NOVO MESTO 15. nov. 1977 št. 11* leto VI. časopis kolektiva industrije motornih vozil Organi samoupravljanja in družbenopolitične orgànà >»liyiV Novo mesto . N—léss i r ta rJTQÌfóG za D a T d TT 0/ 10. oktober- dan kovinarjev Jugoslavije Sprejemajoč soglasno izraženo zahtevo jugoslovanskih kovinarjev, da proglasijo svoj dan kot pregled celotnega dela in ustvarjalnosti in da ga trajno povežejo z revolucionarno preteklostjo, življenjem in delom Josipa Broza Tita, je slavnostna konferenca sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije proglasila IO. oktober za dan kovinarjev Jugoslavije. 10. oktobra 1910 je mladi kovinarski delavec Josip Broz IMV — KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 5600 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik: Alfonz Brzič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto vstopil v Zvezo kovinarskih delavcev Hrvatske in Slavonije. Kovinarski delavci Jugoslavije so s ponosom in radostjo izrazih željo, da ta dan prevzamejo za svoj praznik in s tem izkažejo globoko spoštovanje do osebnosti življenja in dela tovariša Tita, ki je vtkano v zgodovinske zmage delavskega razreda in samoupravne neuvrščene socialistične Jugoslavije. Povod in razlog, da se v letu velikih jubilejev - proslave 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 85. letnice njegovega življenja, proglasi dan kovi-naijev Jugoslavije, je vsebovan v revolucionarnih razrednih težnjah, katere so kovinarji kot neločljivi del delavskega razreda naše države močno izrazih kin po trdih: — v prvomajskih demonstracijah, stavkah in 'v odločni borbi proti kapitalizmu, izkoriščanju, poniževanju in odtujevanju, a za dostojanstvo človeka in njegovega dela; — v narodnoosvobodilni borbi in revoluciji, ko je pod vodstvom KPJ in tovariša Tita — kovinarja, revolucionarja, legendarnega komandanta in heroja, neprestano zatirajoč silo in oblast sovražnika, delavski razred prišel na svoje; — v letih udarniškega dela, ko smo s samoodpovedovanjem gradili bolj človeško in bogatejšo bodočnost; — s poštenim zoperstavljanjem dogmatizmu, vsem pritiskom in napadom na izvirno in svetlo revolucijo, katere prva zamisel in končni cilj sta bila osvoboditev dela in ukinitev sleherne oblike najemnih odnosov; — v uresničevanju vodilne vloge delavskega razreda in čuvanju naj dragocenejše pridobitve revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti — bratstva in enotnosti ; — v borbi za enakopravnost vseh narodov, za mir in neuvrščenost; — v pripravljenosti, da se uresničijo in prebudijo programske naloge ZK, sindikata, ustave in zakona o združenem delu in izgradi sociahstična samoupravna družba kot skupnost svobodnih proizvajalcev. DAN KOVINARJEV JUGOSLAVIJE bomo proslavljali 10. oktobra vsako leto. Z njim bomo izražali ustvarjalno nepretrganost rezultatov v izgradnji samoupravne socialistične družbe z borbenimi tradicijami kovinarskih delavcev delavskega razreda in enakopravnih narodov in narodnosti ter revolucionarnim delom tov. Tita. Dan kovinarjev Jugoslavije bomo slavnostno proslavljali v vseh delovnih kolektivih kovinarjev. Tega dne bomo pregledali uresničene rezultate in preverili naslednje naloge, še prej pa bomo priredili proizvodno — delovna tekmovanja, preglede dela in ustvarjalnosti, kulturne, športne in ostale aktivnosti. Te aktivnost bomo organizirali čez vse leto kot najširše gibanje vseh kovinarskih delavcev za uresničevanje hitrejšega razvoja samoupravljanja, za krepitev proizvodnih moči in materialne osnove združenega dela, napredek delovnih, življenjskih pogojev in humanizacijo dela za izobraževanje, spodbujanje in razvijanje ustvarjalnih sposobnosti delavcev in za vsestransko in polnejše življenje delavcev. Na dan kovinarjev Jugoslavije bo vsako leto proslava, na kateri bomo s srečanji kovinarjev vseh repubhk in pokrajin s proiz-vodno-delovnimi tekmovanji, z razstavami in drugimi manifestacijami skupne ustvarjalnosti kovinarskih delavcev afirmirali najboljše letne rezultate, razmenjali izkušnje iz življenja in dela in širih ter učvrščevah bratstvo in enotnost. Zagreb, 10. 10. 1977 Slavnostna konferenca sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije Nagrada za uspešno izvažanje Že dolgo je znano, da je Industrija motornih vozil med največjimi slovenskimi izvozniki tako po absolutni vrednosti izvoza kot po zahtevnosti artiklov. Seveda tako visoke ravni izvoza ni bilo tako lahko doseči. Potrebni so bili izjemni napori mnogih članov našega delovnega kolektiva. Še posebej velike zasluge za uspešno prodiranje na zunanje tržišče ima Slavko Blatnik, vodja izvozno-uvoznega oddelka, ki je letos ob občinskem prazniku dobil za izjemne uspehe na tem področju nagrado občine Novo mesto. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili, naj za bralce Kurirja pove nekaj o nastopanju na zunanjih trgih. Kurir: „Najprej, tov. Slavko Blatnik, vam moramo v imenu vseh članov delovnega kolektiva IMV iskreno čestitati za nagrado. Zanima nas: kaj vam pomeni ta nagrada? “ Blatnik: „Te nagrade nikakor ne jemljem kot materialno satisfakcijo za minulo delo, ampak kot obvezo za še bolj predano delo pri nalogah, ki mi jih bo, tako vsaj upam, tudi v bodoče zaupal naš delovni kolektiv. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da mi nagrada občine Novo mesto veliko pomeni.1* Kurir: „Da bi mlajšim članom našega delovnega kolektiva razkrili delček naše preteklosti, vas prosimo, da nam poveste nekaj o začetkih našega prodiranja na zunanji trg. Kdaj se je naš prodor začel? “ Blatnik: „Na področje izvoza so me relativno kasno vključili, šele leta 1969, torej po 10 letih zaposlitve v naši delovni organizaciji. O tem bi imeli pravico govoriti naši starejši sodelavci, ki so orali ledino „izvoza** ne samo v ožjem smislu, ampak v jugoslovanskem krogu. Starejši člani kolektiva se še živo spominjajo, kako se je rojeval prvi avtomobil domače konstrukcije, ki je bil osnova nadaljnjega razvoja delovne organizacije. Ta avtomobil je bil tudi prvi jugoslovanski avtomobil izvožen v Avstrijo, Dansko, ČSSR, in v manjših količinah v sosednje dežele in dežele Bližnjega vzhoda. Začetek tega izvoza se je začel leta 1961, začetek izvoza avtomobilskih stanovanjskih prikolic pa je bil konec leta 1965 na švedsko in kasneje v ostale dežele Zahodne Evrope. Če ocenjujemo pogoje današnjega izvoza, sem prepričan, da je bil začetek zelo težak. Naši starejši sodelavci so morali vložiti veliko truda, sposobnosti in poslovnega poguma, da so zgradili osnovo, na kateri temeljijo današnji rezultati. Mislim, da morajo naši mlajši člani kolektiva imeti pred očmi, da se je naš delovni človek dolga leta zavestno odpovedoval, da je tovarna dobila današnji obseg in si s tem tudi zagotovila enakovredne pogoje za nadaljnji razvoj.** Kurir: .Kakšna je razlika med nastopanjem na zunanjem trgu in med nastopanjem na domačem trgu? Je zunanji trg zahtevnejši? “ Blatnik: „Pri oceni zahtevnosti trga moramo obvezno upoštevati, kolikšno udeležbo želimo doseči na tem trgu in kolekšen del, na primer konkretno naše proizvodnje avtomobilskih stanovanjskih prikolic, je odvisen od tujih tržišč. Ob upoštevanju dejstva, da moramo prodati pribl. 90% celotne proizvodnje prikolic na tuja tržišča, je odgovor na dlani. V pojasnilo še to, da je IMV v Evropi udeležen z 10 % v celotni prodaji prikolic. Zelo zmotno bi bilo zanemariti pomembnost jugoslovanskega tržišča za naš delovni kolektiv. Le ob uspešni prodaji doma lahko računamo na uspehe v tujini.** Kurir: „Na kakšne težave naletite na zunanjem trgu? Katera od držav, kamor prodajamo naše prikolice, je najzahtevnejša? Kakšne pogoje moramo izpolniti, da se lahko uvrstimo na trg neke države? “ Blatnik: „Ločiti moramo dve vrsti težav in sicer tiste, ki si jih povzročimo sami, te izvirajo iz našega dela, in pa tiste, katere nam povzročijo drugi. O prvih ne želim govoriti, ker zadevajo vse člane kolektiva in so nam vsem znane. O drugih pa je treba le spregovoriti, da nam bo jasno, da moramo prve čimprej odpraviti. Predstavniki vlad držav Zahodne Evrope dajejo ob vseh prilikah dosti obljub o kupovanju jugoslovanskih proizvodov. Nudijo tudi uvoz brez plačila uvoznih carinskih dajatev, toda le dotlej, dokler kateri od naših kolektivov ne uspe. Če zdaj samo površno analiziramo našo mlado zgodovino izvoza, ugotavljamo, da se težave stopnjujejo. Leta 1973 smo doživeli, da nam je združenje francoskih proizvajalcev karavanov pismeno odklonilo udeležbo na mednarodni razstavi v Parizu. Ta sklep so seveda tik pred začetkom otvoritve sejma preklicali, ker je bil proti vsem normam. Uvedli so ponovno 8-% uvozno carino samo na karavane v vseh deželah Zahodne Evrope. Vsi ti administrativni ukrepi se pojavljajo na zahtevo domačih proizvajalcev karavanov, ker jim ADRIA jemlje velik del njihovega tržišča. Zato ne izbirajo sredstev za dosego cilja. Največ težav smo do sedaj doživeli v Franciji, kar pa je tudi razumljivo: letos bomo prodali na tem trgu okoli 12.000 prikolic in s tem obdržali drugo mesto v prodaji. Da se sploh smemo pojaviti v prodajni mreži s prikolicami, ki spadajo v kategorijo cestnih vozil, moramo dobiti tehnično potrdilo, da so grajene tako, da ustrezajo njihovim nacionalnim predpisom. Zelo strogi predpisi veljajo za kontrolo zavornega sistema, plinske instalacije in aparatov. V deželah Zahodne Evrope je potrebno prikolice vsako leto oziroma vsaki dve leti peljati na tehnični pregled kot npr. pri nas osebni avtomobil. Da se prikolica enakovredno udeleži konkurenčnega boja za prodajo, mora biti narejena tako, da zadošča razvajenemu okusu in zahtevam današnjega potrošnika. Na tem področju pa žal ne velja nobena matematična formula.** Kurir: „Dr. Emil Ludviger, zvezni sekretar za zunanjo trgovino, je v ekspozeju, ki ga je imel nedavno, izjavil, da so zunanjetrgovinska gibanja neugodna in da bomo morali zelo paziti, če nočemo, da bi se prenesla v naslednje leto. Kako se je gibal izvoz IMV v primerjavi s prejšnjim letom? “ Blatnik: „Napovedi, ki jih je podal zvezni sekretar za zunanjo trgovino so se žal že odrazile na gospodarskem področju. Nič novega ne bom povedal, ker je dnevno časopisje že razkrilo naše težave, v katerih se trenutno nahajamo. Pojavlja se star problem, da izvoz ne raste z apetiti potrošnje — uvoza. Če bi se vsi držali postavljenih načel devizne politike, do takega stanja ne bi smelo priti oziroma le v milejši obliki. Naš kolektiv je povečal proizvodnjo, s tem so se povečale tudi potrebe po deviznih sredstvih, vendar le-te z izvozom v planiranih okvirih in po določenih pogojih. Rast izvoza v letošnjem letu je delno zavrl prehod na proizvodnjo novih modelov prikolic, kar bo v letošnjem letu težko nadomestiti. Čelotni izvoz bo letos višji za pribl. 10% v primerjavi z lanskim. Letošnji napori kolektiva se bodo odrazili pri izvozu v prvi polovici leta 1978.“ Kurir: .Kakšne načrte imamo za prihodnje leto in kakšne do konca srednjeročnega plana? Ali je v njem predvideno tudi samostojno nastopanje na tretjih trgih? “ Blatnik: „Načrti so bili že podani za celotno našo dejavnost ob različnih priložnostih. Naj ponovimo te, ki zadevajo izvoz: — proizvodnja 50.000 prikolic; — večji del teh bomo izvozili v evropske dežele in dežele v razvoju, Bližnji vzhod in v severnoafriške dežele; — povečanje proizvodnje osebnih avtomobilov bo vezano na izvoz gotovih vozil in delov." Kurir: .Koliko in na kakšen način sleherni zaposleni lahko vpliva na še večje uspehe na zunanjem trgu? “ Blatnik: „Samo z boljšim delom vsakega posameznika, ne glede na delovno operacijo, ki jo združuje v skupni proizvod z ostalimi sodelavci. Nekvalitetno delo enega onemogoča vse ostale!” Kurir: „Ponosni smo, da se po vsej Evropi pojavlja IMV Adria Caravan iz Jugoslavije. Kako gledajo na nas v deželah, kjer prodajamo naše prikolice? Kakšne so naše možnosti za prihodnost? “ Blatnik: „Na začetku so nas gledali kot nenevarne; menili so, da bomo ob prvih težavah izginili s trga. V nekaj letih pa se je situacija popolnoma spremenila. Medtem smo uspeli povečati našo proizvodnjo prikolic in tudi izboljšati ponudbo in zdaj se nahajajo v samem vrhu po številu proizvodnje v Evropi.** ★ ** *** *************** ** * * ** * ** * **** *** *** ***** * * **** ******* * * ** * * *** * ** * * * * *** * * ** * * * ** **** ★ 1 * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ odbora Jurij Levičnik, generalni direktor IMV, sprejema nagrado Zlati Merkur iz rok Ilije Vakića, predsednika mednarodnega Za IMV je Zlatega Merkurja sprejel ing. Štefan Poredoš, predsednik centralnega delavskega sveta Industrije motornih vozil. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * j******************** * ***** ***************************************** ****** * *********** * *** * * Varstvo pri delu: ne samo pravica temveč tudi dolžnost! V času od 24. do 26. 10. 1977 je bilo v Portorožu vseslovensko posvetovanje o varstvu pri delu. Posvetovanje je potekalo v času, ko se borimo za uveljavitev zakona o združenem delu. Na posvetovanju so bile obravnavane naslednje teme: — Vzgoja in izobraževanje o varstvu pri delu. - Normativno urejanje varstva pri delu v organizaciji združenega dela. — Uresničevanje pravil in obveznosti delavcev in OZD za varno delovno okolje in za varne delovne razmere v organizacijah združenega dela. Zakon o združenem delu je v svojem 43. členu predpisal naslednje: delavci v organizaciji združenega dela in njeni organi morajo organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu in izvajati potrebne ukrepe za varstvo pri delu in varstvo delovnega okolja. ' Iz določila zakona je razvidno, da je izvajanje varstva pri delu dolžnost vseh delavcev in organov organizacij združenega dela in ne samo stvar posameznikov. Posveta se je udeležil tudi predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak in predsednik zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da še vedno ne moremo biti zadovoljni s stanjem varstva pri delu, na kar je opozoril tudi tov. Špiljak, koje dejal, da izvajamo drago tehnologijo, za zagotovitev varstva pri delu pa nam po navadi zmanjka denarja. Če uvajamo drage klimatske naprave, ne storimo tega zaradi skrbi za človeka, temveč zato, ker to narekuje tehnologija. Izobraževanja s področja varstva pri delu praktično ni. Strokovne šole še vedno ne vključujejo v svoje programe varstva pri delu kot elementa strokovnega izobraževanja, čeprav to zahtevajo zakonska določila. Pri usklajevanju samoupravnih aktov ne smemo pozabiti tudi na določila o varstvu pri delu ter jih vnesti v vse samoupravne akte kot osnovne pravice in dolžnosti zaposlenih, organov in organizacij. Izvajanje dolžnosti in zagotavljanje pravic s področja varstva pri delu se še vedno omejuje samo v okvir nekaterih zakonskih obveznosti, ni pa odraz dejanskih potreb in stanja v delovnih organizacijah. Še vedno je prisotna miselnost, da je varstvo pri delu samo dolžnost strokovnih delavcev, ne pa tudi vseh zaposlenih, kakor tudi vseh organov in organizacij v TOZD. Družbeno politične organizacije, predvsem ZK in sindikat, posvečajo premalo pozornosti varstvu pri delu in le redkokdaj v programih dela teh organizacij najdemo tudi varstvo pri delu. Na koncu posveta so bili sprejeti sklepi o doslednem izvajanju zahtev varstva pri delu, ki pa se ne sme omejiti samo na zakonske zahteve, temveč na dejanske potrebe v organizacijah združenega dela. Na obveznost, da storimo vse, da bi zagotovili ustrezno stopnjo varnosti v delovnem procesu, nas opozaijajo tudi katastrofe, ki so se zgodile v zadnjem času. Spomnimo se nesreče v LTH Škofja Loka, ki je zahtevala pet smrtnih žrtev, pred mesecem dni v papirnici Aero Medvode, kjer je bilo prav tako pet smrtnih žrtev in nesreče 24. 10. 1977 v tovarni dušika Ruše, kjer so umrli za posledicami nesreče pri delu štirje delavci. Te in druge nesreče nam kažejo, da na področju varstva pri delu ne storimo vsega, kar bi morali, saj največkrat ugotovijo, da je vzrok nesreče neizpolnjevanje zahtev varstva pri delu- B. KOŠIR ★ O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV SEJA DELAVSKEGA SVETA V ČRNOMLJU O proizvodnji in delovnih odnosih 7. 10. 1977 je potekala 37. seja delavskega sveta DO IMV TOZD Tovarna opreme Črnomelj. Delegati so obravnavali vrsto perečih vprašanj s področja proizvodnje in delovnih odnosov. Po dokaj angažiram vključitvi sodelujočih v razpravo je delavski svet sprejel naslednje pomembnejše sklepe: — da se zaradi odhoda nekaterih posameznikov iz kolektiva sklene delovno razmerje z določenim številom novih delavcev, ki iščejo zaposlitev preko Skupnosti za zaposlovanje; — da se vse tiste zaposlene, ki ne izpolnjujejo ustreznih Na zadnji seji DS na Mimi so člani sprejeli plan izobraževanja pri delu in požarnega varstva, finančni plan nabave sredstev za požarno varnost in predračun za potrebe enot civilne zaščite. Ker nas k izobraževanju s področja požarnega varstva pogojev za opravljanje dela na stroju, razporedi k drugim delovnim nalogam v skladu z njihovo strokovno izobrazbo obvezuje odločba požarnega inšpektorja SO Trebnje, pa tudi sam zakon, bo organizirano izobraževanje delavcev z omenjenega področja. Precej naših delavcev še ni delalo preizkusa iz varstva pri delu oz. tega preizkusa ni opravilo uspešno. Zato je potrebno, da vsi ti delavci opravijo preizkus iz varstva pri delu. Usposabljanje iz varstva pri delu je ponovno predvideno za tiste delavce, ki so opravili preizkus znanja v letu 1975, vendar bo to organizirano po delovnih mestih. Referent za SVD Anton Gorenc je seznanil prisotne, da je bila za opremo novoustanovljene 50-članske gasilske enote nabavljena le najbolj potrebna gasilska oprema. Potrebno pa je kupiti še nekaj dodatne opreme. Tudi za našo TOZD je bil izdelan predračun za potrebe opremljanja civilne zaščite za obdobje 1976-1980 v oddelku LO IMV Novo mesto. V tem obdobju je predvidena okvirna poraba v znesku 365.000 din. Ciani DS so sprejeli finančni predračun za financiranje enot CZ v obdobju 1976-1980. MAJDA BARTOLJ in z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi; — da se iz dela sredstev sklada skupne porabe kupi pri DO GOK Črnomelj garsonjera v velikosti 32,5 m2 in v orientacijski vrednosti 250.000 - 260.000 din; — da se zaradi zahtev proizvodnega procesa kot tudi večje storilnosti in učinkovitejše organizacije dela uvede dvoizmensko delo v službi vzdrževanja; — da se zaradi odpovedi na delovno mesto v.d. direktorja zadolži razpisno komisijo, da se o tem vprašanju posvetuje z ustreznimi službami v DO IMV, organi občinske skupščine Črnomelj in organi družbenopolitičnih organizacij ; — da pristopimo k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana razveja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976 do 1980 terza podpis omenjenega Sporazuma pooblaščamo generalnega direktorja tov. Levič-nika. Delegati so razpravljali tudi o evidentiranju kandidatov za samoupravne organe tako na nivoju TOZD kot DO. Podrobnejša razprava o pripravah na volitve bo potekala na prihodnji seji delavskega sveta. STANE ŠIMEC =iiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiMiMiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimimmiiiiiimmiii| I Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci osnovnih § I organizacij sindikata IMV razpisuje tekmovanje posameznikov za PRVENSTVO Industrije motornih vozil Novo mesto za prehodni pokal IMV v naslednjih disciplinah: 1. kegljanje — 100 lučajev mešano 2. streljanje — zračna puška (20 + 5 strelov) 3. namizni tenis I Prijave sprejemajo predsedniki osnovnih organizacij sindi- | I kata v vseh TOZD, v Novem mestu pa sprejema prijave tov. § I Jože Turk, org. kadr. sektor (tel. 85). I Pravico nastopa imajo vsi redno zaposleni delavci IMV, 1 I učenci v gospodarstvu in delavci na priučitvi. I Tekmovanja bodo v decembru 1977. Zadnji dan prijav je = I 5. december 1977. Vsi prijavljeni delavci bodo pravočasno 1 I obveščeni o kraju, času in dnevu tekmovanja. I Prijavite se v čimvečjem številu! i I illllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllE Za dobro požarno varstvo V Zagrebu zanimanje za prikolice Pretekli mednarodni jesenski zagrebški velesejem je bil nova priložnost za intenzivno mednarodno in domačo trgovino, kakor tudi izvor informacij o sodobnem gospodarstvu, znanosti in tehniki. Bogata mednarodna ponudba je temeljila na prisotnosti 5000 sodelujočih iz 61 tujih držav in več kot 1300 razstavljalcev iz Jugoslavije, kot tudi ha pričakovanem obisku poslovnih ljudi, trgovskih predstavnikov, inženirjev, znanstvenikov in tehnikov iz visoko razvitih držav in držav v razvoju. Letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem je potekal v znamenju praznovanja 30-letnice uspešnega delovanja zagrebškega velesejma v razvoju jugoslovanskega in mednarodnega tržišča v Jugoslaviji. Hkrati je bila to 48. prireditev v jesenskem roku v 68 letih delovanja organizacije za prirejanje mednarodnih sejmov v Jugoslaviji. ài sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se ni naučil varčevati s svojim premoženjem in z dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: „Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika." Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Letos je bil razstavni prostor večji kakor kadarkoli doslej. Na 200.000 m2 pokritega in 85.000 m2 odprtega izložbenega prostora je razstavljalo veliko število domačih in inozemskih razstavljalcev. Kot vedno do sedaj je IMV razstavljal celoten proizvodni program na svojem stalnem razstavnem prostoru, ki je bil že nekajkrat najbolje urejen na zagrebškem velesejmu. Od 24. 9. do 2. 10. je bil v Novem Sadu mednarodni jesenski sejem, ki ga je odprl predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. Sejem sta obiskala tudi člana sveta federacije Kiro Gligorov in Ida Szabo, predsednik izvršnega sveta SAP Vojvodine Nikola Kmezič in vrsta ostalih visokih državnih funkcionarjev, precej inozemskih delegacij in izredno veliko število delovnih ljudi, predvsem iz Vojvodine in ožje Srbije. Razstava je bila organizirana na 50.000 mz razstavnega prostora, na katerem je razstavljalo 600 razstavljavcev iz domovine in razstavljala iz več držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. TOZD Commerce je s pomočjo novosadske poslovalnice IMV na sejmu predstavila kompletni proizvodni program, ki na vseh takšnih manifestacijah privlači s svojo raznoli- Glede na to, da je sejem mednarodnega značaja, so imele glavno vlogo naše camp prikolice. Veliko število obiskovalcev je namreč dobesedno razgrabilo veliko količino prospektov. Velika pozornost je bila posvečena tudi našim gospodarskim in osebnim vozilom ter širokemu programu servisne opreme. Čeprav se pravi pomen vsakega sejma pokaže šele v dolo- kostjo in zanimivostjo. Posebno zanimanje so vzbujale novosti iz proizvodnega programa, ki doslej še ni bil predstavljen novosadski publiki: novo sani-tetsko vozilo, Minibus de luxe, vozilo za prevoz posmrtnih ostankov in nekatere druge izvedenke, ki so proizvedene bodisi na osnovi sistematičnega sodelovanja z uporabniki ah pa na podlagi lastnih raziskav trga. V času sejma smo organizirali vrsto sestankov s posameznimi in izbranimi skupinami delovnih organizacij (kmetijski kombinati-farme, cestna podjetja, proizvajalci in predelovalci nafte, elektro podjetja), ki so zainteresirane za servisno opremo, posebno za aparate za pranje s paro. Velike zmogljivosti teh naprav in široka uporabnost v mnogih gospodarskih dejavnostih so bile na sejmu ocenjene z odlično oceno, saj razen IMV nihče ne more ponuditi tako dovršenih apara- čenem času, smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati na letošnji prireditvi. Potrebno je dodati, da IMV danes ni nepoznana tovarna iz majhnega industrijskega mesta, kar dokazuje obisk številnih predstavnikov velikih evropskih tovarn, ki so s spoštovanjem govorili o naših uspehih doma in v tujini. Predstavništvo IMV Zagreb KROVINOVIĆ BRANKO tov domačemu gospodarstvu. Predstavniki Samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo Vojvodine so podrobno pregledali novo sanitetno IMV vozilo in potrdili, da je izdelano natančno tako, kakor ga je predvidela zvezna komisija ter da je IMV edini proizvajalec, ki je šel na roke zdravstvu in proizvedel takšno vozilo, kakršno je resnično potrebno. Razen sestankov in demonstracij na razstavnem prostoru IMV je bil organiziran tudi obisk predstavnikov naše poslovalnice pri predstavnikih podjetij s področja Vojvodine, ki jo pokriva novosadska poslovalnica. Glede na to, da so razstavljeni program videli tako domači kot tudi tuji interesenti, lahko pričakujemo ugoden plasma proizvodov IMV. BAČLIJA ing. MIROSLAV prod. sklad. IMV Novi Sad V Zagrebu je bilo zmeraj dosti obiskovalcev pred prikolicami IMV rta sejmu v N. Sadu Delovno tekmovanje kovinarjev Samoupravni razvoj naše družbe zahteva vsestransko izobraževanje delovnih ljudi kot osnovnih nosilcev in ustvarjalcev materialnih dobrin naše družbe. Pri tem pa so eden izmed pomembnih činiteljev proizvodna tekmovanja delavcev. Delovno tekmovanje kovinarjev 1977 v Novi Gorici je bilo prvo republiško tekmovanje kovinarjev v SR Sloveniji, saj so bili prvič v tekmovanju vključeni trije poklici. V preteklih dveh letih je bilo organizirano le tekmovanje varilcev, letos pa je bilo razširjeno še z orodjarji in strugarji. Delovna tekmovanja te vrste odpirajo možnosti, da se proizvajalci spoznajo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in z dosežki na posameznih področjih. Taka srečanja pa niso pomembna le s strokovne strani, ampak tudi v samoupravnem in političnem sodelovanju proizvajalcev. Odbor republiškega delovnega tekmovanja kovinarjev je sklenil, da se tekmovanje priključi proslavljanju letošnjih Titovih in partijskih jubilejev. Pravico do sodelovanja na vseh stopnjah tekmovanja delavcev kovinske industrije so si pridobili kvalificirani in visokokvalificirani delavci, ki imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj. Našo TOZD sta na tem tekmovanju zastopala dva delavca: KV strugar Anton Drčar ter KV orodjar Franc Jakoš. Iz razgovora z obema udeležencema tekmovanja delavcev kovinske industrije je razvidno, da se naša udeleženca nista najbolje počutila med tekmovalci iz drugih organizacij. Dejala sta, da imamo v naši TOZD slabe stroje starejšega tipa, medtem ko imajo v večini drugih delovnih organizacijah novejše, bolj popolne stroje. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in praktičnega dela. Pri teoretičnem delu so morah tekmovalci odgovarjati na testna vprašanja iz poznavanja samoupravnega sistema, materiala, predmetov dela, strojev in orodij, osnov proizvodnega procesa in iz varstva pri delu. Pri praktičnem delu pa je moral vsak tekmovalec izdelati izdelek, določen z žrebom. Naša udeleženca delovnega tekmovanja kovinarjev sta dejala, da sta se na tekmovanju trudila za čimboljši rezultat. Rezultati tekmovanja nam še niso bili dani in zato ne moremo govoriti o uvrstitvi naših dveh delavcev. Odbor republiškega delovnega tekmovanja kovinarjev je ob priložnosti tekmovanja podprl inciativo, da se 10. oktober proglasi za dan kovinarjev Jugoslavije, kajti 10. oktobra 1910 je tovariš Tito postal član sindikata kovinarskih delavcev. Predlog, da se 10. oktober proglasi za dan kovinarjev Jugoslavije, so sprejeli tudi člani IO OOS naše TOZD na eni izmed svojih sej. Zato je sedaj, ko je že proglašen dan kovinarjev Jugoslavije še bolj pomembno, da se delavci kovinske industrije vsestransko povežejo. Ena od pomembnih oblik povezovanja so prav gotovo tekmovanja, ki naj bi bila v bodoče še bolj zastopana. Za večjo udeležbo na takih tekmovanjih bomo v bodoče morah usposabljati več delavcev v vseh kategorijah tekmovanja in upamo, da nam bo to vsaj deloma uspelo. MAJDA BARTOLI Odmevi na srečanje pri Miklavžu V zadnjem članku o srečanju na Gorjancih tov. Tovšak analizira letošnje srečanje in nakazuje nekatere rešitve. Popolnoma se strinjam, da mora biti srečanje iz leta v leto kvalitetnejše, s tem pa tudi privlačnejše za udeležence. Priprava takšnega srečanja pa zahteva: 1. pravočasno sestavitev programa, 2. zagotovitev finančnih sredstev. Že nekaj časa v naši delovni organizaciji ugotavljamo rezultate poslovanja in s tem tudi ostanek dohodka po TOZD. Po zaključnem računu se mora čisti dohodek razporediti na sklade in takrat je čas, da zdru- žimo sredstva za financiranje skupne prireditve praznovanja. Druga možnost pa je, da predvidimo ta strošek v gospodarskem planu oz. proračunu DSOSS s tem, da se določi ključ delitve na stroške TOZD. Če govorimo o skupnem praznovanju in financiranju, potem je nujno, da CDS imenuje pripravljalni odbor iz predstavnikov vseh TOZD. Odbor mora pripraviti in predlagati v odobritev delegatom CDS celotni program in predračun stroSc ov. Velika udeležba članov našega kolektiva na letošnji proslavi dneva vstaje slovenskega naroda in IMV kljub izredno slabemu vremenu dokazuje visoko zavest pripadnosti Industriji motornih vozil in naši sociahstični skupnosti. Pri tem pa ugotavljamo nezainteresiranost in nedopustno odsotnost vodilnih družbenopolitičnih delavcev občinskih skupščin, na področju katerih delujejo naše TOZD, kakor tudi gospodarske zbornice Slovenije in SR Slovenije. Glede priprave programa za praznovanje v prihodnjem letu smo sicer že v zamudi, vendar mishm, da bi se z resno akcijo še dalo rešiti zamujeno. Predlagam, da sindikalna konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov v IMV razpiše športno tekmovanje med vsemi TOZD za pokal „22. julij“ v naslednjih disciplinah: — mah nogomet, — odbojka, — streljanje, — smučanje in v — plavanju na 200 m. Razglasitev rezultatov v posameznih disciplinah in podelitev pokala zmagovalni ekipi TOZD bi bila na srečanju delavcev IMV pri Miklavžu. S tem bi še bolj poživili športno aktivnost v kolektivu in popestrili praznovanje. Pri kulturnem programu je potrebno dodati kvalitetne pevske točke kakor tudi nastop folklornih skupin. Šaljive igre in razna tekmovanja pa moramo organizirati na takšnem prostoru, da bo omogočen ogled vsem udeležencem. Popolnoma se strinjam s tov. Tovšakom, da bi lahko s prostovoljnim delom v kratkem času ure dih naš skupni rekreacijski prostor pri Miklavžu. Nosilec akcije naj bo aktiv ZSMS, ostali pa se bomo pridružili. S srečanja delavcev IMV na Gorjancih KAREL VARDIJAN Mladinci Industrije motornih vozil se udeležijo vsako leto številnih mladinskih delovnih akcij v regionalnem, republiškem in zveznem merilu. Letos so se udeležili zveznih mladinskih delovnih akcij v Plačko-vici v Makedoniji in na Kozjanskem v Sloveniji, republiške delovne akcije v Suhi krajini in več regionalnih delovnih akcij. Na vseh delovnih akcijah so naši mladinci pokazali visoko stopnjo delovnih navad, discipline in delovnega zanosa. Prav tako so dosegli velike uspehe na področju družbenopolitičnega izobraževanja, samoupravnega življenja in pri vključevanju v interesne dejavnosti. Mnogi med njimi so dobili za svoje delo visoka priznanja, med njimi kar 4 udarniške značke. O uspešni udeležbi naših mladincev na mladinskih delovnih akcijah govori tudi pismo, ki nam ga je poslala občinska konferenca ZSMS Novo mesto. V njem izražajo željo, da bi se tudi v prihodnje enako odgovorno in zavzeto vključevali v kadrovanje najboljših mladincev za mladinske delovne akcije, saj so te akcije velika šola samoupravljanja, bratstva in enotnosti, solidarnosti in tovarištva. Obiskali smo mladince na delovni akciji izkopa jarkov med Gotno vasjo in Žabjo vasjo, ki je trajala od 19. do 26. oktobra. 50 mladincev iz novomeških srednjih šol in 17 mladincev iz Industrije motornih vozil je v tistih nekaj dneh izkopalo 950 m jarkov za telefonske kable. Delovno akcijo je vodil Brane Bambič, organizacijski sekretar pri centru za mladinske delovne akcije. Med >o s co c .s, ?5 5 Mladinci IMV na delovnih akcijah kratkim razgovorom za Kurirja je povedal, da je ta akcija bolj delovnega značaja, tako da ni bilo družbenopolitičnega šolanja in interesnih dejavnosti. Vendar so mladinci kljub temu zelo prizadevno delali in s tem veliko prispevali k izgradnji tega zelo pomembnega objekta za Novo mesto in njegovo okolico. Tudi na tej delovni akciji so se izpričale znane kvalitete takih akcij: med seboj so se spoznavah mladi delavci in učenci v gospodarstvu in srednješolci novomeških srednjih šol. Med obiskom na delovišču smo se z nekaterimi brigadiiji tudi pogovarjali. Alojz Avbar: „Čeprav sem kramp in lopato poznal že prej, se doslej še nisem udeležil nobene delovne akcije. Zato je ta delovna akcija nekaj povsem novega. Je nova življenjska in delovna izkušnja. Take izkušnje pa lahko pridejo zelo prav v vsakdanjem življenju in pri delu v tovarni. Na delovni akciji sem se seznanil s posebno disciplino, ki vlada na njej. Zdi se mi, da bom nekoč še ponosen na svoj skromen delovni prispevek, ki sem ga vložil v to cesto.“ Delam kolikor morem! Marjan Božič: „Najbolj mije všeč na delovni akciji zato, ker je tu drugačen red kot kjerkoli drugje. Tu delam kolikor morem. Ker me nihče ne preganja, vlagam v to delo vse svoje sile in moči. V tovarni pa delaš do norme, in tako delo ni pretirano prijetno. Ravno tako mi ni prijetno doma, če me oče ah mama preveč priganjata. Raje delam, če se za delo odločam sam.“ Potem je Marjan Božič še dodal: „To je moja prva delovna ,vv. Naši učenci v gospodarstvu pri delu na delovni akciji. akcija, prav gotovo pa tli zadnja!“ Na delovnih akcijah domačega aktiva Poleg številnih mladincev h IMV smo na delovišču srečali tudi dijakinje novomeških srednjih šol. Zdenka Kren: „Doslej sem že večkrat delala na delovnih akci; jah, ki jih je organiziral domači aktiv ZSMS. Torej mi tako delo ni tuje, še več, opravljam ga z veseljem. Poleg tega pa tu spoznaš veliko novih prijateljev. Žehm si, da bi se nekoč udeležila kakšne večje mladinske delovne akcije, Iger bi doživela še več brigadirskega življenja, o katerem sem že toliko slišala. Nisem vedela, kako gradijo ceste Dušanka Matkovič: „N* delovnih akcijah spoznaj mnogo prijateljev, spozna5 fizično delo, organizacijo del® in tehnologijo. Doslej nature® nisem vedela iz prve roke, kak° gradijo ceste. Zdi se mi celo? ^ to delo ni niti ni tako naporn0; Vendar imam tudi šolo rada. šoh spoznaš eno plat življenja,v brigadi drugo, obe pa se dopo*' njujeta.“ Ob koncu obiska smo rida' dincem zaželeli še velik0 delovnih uspehov. Hkrati f smo jim zaželeh, da bi se ude’e' žili še več delovnih akcij. Janez Povše, udarnik M DA „Suha krajina 77“ Kasneje smo se pogovarjali j Janezom Povšetom, ki se J udeležil mladinske delo',i' akcije v Suhi krajini. Tam J opravljal težko in pomemb® funkcijo: bil je namesti^ komandanta za gradbišče, ž svoje delo je prejel udarnih značko, pomembno priznanje zanj in za našo delovno organizacijo. Tudi z njegovo pomočjo je brigadirjem na zelo težkem terenu Suhe krajine uspelo zgraditi več kot 8 km vodovoda z večstranskimi priključki. O delovni akciji pa je povedal: „Vsaka mladinska delovna akcija je šola življenja, šola samoupravljanja. Poleg tega, da se naučiš delovnih navad, se v kratkem času in na enem mestu naučiš mnogo iz našega samoupravnega socialističnega sistema. Lahko se udejstvuješ na kulturnem in športnem področju, spoznaš mnogo mladih ljudi iz drugih delovnih organizacij in različnih krajev Širše in ožje domovine. Šele tu spoznaš, kaj vse koristnega lahko napraviš za našo skupnost. Predvsem pa spoznaš, da kot zaveden član naše družbe ne smeš stati ob strani, marveč moraš poprijeti za delo povsod, kjer so za to potrebe. Če ne bi doživel življenja in dela v brigadi, bi verjetno prišel do teh spoznanj veliko kasneje.” Poleg vsakodnevnega dela na trasi vodovoda so se mladinci udeleževali udarniških akcij pri domačinih, katerim so pomagali pri vsakdanjih kmečkih opravilih. Sprva sojih domačini gledah z nezaupanjem; kasneje, ko so videli delovni polet mladincev, pa so se jim pridružili še Sami. Spoznah so, da ji mladinske delovne brigade ne prina-^jo samo vodovoda in lažjega življenja, marveč so jim pomagale do spoznanja, da družba fnisli nanje in na njihove težave 111 probleme. O stoja Bubnjevič, udarnik MDA „Plačkovica“ - 77“ Med mladinci, ki so se letos udeležili mladinske delovne akcije v Plačkovici v Make- doniji, je bil tudi triindvajsetletni Ostoja Bubnjevič, ki je že tri leta član našega delovnega kolektiva in je po poklicu izučen avtomehanik. Skupaj z ostalimi brigadirji je bil član mladinske delovne brigade Katja Rupena, ki je bila 5-krat udarna, skupaj pa je prejela 20 udarniških značk. Eno med njimi si je pridobil s pridnim delom tudi Ostoja Bubnjevič. Brigada je prejela še 18 pohval in 27 diplom. Bila je predlagana za pohvalo „Veljko Vlahovič11, ki jo podeljujejo samo izjemno dobrim brigadam. Za bralce Kurirja smo se pogovarjali z Ostojem Bubnjevičem. Ostoja Bubnjevič si je že kot učenec želel, da bi se udeležil mladinske delovne akcije, ker je o tem veliko slišal. Zato ni okleval niti minuto, koje sekretar osnovne organizacije ZSMS v oddelku dostavnih vozil sporočil, da se lahko trije mladinci udeležijo mladinske delovne akcije v Makedoniji. Takoj seje prijavil in bil je kot dober delavec in mladinec tudi sprejet. Ko smo ga vprašah, kako se je počutil na delovni akciji, nam je povedal, da je v brigadi doživel prijateljstvo in tovarištvo, ki ga ni moč opisati. To se lahko samo doživi. Poleg tega, je dodal, v brigadi mlad človek pridobi mnogo koristnih navad za življenje, hkrati pa se nauči spoštovati brezmejno voljo enotnega kolektiva. Te praktične izkušnje so poglabljali še na marksističnih krožkih, kjer so spoznavah teoretične osnove samoupravnega socializma in naše družbene ureditve. Tudi v zabavnem življenju so se posvečali v brigadi. Prirejah so izlete v kraje, znane iz zgodovine NOB. Med drugim so obiskali Tjentište, kjer so se udeležih X. športnega srečanja brigadirjev. Kombija s televizijsko opremo pred poslopjem zagrebške televizije. Vrnili so se iz Colomba RTV Zagreb je prva televizijska hiša pri nas, kije draga specialna reportažna vozila, ki jih je doslej uvozila, nadomestila z domačimi in njihovo notranjost opremila v lastnem aranžmaju. Ta vozila so namenjena za posredovanje direktnih TV prenosov iz mesta dogajanja. V njih je vgrajena zelo draga in zapletena televizijska tehnika. Prav zaradi tega in zaradi dejstva, da takšna vozila ne morejo izbirati terenov (saj so pogosto na brezpotjih), se od njih zahtevajo takšne vozne karakteristike, da zagotavljajo zanesljivo in točno izvrševanje najzahtevnejših nalog. Vozili, ki jih vidite na fotografiji, sta posneti pred stavbo televizije Zagreb. Eno vozilo od „bratov dvojčkov" se je vrnilo iz Colomba, kjer je uspešno opravilo svojo nalogo, vezano na tehnično zapleten televizijski prenos sestanka šefov neuvrščenih držav. O prenosu so se pohvalno izrazih vsi svetovni TV centri, ki so ga prevzemali. Speciahst iz Radio-televizije Zagreb, dipl. ing. Ivica Urličič, ki je adaptiral vozilo in ga opremil s TV tehniko, pa se je tudi pohvalno izrazil o lastnostih vozil naše proizvodnje. RTV Zagreb bo kmalu potrebovala še več takšnih vozil; upa, da bi skupno z našimi inštruktorji lahko izdelali še uporabnejše vozilo ter na ta način prihranili nemalo deviznih sredstev, ki so jih do nedavno porabili za nakup dragih uvoženih avtomobilov. Pomočnik direktorja PSO: BRANKO KROVINOVIĆ n T Elektronika v klimatizirani in zvočno izolirani notranjosti vozila, iz katerega usmerjajo sliko in ton iz petih komentatorskih mest Civilna zaščita (Nadaljevanje) Civilna zaščita je sestavni del ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši republiki. To je najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih ali drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. Vključevanje delovnih ljudi in občanov v CZ ne izključuje njihove dolžnosti delovanja tudi v drugih oblikah odpora napadalcu (izvidništvo, opazovanje in oboroženih sil, oskrbovanje ranjencev in drugo). Zakon je jasno opredelil, da je pod pojmom naravne katastrofe streba razumeti potrese, poplave, zemeljske in snežne plazove, neuija, pod pojmom „druge nesreče" pa epidemije, velike požare v naseljih, gospodarskih objektih, hude nesreče v rudnikih, hude prometne nesreče itd. S temi določili je posebno naglašena vloga civilne zaščite v mirnem času, organizacije, ki vodi in izvaja ukrepe v naštetih situacijah. Da bi se samozaščita v civilni zaščiti razlikovala od . družbene samozaščite, je posebej naglašeno, da gre za samozaščito ob vojnih akcijah, pri naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah. Vsebuje ukrepe in postopke, ki se začenjajo takoj izvajati kot je: neposredna osebna zaščita, prva pomoč ter vzajemna kolektivna zaščita ljudi, imetja v družini, stavbi, krajevni skupnosti itd. Za samozaščito se usposabljajo in jo tudi izvajajo vsi občani vse do aktiviranja enot in štaba civilne zaščite, nakar nadaljujejo svoje delo po navodilih štaba. Zakon našteva ukrepe civilne zaščite,ki so: zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, evakuacija, preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva, zatemnitev, maskiranje, radiacijska, biološka in kemijska zaščita, reševanje iz ruševin in ob poplavah ter gašenje požarov, zaščita pred eksplozijami, prva medicinska pomoč, prva veterinarska pomoč, asanacija terena in ukrepi za red. Med ukrepi je zakon posvetil posebno pozornost zaklanjanju prebivalstva in materialnih dobrin. Ob nevarnosti pred vojnimi akcijami se prebivalstvo in materialne dobrine zaklanja-jo v zaklonišča, v zaklonilnike in druge zaščitne objekte. Glede na uporabo so lahko zaklonišča: — osnovne zaščite, — zaklonišča dopolnilne zaščite in — zaklonišča močnejše zaščite. Po pravilniku za graditev zaklonišč so zaklonišča za osnovno in močnejšo zaščito izvedena kot dvonamenski objekti, ki se v mirnem času uporabljajo kot skladišča ah v kakšne druge namene, v vojni pa preuredijo v zaklonišča. Objekti dvonamenske uporabe se morajo temu prilagoditi v času izgradnje. Zaklonišča dopolnilne zaščite morajo imeti zakloniščih prostor največ za 25 oseb oziroma največ za 50 oseb, če so zgrajena kot rovna zaklonišča v kolenasti trasi, biti morajo praviloma opremljena s prezračevalno napravo. Glede na uporabnike, ki so jim namenjena, so lahko zaklonišča: hišna, zaklonišča za stavbni blok, zaklonišča za organizacijo združenega dela in druge organizacije in javna zaklonišča. Pravilnik za graditev zaklonišč določa, da se v zakloniščih osnovne zaščite mora omogočiti bivanje do 7 dni, a v zakloniščih močnejše zaščite do 14 dni. Pod zaklonilnikom razumemo deloma zaprt prostor, ki je zgrajen in prilagojen tako, da daje po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji in obliki omejeno zaščito pred vojnimi učinki. To so: samostojni zakloni zunaj objektov (odprti rovi, pokriti rovi in jame), zakloni v primernih prostorih (v hišah, gradbenih in naravnih objektih). Za izgradnjo zaklonilnikov so določeni normativi, ki med ostalim določajo, da se odprti in pokriti rovi gradijo največ za 60 oseb, s pristavkom, da v posameznem premočrtnem delu rova ne sme biti več kot 15 oseb. Občinske skupščine so že ah pa bodo v bližnji bodočnosti s posebnimi predpisi določile pogoje za graditev zaklonišč in tudi način financiranja. V primeru hudih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče ah izrednih razmer lahko predsednik izvršnega sveta občinske skupščine odredi, da morajo pri zaščiti, reševanju in odpravljanju posledic sodelovati: vsi občani, sposobni za delo, vsi občani z opremo, vozili in stroji, s katerimi razpolagajo ter TOZD in druge samoupravne in družbene organizacije s svojimi delavci, strokovnjaki in z opremo ter drugimi sredstvi, s Katerimi razpolagajo. V posebnih primerih lahko odredi ukrep predsednik izvršnega sveta skupščine SRS, v vojni pa tudi predsednik pokrajinskega odbora. Zakon določa, da upravljavci, uporabniki in lastniki tehničnih in drugih naprav, ki so potrebna pri zaščiti in reševanju, morajo dah po nalogu pristojnega štaba za civilno zaščito te naprave z ustreznim osebjem na razpolago za potrebe civilne zaščite. To velja tudi za zgradbe, zaradi začasne nastanitve prebivalcev iz ogroženega ah prizadetega območja. Za sodelovanje pri akcijah zaščite in reševanja ob naravnih in drugih hudih nesrečah in drugih izrednih razmerah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo, imajo upravljavci, uporabniki in lastniki pravico do dejanskih stroškov in odškodnine, delovni ljudje in občani pa tudi do brezplačne nastanitve in prehrane, če sodelujejo pri akcijah zaščite in reševanja najmanj 6 ur. Za osebe, ki ne ravnajo po odredbi pristojnega organa o obveznem sodelovanju pri zaščiti, reševanju in odpravljanju hudih posledic, so določene kazni in sicer: za odgovorno osebo v TOZD ah drugi organizaciji kazen zapora najmanj 3 mesecev do 3 let, za organizacijo združenega dela ah drugo pravno osebo denarna kazen od 5.000 do 50.000 dinarjev in za posameznika denarna kazen od 1.000 do 10.000 dinarjev ah zapor do dveh mesecev. Enote civilne zaščite so posebno organizirane, strokovno usposobljene in opremljene enote, ki so usposobljene za izvajanje zahtevnejših ukrepov civilne zaščite. Zakon določa, da so lahko splošne, specializirane in združene enote civilne zaščite. Ustanovijo se v skladu s potrebami in ocenami pristojnih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela. Splošne enote načelno ustanovijo sveti v manjših krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah. Namenjene so za opravljanje manj zahtevnih nalog. Ustanovijo se tudi v stanovanjskih in drugih stavbah v skladu z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti. Specializirane enote so bolje opremljene, strokovno usposobljene in namenjene za izvajanje posameznih vrst ukrepov civilne zaščite. Ustanovijo jih v krajevni skupnosti svet KS, v organizaciji združenega dela delav- ski svet, lahko pa jih ustanovi tudi repubhka. Združene enote civilne zaščite se ustanovijo na območju ene ah več občin in se uporabljajo za izvajanje najzahtevnejših ukrepov civilne zaščite. Občinska skupščina na podlagi ocene in predloga štaba za civilno zaščito ustanovi občinsko enoto civilne zaščite. Pomembno je, da zakon izrecno določa, da se enote gasilskih društev in poklicne gasilske enote v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in izrednih razmerah vključijo v civilno zaščito in delujejo po navodilih pristojnega štaba Za organizirano usmerjanje in pripravljanje ter vodenje civilne zaščite pri izvajanju ukrepov zaščite in reševanja se ustanovijo štabi za civilno zaščito. Štab tvorijo: poveljnik štaba, načelnik štaba ter potrebno število članov. Ti morajo imeti namestnike odnosno pomočnike. V TOZD in krajevnih skupnostih ter državnih organih, ki imajo samo splošno enoto civilne zaščite, opravlja nalogo štaba poveljnik te enote. Imamo republiški štab civilne zaščite, ki ga imenuje izvršni svet skupščine SRS v soglasju s predsedstvom SRS. — Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine in je za sv ege delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu civilne zaščite. Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti inje za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ob neposredni vojni nevarnosti ah vojni pa svetu krajevne skupnosti. V strokovnem pogledu je štab za civilno zaščito krajevne skupnosti odgovoren občinskemu štabu civilne zaščite. Štab civilne zaščite v krajevni skupnosti vodi delo vseh štabov civilne zaščite na območju krajevne skupnosti. Štab za civilno zaščito v TOZD imenuje njen delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. Za svoje delo je odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ah drugemu ustreznemu organu. Skrbi za izdelavo načrta CZ, usmerja organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, usposabljanje enot civilne zaščite in vodi akcijo zaščite in reševanja. IVAN TOVŠAK DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1977 Letos spet prvi? Ko boste brali te vrstice, bodo tekmovanja na delavskih športnih igrah 1977 občine Novo mesto že za nami. Do trenutka, ko pišemo te vrstice, je zaključenih že devet posameznih športnih panog, šah, s katerim se igre končujejo, pa je v polnem zamahu. Kot smo obljubili že v prejšnji številki, vam bomo danes predstavili naše uvrstitve po posameznih panogah tako ekipno kot posamezno. Poudarimo naj, da smo letos uspeli zainteresirati za športno rekreacijo tudi naše delavke, saj so se udeležile srečanj povsod, razen v atletiki in krosu. Tudi uspehov ni manjkalo, kar nas vse obvezuje, da se v prihodnjem letu udeležimo športnih srečanj v še večjem številu. Tiste delavke—športnice, ki so bile že letos aktivne pa pozivamo, da pomagajo pritegniti k sodelovanju še svoje sodelavke, da bomo dosegli čim-večjo množičnost in častno zastopali delovno organizacijo. Moško zastopstvo je v lanskem letu doseglo svoj naj-večji tekmovalni uspeh, saj smo uspeh osvojiti prvo mesto v generalni razvrstitvi. Letos, ko smo že spomladi na zvezni motoriadi presenetili z izredno visokim četrtim mestom v Jugoslaviji v naši branži, smo se tudi v občinskem merilu resno lotih iger. Kljub temu, da ni bilo vedno dovolj zagnanosti in vztrajnosti, pa vrstni red v generalni uvrstitvi pred zaključnimi borbami v šahu le kaže, da se bomo tudi letos visoko uvrstili — če ne bo šahovskega presenečenja — spet na prvo mesto. Ti uspehi pa nas seveda ne obvezujejo samo, da se bavimo izključno s tekmovalnim delom, ampak da del svojega prostega časa posvetimo športni rekreaciji v organizirani obliki ah individualno vsak za sebe. S hojo in tekom v naravi, z razgibavanjem, v igrah z žogo, s kolesarjenjem, hojo v hribe in z vso ostalo telesno aktivnostjo krepimo telo in ga ohranjamo zdravega ter sposobnejšega za naše vsakodnevno delo in življenje. Več zdravja, večja delovna sposobnost, večja produktivnost in zmanjšanje bolniških izostankov z dela je naša želja in potreb. REZULTATI: ženske PLAVANJE do 25 let — prsno 4. mesto Drenovec Jožica nad 25 let - prsno 1. mesto Lažetič Bernarda 5. mesto Lazarov Spasenka štafeta 3 x 50 m prsno 1. Novoles 2. IMV Ekipno: 1. Novoles 2. IMV 3. Iskra Novo mesto STRELI ANJE 7. mesto Drenovec Jožica Ekipno: 1. Pionir 2. Krka 3. Iskra 4. Novoles 5. IMV ODBOJKA Zmagal je Novoles pred Krko in Pionirjem. IMV je bil šesti izmed devetih ekip, kar lahko ocenjujemo kot uspeh glede na to, da so se spomladi dekleta šele prvič spoprijela z žogo. NAMIZNI TENIS Zmagala je Krka, IMV je bil četrti. KEGLJANJE Ženska ekipa bo osvojila 2. mesto za Pionirjem, če ji bosta priznana oba nastopa (tudi tisti, ki so ,ga imele naknadno). V kolikor ne, pa bodo šele 5 (več resnosti v prihodnje in pravočasno nastopanje!). MOŠKI - MALI NOGOMET Nastopilo je 22 ekip v dveh skupinah: 1. Krka 2. Pionir 3. IMV 4. Novoles PLAVANJE Najboljše posamezne uvrstitve v svojih kategorijah so dosegli: 2. mesto Turk Jože, 4. mesto štafeta 4x50 m, 5. mesto Dipalo Božidar, 9. mesto Jasnič Miro. Ekipno: 1. Novoles 2. Pionir 5. IMV ATLETIKA 1. IMV 2. Krka 3. Novoles Posamezno: 100 m 1. Bratič Milan 3—4 Pavlin Zvone 1000 m 5. Granda Branko 7. Kramar Anton Skok v daljino 1. Štrumbelj Brane Skok v višino 2. Turk Jože Met bombe 8. Golobič Marjan Štafeta 4 x 100 m 1. IMV (Turk, Bubnjevič, Pavlin, Bratič) 2. Novoteks 3. Krka BALINANJE 1. Novoteks 2. IMV 3. Krka 4. Pionir Najboljša uvrstitev naših balinarjev v šestnajstih letih nastopanja na DŠI. KEGLJANJE l.IMV 976 kegljev 2. Pionir 974 kegljev 3. Borac 932 kegljev 4. Novoteks 5. Gozdno gospodarstvo 6. Krka KROS do 35 let 1. Doljak (UJV) 4. Bogovac Rade 5. Bradač Jože (oba IMV) nad 35 let 1. Lažetič Kosta (IMV) Ekipno: 1. Krka 2. IMV 3. Iskra Novo mesto STRELJANJE Ekipno: 1. Pionir 847 krogov 2. Krka 845 krogov 3. IMV 761 krogov 4. Novoles 759 krogov Najboljši od naših je bil Gradišar Slavko s 159 krogi, vseh pet strelcev pa precej izenačenih. Rezultati so bili na republiški ravni, zmagal je Židanek (181 krogov) pred Ribičem (180 krogov — oba Pionir). ODBOJKA Nastopilo je 13 ekip, ki so bile razdeljene v 2 skupini. 1. Novoteks 2. Iskra 3. Krka 4. IMV 5. Pionir 6. Novoles NAMIZNI TENIS 1. Ela 2. IMV 3. Iskra Končni plasman delovnih organizacij in rezultate šahovskega tekmovanja bomo posredovali v naslednji številki. JOŽE TURK Predsednik konference OO sindikata, Jože Turk, se dobro izkaže tudi pri odbojki. Wrsvjgs. gyjySjr Tj 1 Skok z mesta je zelo privlačna disciplina. KONČANE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V OBČINI BREZICE Letos: popoln neuspeh! Z občinskim praznikom, 28. oktobrom, so bile zaključene letošnje delavske športne igre, v katerih so sodelovale skoraj vse sindikalne organizacije v občini Brežice. Na sporedu je bilo tokrat 6 športnih disciplin, tekmovanje pa je bilo razdeljeno na spomladanski in jesenski del. Nastopili so tudi športniki TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice in dosegli kaj skromne uvrstitve. Še najboljši so bili strelci, čeprav že vsi „veterani", ki so osvojili z malokalibrsko puško drugo mesto, z zračno pa tretje. Nastopili sov postavi: Geijevič, NA MIRNI DELOVNA AKCIJA Mladi naše TOZD smo organizirah delovno akcijo izven delovnega časa. Čistih smo okohco proizvodne hale in upravne zgradbe ter parkirni prostor. Pograbili smo listje, ki je padlo s topolov. Ker se je delovne akcije udeležilo le nekaj mladincev, moramo v bodoče skrbeti, da se bodo podobnih akcij udeležili še ostali mladinci, kajti le z vehko udeležbo na delovnih akcijah bomo dokazali, da smo mladinci pripravljeni delati tudi izven delovnega časa in s tem skrbeti za lepšo podobo okolice tovarne. MAJDA BARTOLJ Piltaver, Ogorevc, Slak. Skupaj je nastopilo 14 ekip. Med šestnajstimi ekipami je uspelo osvojiti tretje mesto tudi 1. moštvu v namiznem tenisu. Igrah so: Grahovac, Rožman, Orešnik, Sečen, druga ekipa v postavi Kopinč, Kuntarič, Kojič pa je osvojila deveto mesto. Med posamezniki je bil Grahovac peti. Odbojkarji so letos peti od devetih sodelujočih ekip. Igrali so: Požar, Sotler, Zidarič, Merslavič, Orešnik, Volavšek, Jamnikar, Lesar. V kegljanju je moštvo IMV osvojilo deveto mesto od desetih uvrščenih. Postava: Zorič, Grahovac, Rožman, Kuntarič I., Gerjevič, Sečen, Kuntarič II. Nogometaši se sploh niso uvrstili, ker na tri tekme niso „mogli" pripeljati popolne ekipe, v šahu pa nismo sodelovali. Čeprav je glavni pomen delavskih iger, da čim bolj množično sodelujemo, je merilo dela na področju telesne kulture po posameznih delovnih organizacijah vendarle športni rezultat, dosežen na sindikalnem prvenstvu. Zato lahko ocenimo letošnje rezultate, ki so jih dosegli športniki IMV TOZD TAP Brežice, kot popoln neuspeh. Še pred štirimi leti je IMV predstavljal pojem športne aktivnosti delovnih organizacij v občini. Do takrat smo dvakrat osvojili prvo in dvakrat drugo mesto v skupni uvrstitvi. Strelci so bih vehko let napremagljivi, nogometaši trikrat prvi, pa tudi ostali niso dosti zaostajali. Danes, ob večjem izboru igralcev, pa taka skromnost! O vzrokih neuspeha tokrat ne bi pisal, saj so več ah manj Mladi smo Na sestanku 00 ZSMS smo mladinci razpravljali o sodelovanju 00 ZSMS z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike ter o pripravi na ekskurzijo. Mladi naše TOZD nimamo priložnosti sodelovanja v družbenih organizacijah in društvih. Vzrok za to je različnost krajev, iz katerih so naši mladinci. Mladi sodelujemo deloma v družbenih organizacijah in društvih na območjih KS, kjer živimo, nimamo pa možnosti, da bi se vsi povezali v društva in družbenopolitične organizacije v določenem kraju. Možnost sodelovanja imamo le na športnem področju, kjer tudi aktivno sodelujemo. V naši TOZD se mladinci ne srečujemo s problemi štipendiranja oz. se tem problemom srečujemo le redko. Le trije mladinci, ki se izobražujejo ob znani vsem članom brežiškega kolektiva, pač pa je treba poudariti, da se da že do naslednjih iger s prizadevnostjo in razumevanjem odgovornih stanje popraviti v tolikšni meri, da se lahko spet enakovredno borimo za vrh. ERNEST SEČEN razpravljali delu, so pogodbeno vezani s podjetjem, ki jih štipendira. Za poklic pa se v naši TOZD usposablja 19 učencev v gospodarstvu, ki prejemajo nagrade, določene s samoupravnim sporazumom. Na sestanku je bil podan osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, katerega so mladinci tudi potrdili. Na sestanku smo se dogovorili, da bomo organizirah poučno ekskurzijo. Izbrali smo si naslednjo relacijo: Ribnica, Kočevje, Metlika, Baza 20. Ker je v naši TOZD vehko mladincev, si moramo prizadevati, da bomo kar se da uspešno delovali, hkrati, pa se moramo tudi mi močno prizadevati za uspešno uresničevanje zakona o združenem delu. MAJDA BARTOLJ Zakaj se alkoholik upira zdravljenju Pred kratkim je iskal pri vrataiju IMV eden izmed tistih delavcev, ki so zapustili naš kolektiv, informacije, kje je „zdravilišče za alkoholike". V nadaljnjem pojasnilu je povedal, da to ne sprašuje zase, pač pa za „nekoga drugega". Vratarju smo svetovali, naj ga napoti kar v kadrovski oddelek, kjer bo dobil informacije iz prve roke. In res se je čez nekaj časa zglasil v našem oddelku. Seveda sem ga takoj spoznala, saj sem ga obravnavala oktobra lani zaradi njegovega alkoholizma in takrat o zdravljenju ni hotel ničesar sliša- ti. Bil je to naš delavec iz lakirnice v tovarni avtomobilov, ki je januarja letos samovoljno zapustil delovno organizacijo. Je poročen in je oče mladoletnih otrok. Z ženo sta se pogovarjala, kdo od njiju naj bi pustil službo; ona mu je dejala, da je pripravljena to storiti, vendar pod pogojem, da ji vsak mesec izroči njegov osebni dohodek, vendar mož na tak predlog ni pristal. Takega „ponižanja" z njene strani ni mogel sprejeti, zato je raje doma ostal sam. Ko je prekinil delovno razmerje, je doma nadaljeval s starim, že vpeljanim pijanskim načinom življenja. Sprememba je bila le v tem, da je imel eno obveznost manj: ni mu bilo treba skrbeti za čas odhoda v službo, sicer pa se je že vrsto let z izsiljevanjem bolniškega staleža na takšen način življenja privajal. Doma ni bilo od njega nič več koristi kot prej, kajti pil je naprej kot prej in še bolj z materjo vred, ki je tudi alkoholik, z okoljem, v katerem so vsi več ali manj predani uživanju alkoholnih pijač. Življenje pa je teklo svojo pot in posledice alkoholizma so se vse bolj in bolj globoko prodirale v družino. „Usoda" je takrat hotela, da je žena ostala v službi. In kakšna sreča, da se je tako zgodilo! Sedaj, ko je žena ostala „edina trezna" razen otrok ob pijanem možu in pijani tašči, ko je spoznala, da njena družina vsak dan bolj propada zaradi moževega pitja, da so razmere doma vsak dan hujše in že nevzdržne in ko je na koncu ugotovila, da njene prošnje pri možu niso našle pravega odziva, je sklenila odseliti se proč. Moža je že enkrat zapustila in to v drugem letu zakona, sedaj pa teče že petnajsto leto hudega trpljenja! Takrat se je na moževo pregovaranje vrnila nazaj; zatrjeval ji je, da se bo poboljšal. Res se je poboljšal. To „poboljšanje" pa je trajalo presneto kratko in ko je ženo pregoljufal in mu je ona verjela, je nadaljeval s pitjem. A sedaj se žena ne bo vrnila dokler ji mož ne prinese potrdila od zdravnika, ki zdravi alkoholike, da ima resen namen se zdraviti. Zato je naš tovariš iskal informacije, kje se „zdravijo alkoholiki." Bralcem moram pojasniti, da sem o tem primeru že dvakrat pisala v našem „Kurirju" in se ponovno vračam k problemu, ker se ob njem lahko naučimo (predvsem pa žene alkoholi kov!), kako je mogoče alkoholika spraviti v stisko, da se odloči za zdravljenje. Tisto soboto, koje L. I. iskal informacije, je bil trezen, čisto poparjen, mehak kot cunja, s solzami v očeh; objokoval je svojo trenutno situacijo in med drugim povedal, daje ostal sam, da mora naslednji dan na orožne vaje, da bo ostal doma šoloobvezni otrok brez varstva, kure, prašiči in krave pa brez hrane. Šele sedaj, ko je bil trezen, ko se je znašel v stiski, ko je bil potisnjen pred „veliko odločitev", je prvič začel premišljevati, če ni še zmeraj igral... Ženo z otrokom je sicer našel, toda ona ni hotela ničesar slišati o tem, da bi se vrnila, dokler se ne odloči, kajti ona ni dolžna zdraviti se skupaj z njim. Njegova dolžnost pa je, da si jo bo pridobil, če hoče rešiti sebe pred propadom, ker njega interesira sedaj samo „on in njegov goli jok". Nekateri pravijo: treba je čakati, da jabolko dozori. Res je tako! So pa tudi metode, ki to zorenje pospešijo. Če je alkoholik utesnjen z več strani, če je več tistih, ki mu onemogočajo manipuliranje, prej se bo odločil za zdravo — trezno življenje. Toda, ali smo mi vsi skupaj dozoreli za ustvarjanje pritiskov? Mislim, da ne! Če bi bili, potem ne bi pustih propadati toliko in toliko družin! In ob tem se niti ne zavedamo, koliko pohabljenih družin se bo še rodilo, kajti otroci, ki izhajajo iz družin, kjer je eden ah sta oba roditelja alkoholika (teh pa je kar 80 %), nimajo najosnovnejših, še daleč pa ne normalnih pogojev za čustveni, osebnostni in socialni razvoj. In kako naj od teh otrok pričakujemo, da si bodo ustvarili srečna ognjišča, če sami nikoh niso bih deležni sreče? Od svojih staršev niso mogli dobiti napotkov za svojo bodočnost in tudi ne zgledov, kako se naj normalno obnašajo v življenju. Tako so opeharjeni za marsikaj. To so tragične ugotovitve, so pa resnične, vzete iz življenja. Ob tem sem se spomnila družine, v kateri je oče alkoholik in je tudi naš delavec. 10-letni sin mu mora prinašati pijačo sredi noči na očetovo zahtevo! Domače naloge piše in za šolo se pripravlja opolnoči, ko se oče umiri in zaspi, a kljub vsemu temu pa je v šoh odličen učenec! Se ga ne bi splačalo rešiti? Nitokhcvsih? Vehko se bomo morah še vsi skupaj učiti o alkoholizmu in o tem, kako je mogoče alkoholika spraviti v stisko, da se bo odločil za zdravljenje. Nove metode, nova spoznanja o negativnih vplivih alkoholika na proizvodnjo in družbo bomo morah razčiščevati sproti ob delu za strojem in v pisarni. Če bi mi v delovni organizaciji bili pripravljeni pravočasno in pravilno ukrepati, bi pripomogli k hitrejšemu zorenju problema. Predvsem imam tu v mishh vlogo vodij oddelkov, ki se s problematiko alkoholizma srečujejo vsak dan, dalje člane disciplinskih komisij, na katere alkoholiki s svojo sentimentalnostjo dostikrat vplivajo tako močno, da se ne odločijo za tisto kazen in tisti ukrep, za katerega bi se s pravne strani morali odločiti. Alkoholik ima za svoje pitje na zalogi kup razlogov in opra- Uspešni strelci V naši DO že skoraj 2 leti zelo uspešno deluje strelska družina „Lojze Dragan". Lani je strelska ekipa te družine dosegla nekaj dobrih rezultatov. Tako je na delavskih športnih igrah v Novem mestu dosegla tretje mesto, takoj za dvema najboljšima ekipama Krke in Pionirja. Letos oktobra je spet ponovila uspeh iz lanskega leta in se tako plasirala na tretje mesto, kar je v izdatni meri vplivalo na skupek točk v borbi za ekipno prvo mesto. Najboljši uspeh je strelska ekipa dosegla na občinskem tekmovanju z vojaško puško 4. julija v počastitev dneva borca, kjer je ekipno dosegla 1. mesto, med posamezniki pa je tov. Slavko Gradišar dosegel nov občinski rekord s 176 krogi od 200 možnih. Oktobra se je naša strelska vičil. Ko se pogovarjam z njimi o zdravljenju, imajo tudi kup pomislekov, ki pa so vsi vezani na vprašanje, kako živeti brez alkohola: ah ga res ne bom smel več piti, vzeli mi boste še tisti kozarec, saj mi to pomeni vse v življenju, saj ga drugi tudi pijejo, nisem jaz tisti naj ... zakaj bi ravno jaz moral —, predpostavljeni tudi pijejo, saj ga vi tudi pijete, zakaj pa potem pridelujemo alkohol in zakaj ga sploh prodajajo itd. Odgovor za vsa ta opravičila za alkoholika, ki se odloči za zdravljenje, je samo eden. Ta pa je enostaven, kratek in jasen: niti kozarca alkohola nikoh več! To sprejmejo za normalno in popolnoma samo po sebi umevno edino zdravljeni, osveščeni in družbeno rehabilitirani alkoholiki, ne morejo pa tega sprejeti tisti čezmerni pivci, ki so čustveno navezani na alkohol. Alkoholik se upira zdravljenju toliko časa, dokler mu to mi dovoljujemo, dokler pijanega prenašamo, dokler lahko z nami manipulira, nas izsiljuje, nas „prinaša okrog", se pravi, vse do takrat, dokler njegova izsiljevanja niso močnejša od vezi med nami in alkoholom, dokler mi ne dojamemo, da je edino normalno življenje brez alkohola. Ko to dojamemo, mora alkoholik na zdravljenje ali v propad. MARIJA BOŽIČ »Lojze Dragan« ekipa udeležila prvenstva v streljanju z vojaško PA puško, avtomatsko puško ter s pištolo na VIII. odprtem armijskem prvenstvu v Ljubljani. Uvrstitev cele ekipe še ni znana, kajti rezultati bodo objavljeni preko biltena, katerega prejme vsaka strelska ekipa čez nekaj dni. V informacijo lahko povemo, da je to bilo tekmovanje republiških, pokrajinskih, občinskih in armijskih ekip Jugoslavije, kakor tudi strelskih družin, katerih strelci so imeli status registriranega strelca. Treningi naše družine se redno odvijajo ob torkih od 15. do 17. ure na strelišču v novem domu JLA v Novem mestu. Vabimo vse, ki se želijo ukvarjati s strelstvom, da se nam pridružijo! SLAVKO GRADIŠAR Delavec pri preši. Pot do razvitih skozi mikroelektroniko Srednjeročni načrt gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja naše republike daje veliko prednost razvoju mikroelektronike, področju, kateremu * ***+******■****** * *** * Iz disciplinske (BREŽICE) - PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU, POGOJNO ZA DVA MESECA: 1. Marjan’KUŽ EU, roj. 1959, NK delavec na vgradnji pohištva. Odklonil je delo v podaljšanem času. - JAVNI OPOMIN: 1. NEPUŽLAN Franc, 1951, NK delavec na sestavi, je bil v vinjenem stanju na delovnem mestu ter je samovoljno zapusti delo. Odklonil je tudi izvršitev delovne naloge. 2. DRUGOVIČ Branko, 1958, NK delavec na montaži prikolic, ni prišel na delo v svojo izmeno in je opravljal delovne naloge površno in neodgovorno. 3. KOLAR Branko, 1954, PK elektrikar na montaži prikolic, je odklonil delo v podaljšanem delovnem času in samovoljno zapustil delovno mesto. poskušajo vsi razviti v čim krajšem času iztrgati čimveč skrivnosti. V ta prizadevanja se vključuje tudi IJS. Skupno s strokovnjaki Elektrofakultete, Instituta za elektroniko in vakumsko tehniko in Iskre uresničujejo 2 velika projekta: „Mikroelektronika*1 in „profesionalizacija elementa za elek-troniko**. Na področju miniaturizacije elektronskih elementov in mikroelektronike smo našo aktivnost usmerili k specialnim vezjem, izdelanim po tehnologijah debeloplastne in tanko-plastne tehnike nanašanja pasivnih in aktivnih elementov. Z delom teh raziskav smo se aktivno vključili v proizvodnjo. V skupnem laboratoriju, ki sta ga opremila IJS in ISKRA, razvijamo številne nove izdelke in celo proizvajamo manjše poskusne serije. Prototipi, preizkušeni v laboratoriju, prehajajo v proizvodnjo v Iskrini tovarni Uporov v Šentjerneju. Laboratorij za keramiko sodeluje z več TOZDI ISKRE iz branže elementi. S tovarno tehnične keramike v Vižmarjih razvijamo keramična telesca za upore. Sodelujemo pri razvoju kondenzatorjev s tovarnama v Žužemberku in Stegnah. Za tovarno ferì tov in magnetov v Stegnah razvijamo različne tipe keramičnih in kovinskih magnetov. Sodelavci laboratorija za keramiko ne razvijajo le elektronskih materialov in elementov, ampak tudi druge visoko-temperatume materiale. Tako npr. razvijajo trde materiale za obdelavo v strojni industriji in materiale, obstojne v korozivni sredini pri visokih temperaturah, kar je posebno pomembno v kemijski industriji. Pri razvoju novih materialov Disciplina v Odbor je dobil letos za obravnavo večje število predlogov kršilcev delovnih dolžnosti v obravnavo. Zato so bili obdolženci obveščeni, da se v petek, 28. oktobra 1977, udeležijo zaslišanja. Ponavadi so kršitelji vedno eni in isti, neopravičeno izostajajo z dela po več dni in se ne zavedajo, da s tem kršijo delovne obveznosti in kvarno vplivajo na svoje sodelavce. Večina pa je takih, ki se zavedajo, kaj jim pomeni točnost prihajanja na delo in izvrševanje zastavljenih nalog. Med obdolženci zaradi kršitve delovne discipline so tudi taki, ki prihajajo na delo v vinjenem stanju, kar pa ne ogroža le delavca samega, ampak tudi sodelavce in odgovornost neposrednega vodje. so posebno pomembne metode kontrole. V institutu se v zadnjem času rojeva center za mikrostruktume raziskave, ki že razpolaga z nekaterimi kakovostnimi aparaturami in že danes predstavlja instrumentalno in kadrovsko osnovo za nadaljnje zahtevne raziskave, ki bodo koristile med drugim tudi industriji cementa in jeklarnam. INSTITUT „JOŽEF STEFAN** UUBUANA »Podgorju« Odbor nima namena, da bi s kakršnimikoli kaznimi (javnim opominom, pogojno izključitvijo za dobo enega leta, če se kršitve ne ponovijo več) delavcem kratil pravice, kot so tega mnenja nekateri delavci. Namen je predvsem v tem, da bi bila boljša disciplina, večja storilnost, večja odgovornost na delovnih mestih, manj pa nesreč pri delu, kar pa ni samo v interesu delovne organizacije, ampak tudi v interesu delavca samega. Več bi moralo biti medsebojnega pogovora med preddelavci in delavci, da bi tako reševali taka in podobna vprašanja. V vsaki delovni organizaciji pa mora vsak delavec poleg pravic poznati tudi dolžnosti. MARTINA GLOBEVNIK Fotografija v službi sodobne tehnologije tudi pri nas v IMV V času, v katerem živimo, je fotografija dobila še eno zelo pomembno vlogo poleg svojega klasičnega pomena. Takoj seveda pomislimo na njeno vlogo kot sredstvo javnega obveščanja, ali pa največkrat kot zaustavljeni trenutek življenja in okolja, v katerem smo se takrat nahajali — spominska fotografija. Tehnični razvoj proizvodnje in sodobne tehnologije, povečanje komercializiranega asortimana končnih izdelkov, večje osebne zahteve uporabnikov, hitra in ažurna informacija v omrežju servisnih služb, hitra konzultacija med proizvodnjo, službo tehnologije in razvojno službo itd., vsi ti faktorji so vplivali da se poišče nova rešitev, ki bo ustrezala vsem tem zahtevam. Kajti dosedanji klasični način kopiranja in razmnoževanja dokumentacije (načrtov za službo tehnologije in proizvodnje ter katalogov in kartotek za komercialne potrebe oz. servisno omrežje in rezervne dele) ni več ustrezal novim potrebam. Večletni študij in preizkusi so kazah, da je najdena najboljša rešitev: MIKRO IZDAJA. Sistem mikro izdaje je sestavljen iz treh osnovnih oblik in sicer: 1. MIKRO FOTOGRAFIJE, 2. PERFORIRANE KARTICE Z MIKRO FOTOGRAFIJO, 3. KARTICE Z MIKRO FOTOGRAFIJO NOMENKLATURE oz. kosovnice izdelka. 1. MIKRO FOTOGRAFIJA dela, podsklopa ah sklopa določenega izdelka (n. pr. avtomobila) z ustreznimi številkami omogoča hitro konzultacijo in tudi aplikacijo le-tega v servisni službi ah pa komerciali- zaciji rezervnih delov določenega končnega izdelka. 2. PERFORIRANA KARTICA Z MIKRO FOTOGRAFIJO Za potrebe razvojne službe oz. konstrukcijskega biroja omogoča hitro konzultacijo dela, podsklopa ah sklopa in ponuja vse informacije, ki jih konstruktor ali tehnolog potrebujeta za fizično reahzacijo v proizvodnji le-tega (številko komada, številko načrta, poslednji nivo spremembe, velikost formata originalnega načrta, konstrukcijske informacije, tehnološka navodila za izdelavo, vrsto materiala, sliko oz. obhko komada itd.) 3. Kartica z mikrofotografijo nomenklature nam pomaga da se hitro znajdemo v moiju sorodnih številk določenega dela, podsklopa ah sklopa končnega izdelka iz proizvodnega asortimana ter pridemo do osnovnih koordinat za potrebe nadaljnje eksploatacije dokumentacije, specifične za ta del. Kaj nam še ponuja mikro — film? 7 7o11 7 m là-Mixt» OM Primer mikrofotografije za hladilnik in ekspanzijsko posodo avtomobila R-12. 70.01 70.01 i>JiR *i,o» n ruttami! ini MSI SUONI (RUMI »OJ 010 Oli (Ril») uti osmo tosi004 IN : (•ltl> Nili 0S> IH >>00 SSO MI IO t 11 M SU OSO limai ; »NS4I00I lei r» tosso MI IN SS 010 JN t |R 1170» l»NSJ«M ,R 1,7,1 J» N Sii 3SJ : i»M sussi ; I >> 01 140 004 ______100 N 114 IN t (RI 170) l»NS14 1IS ______I0I5S SII 4M t IR 1170) I77MS14 110 ------77 N SCI 417 ______/0* 01 Iti ON t (R I ITO) I>7 00 S14 111 ------>1 01 OSI 070 ------»UNI 010 I» 01 MI 014|R 1111(7) l »11 00! 015 (K) >1 01 OSO Oli 01 N SSC JN N SS NO IN >7 N S47 MI t(M - » MSI» IN - » Il 0SS 001 >• 01 OSI IH 0( OS MI IN - » N SOI 400 111 Sili DI’SI — Mikro fotografija, posneta v velikosti 28 x 40 na kartici 187 x 82, potrebuje zelo malo prostora za arhiviranje dokumentacije, možnost ustreznega zavarovanja proti poškodbam, požaru ali zlorabi. - Hitro iskanje, čitanje in konzultacija potrebnih podatkov ter posredovanje le-teh zainteresiranim službam. — Ekonomičnost v primerjavi s klasično dokumentacijo, (zmanjšano število katalogov — pr. ena sama mikro-kartica zamenja kompleten katalog). — Možnost razmnoževanja načrtov v poljubnem številu izvodov na ustreznem stroju za kopiranje mikro-filma. — Ažurno vodenje specifikacije izdelka v vseh službah, enotnost informacije in hitro posredovanje le-te na razdaljo. — In končno: hitra usluga pri uporabnikih ter ugled sodobne firme. I. GERSTENHOFER IMV JE NAJBOLJŠI IMV JE SLAVEN ★ DRUGI O NAS IMV tekmuje na motoriadi, da pokaže, kaj znajo naši fantje mladi. IMV je četrti, lahko bi bil tudi prvi, samo da je še malo, pomlajene krvi. IMV je najboljši, IMV je slaven, njemu na motoriadi malo kdo je raven. Pesmica je nastala na XII. motoriadi v Beogradu. Peli sojo naši tekmovalci, ki so si tako krepili duha na poti k zmagam. Pesem je zapisal Rudi Sever. j Prosimo, upoštevajte! j Vse, ki oddajajo svoje pri- ■ spevke za tovarniško glasilo j natipkane, ponovno tovari-! ško prosimo, da upoštevajo: — tipkajte samo na eno j stran lista (hrbtna stran vsa-I kega lista mora ostati praz-: na); — med tipkanimi vrstica-! mi izpuščajte vedno po 2 ■ prazni vrstici (potrebni sta j za morebitne manjše poprav-j ke besedila in za druge ozna- ■ ke, ki jih uporablja tiskar-j na); j - kdor nima pisalnega : stroja, lahko seveda odda ■ svoj prispevek napisan z ro-: ko, ki pa naj bo čitljiv in : pregleden. Hvala za sodelovanje! UREDNIŠTVO Ne čudite se, če v Novem mestu ne morete priti do zobozdravnika ali če nanj v najboljšem slučaju čakate nekaj mesecev. Konec lanskega leta je bilo v novomeški občini zaposlenih le 20 zobozdravnikov, prebivalcev pa nasje 53.000. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Kjer zveni denar, molčijo modrijani. Srbska Poide vino, potihne pogovor, poide denar — izgube se prijatelji. Romunska Kdor nepremišljeno troši denar, bo obubožal, ne da bi to opazil. Danska Kdor ima denar, najde bratrance. Italijanska IjOtOtUS- tlČLC , r'*' V v ^ ar*,«»—i - o.,„ : ~ r j «a «J» *• r «ui. UUBUAW*. m ____' f>rv Lmrtéoa »rt 1 “ »rt •****- i*. m * «r* A» UW| sjgi s: PODELA MEĐUNARODNE NAGR.' _ **n*2£»*+ n Im xr po^ I m I “V«1-«*« ^ ®toflcu nxk. I pr««« /2., I "*ld ki Om^rm USL.*0**" I hođku do»«i)»k — °* Zrn ** ranj*«!' Tut* , K dcn^ami ’ *'*u'z“I.'Sir £”?■. Izraz priznanja društveno-ekonou i samoupravnom razvoju Jugoslavije Titu Zlati Merkur PradMdnku SFRJ JOSIPU BROZU TITU dodeljen Zlatni amblem Međunarodne nafrmk ..Zktra Merkur". - Skup privredni« pozdravio ILIJA VAKJC pred srdu k PKJ - Medu dobitnic»» 104 radne organizacije Iz rvih republika i pokrajin« - ..Privredni pregled" primio zlatnu medalju „Satni Merkur" 01 proti a »ti i su dobili 104 |U republika i sooialiitićkih tuie “ ti SR Hrvatski. 6 I* “ BEOGRAD 29 .Ztom. Mukur" a • ndikita Jugoslaviji domaćih i inostranih manca. N wtsftx.’r.'stsrsx Sloveniji, 22 i« uji SR Srtali. 10 i« SAP Vorvodina dotalo i 7 mn Hučim u vanprrvridnih dilati novkssko—irdavaćkih kuća. listovi, odnosno mlorrrati Sir.«'»: SMEaej,°ul pj0*0 Cm Nt9,*đu "** hono'*rn ’itagr^d. republik e. 25 iz : ■z SAP V remili • 104 ićkth i :ski. 6 iz SR i 3 iz SAP Koiovo. Nagradu M Ob 40-letnici angažiranega dela v korist narodov sveta so podelili predsedniku visoko mednarodno priznanje “S&1Ì5 ■no lzrodtil tudi Šejku Ahmedu Z. Jaroanlju, minutni oódaiiira su naktm mi du PAO, kao i nakn tsr *41K ai nervini rtirtHru InilmPili —* to !• Novinsko-izdavaćko •nih firmi Nagradi „id " "N za ishranu i im mostri rum drtavnem. pradMdni ma i Orgemzacm UN za - Jntku E Visoko priznanje •Zlatega Merkurja« za produktivnost in sodelovanje so dobili itevllnl posamezniki In organizacije Iz Slovenije OD NAIE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD. Z*, sept. — De>tvi. da m nenehno veća »levilo aailfc orfantoaoij. kl m dobili primanja kit je «Zlati Mam kur«. U fa podeljujejo reali o lat« lOipodarektm orfaotn-J M sl najbolj prtma- PM. ki jo ja bilo treba prahodlU do taca cilja, n» M-' ‘ika. o tam po rroje ■*» i prtfl« dajatvo, da Ja pred 10 la- to da ja M Mikih • » lotne menjava pa Ja Biadali ofeoM 340 milijonov dolarjev. Vladko mednarodno prfcma-nje s Zlati Msrkun so tatua «totali 104 TOZD. ki so do Befh laradne d.nsdkt pri po apadavanju poaiovanja, pro duknvnoatl dala. umna v md-njth dveh letih. Id ao dnaef-U pocnambna lopah* na pod ro4ju tnduMrtjeka k one» racija. dru^h obHk aodaiovanja na «vatennam trgu. adrvika-vanje dala In amtstev a do nudimi partneru Itd Na tam •aramu ja 14 aloranaklh ko lakUvov Belinka. Dan. IMV. obraalotltvi ao ssv piaaii, da ja i svojo lnfor- meUvoo-putalcl» noatjo prupaval vanju to nah frnpodaraklh flbanj. kar ■objektom pomaga prt vred- i ruvanju ta odloćanju o mad soju. Na danatoijl Polni dvoran doma sindikatov v Beogradu ao »vratna mednarodna primanja poda-UH tudi predstavnikom ved kot Mo tujih podjetij la 38 BOJANA JAGER in doiforudnejae i mad trgovino ta duatrljo. poaladira lafa pa ao DOBITNICI MEBUNARODNE NAGRADE »ZLATNI MERKUR 77« I - Organizacije ud ruja nog rada ». „FARMAKOS'* - EMTOka »armacaunkta proirvoda. 26 FAZITA" - Fabrika zidnih tipata. F'ittina i SS» 2'''»»-—.................. 29 |>UOR0CLEKTRA" - Gradiv.nsko praduz^i. Zo 30 INA" - Indu strili nafti. Zigrib a iffisssis ‘ssìuT?.««.. -— 33 INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL - Novo Misto 34 INDUSTRIJA STAKLA - Pinćivo JNDUSTROGRADNJA" - G-iđMrlnMO priduz^i. Zagrib ",'^vSk JUHU. e—“‘ •gmo^d^/ond' ì ggs*/ u magazin vredni / . .IBGLED