ki jej je živahno ploskalo. Sijajen del programa je bil Bruchov koncert v 3 skladih, kije bil dovršen v vseh treh skladih. V drugem skladu pokazal je g. Krežma mojsterski razum in duhoviti izraz polagljenega motiva. Tretji stavek obseza težavne pasaže, katere je izpeljal, največjo lahkoto, mirnostjo in čistobo, sosebno one v načinu sekvenc ponavljajoče so arpegirane sep-timne akorde. — Viextempsova „fantazija brillante" iz motivov opere „Norma" prednašal je mladi umetnik na G-struni z vso mogočo eleganco. Pokazal je umetnik, da mu je nepopisljiva izurjenost v tehniki in aplikaturi lastna, kakoršua se le nahaja pri mojstrih, in da ume vrhu tega vsakemu glasu jednako krepost in mehkobo v fortissimo in pianissimo, tudi najtežjemu rlaži-joieto izvabiti. Krežma je osvedočil tudi naj-fineji okus v lastnej kompoziciji „Mon reve", v katerej je jako nežni motiv čudovito kot sekvenco variral, ne da bi postal najmanje enoličen. Dalje je dokazal g. Krežma, da mu jedna in ista melodija, zelo varirana in spremljana v pasažah, bolj dopada, nego li prehajati iz jednega motiva v drudi, kar je največje glasbene vrednosti, — glede akordacije, katera skladatelju največjo težavo prouzročuje. Skoro nepotrebno je, dodajati temu poročilu o mojstru Krežmi, da je bila vsaka številka burno, frenetično, vsestransko pohvaljena, da je muogobrojno zbrano občinstvo brezsapno, očarano slušalo rajskim glasovom tega izrednega mojstra. Imeli smo tudi priliko ta večer slavljenega I. baritona narodne opere v Zagrebu, g. Jos. Nolli-ja v 2 scenah iz Verdijeve opere „Uuballoin mashera" slišati. Prepričali smo se, da je velikansko napredoval imenovani bariton, — v jednem letu — in razveselilo nas je jako to lepo iznenađenje. Gospod N o 11 i, ki je mehak iu jako simpatičen svoj glas neizmerno izuril, sedaj umetno naglasuje, priučil si je čudovito na-glostjo, glasove odprto in pokrilno vstrajati in jih globljeje v glotku nastaviti. Glas njegov je sedaj širok in kreposten. „Crescendo" izvrsten. Prvo arijo je mojstersko pel, druga je preveč italijanske enolične okroglosti, a pel jo je isto tako izvrstno. V Milano odhajajoči naš rojak vzame soboj simpatičen pozdrav in jednoglssno burno priznanje zbranega občinstva. Mi pak mu iz srca k napredku in vspehu gratuljujemo. — Možki zbor čitalničin si nij izbral ugodne zbore: pel je Tovačovskyjev „Na gorah" in h koncu malo disloniral. Glasovi prvega kvarteta so se isto tako malo slagali, nego oni v drugem kvartetu, zdi se nam da je pomanjkanje prvega in druzega tenora. Drugi zbor: „Zajčevi ,,Večer na Savi" se je bolje obnesel, pelo se je dobro, kar je tudi občinstvo s ploškom dovolj pripoznalo. Kvarteti so se prav ljubko peli, sosebno je bil vsled dobre dispozicije, tenor g. Eržen, zaradi korektnega in dobrega naglašanja prav na svojem mestu. Želeli bi bi bili boljšo sigurnost pri končanji zbora. — Konečno smo le tolmač čest. zbranega občinstva, ako rečemo, da tako krasnega večera prijateljem glasbene umeteljnosti nij še čitalnica podala, kakor ta večer poljno slave, hvale, zadovoljnosti in očaranih src. Presrčni z Bogom in na sviđanje tebi predragi naš Krežma in tvojej ljube j sestrici, kličejo hvaležni Slovenci! S. Tujci. 22. julija: Pri Slonu: AljanČič iz Šmartna. — Tischler iz Trebižu. —^Fabiani iz Dunaja. — Znoj iz Trsta. — Mesner iz Št. Petra. — Rutar iz Gradca. — Poli iz Dunaja. — Beltramo iz Trsta. — Koler iz Tre-biŽ«. — Tanzer, Eisner i« Dunaj*. UunajiKa Dorza 23. julija. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg t bankovcih . 62 gld. 50 kr. Enotni dri. dolg v srebru . 67 „ 40 „ Zlata renta.......74 „ 65 „ 1860 drl. posojilo.....114 „ — „ Akcijo narodne banke 796 „ — „ Kreditne akcije lf>3 „ 70 r London ....... 124 „ 20 „ Napol. ...... 9 „ 91 , C. k. cekini ..... 5 „ 95 „ Srebro ..... ^09» — „ Državne marke .... 61 _ 05 ygem bolnim mod in zdravje bre* leta in brei stroškov po izvrstni Bevalesciero dn fiarrr 80 let mie Je alj boleiml, ki bi jo »e bila oidrt rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i juocih brez medicin in »troskov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze' t naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenjo, zaprtje, prehlajenje, neapanje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo,-4umenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabot, trganje, shuj sanjo, bledicioo in pre-"ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, aego dojničiuo mleko. — Izkaz iz moj 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi ■pri-' Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka. pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, cdravunega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorolanda, Ur. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, grofinje Caatle-■ruart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih )sob, se razpošiljava na posebno zali to vanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Na Dunaj i, 18. aprila 1872. Treslo je vlo sedem mesecev, odkar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled pranih i a čut-ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do' dne vidno gnil, in to za prečilo je dolgo čas* mojo študije. Cul som od Vaše čudapolne Bevalesciere prkel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem t užitku Vase tečne in okusne Bevalesciere popo nem zdrav, tako, da brez najmaojega ■ tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cend in okusno* hrano, kot Lajboljči pripomoček, ter ostanem Vaš odani Gabriel Tesohnor, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrste Bedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so ae vse čutnice na celem Životu, slabo pre-bavljenjo, vedno nespanje, ter sem Upela vedno na razdražen) i čut u i c, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Bevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i mo stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popoinega spoštovanja. Markize de Brčhan. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nopre-bavljeuji, nespanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. Bevalesciere je 4*rat tečne j Aa, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ooni, ko pri zdravilih. V ploha«tih poiioah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 9 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fuatov J» gold. — Kevalosciere-Hiaouiten v puaioah in Bevalesciere-Chooolatče v prahu 12 las 1 gld. 50 kr., 24 ta« 2 gl. A> kr., 46 tM 4 gl. 50 kr., v prahu za 120 tas tO gL irouujo: Du Barry &Comp. na Dnjajl, WalJ-.;»«t.Ktu»ii»s št. 8, kakor v vaeh uieatih pri dobrih iekarj-ii in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja da-aajuzji hiša na vse kraje po poštnih aakazmoah ali povzetjih. V LJublJsuU Ed. dahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu4*, v Kelti pri lekarju J. Prodamo, v Celovcu pri lekarju Birnuaoherju, v N pij c t u pri lekarju Aljinoviču, v Trotu pri ljkarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Bocc a> in J. Hirsohu, v Zatira pri Androviču. (117) Jzdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne."