Bp*d. In abb. post II. gruppo
r
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 25.-	VIDEM,	16.	-	31.	MARCA	1953.	Leto	IV. — Štev. 61
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	500.—	lir,	6	mesečna	300.—	lir.
Druga Jugoslovanska nota zaradi atentata v Gorici
BTARA GORA ZGODOVINSKO SVETIŠČE V BENEŠKI SLOVENIJI
Kjer vlada demokracija
INTELEKTUALCEM
Ze večkrat smo tovorili in pisali in tudi skušali razložiti brezbrižnost velikega dela naših intelektualcev, ki se niti najmanj ne zanimajo za naše politične, gospodarske in socialne probleme. Čudimo se temu dejstvu, čeprav so ti ljudje trpeli in še trpijo kakor mi ali morda telo bolj kot mi, vendar vztrajajo v svoji zmoti in stoje skoraj popolnoma ob strani, medtem ko se mi borimo, da bi zmagala tudi pri nas svoboda in socialna pravica, s čimer bi ustvarili podlago za boljšo bodočnost našega nesrečnega ljudstva, ki do danes ni imelo prilike, da bi poznalo vsaj najmanjši del blagostanja.
če bi nas ti ljudje obiskali, bi se pogovorili o njihovi brezbrižnosti in zelo verjetno je, da bi se nam potem pridružili v skupni borbi. Ker po jih ni blizu, jih lahko samo tem potom opozorimo, da ras ne poznajo in da nas niti nočejo poznati. Morda je temu kriv strah pred neprijetnimi posledicami, strah ki ga je porodila motna in siva atmosfera, v katerem težkem vzdušju je naša dežela.
Nikar se ne bojte! Pridite k nam, pri-družitd vat glas našemu, da se bo zrušila ta zavesa strahu. Dovolj dolgo smo bili sužnji pod fašizmom, ko so naše ljudi zapirali in kaznovali, če so govorili v svojem jeziku. Ali se še spominjate, kako malo ja manjkalo tistikrat, da nam niso cenzurirali tudi naših misli hoteč preprečiti, da bi gledali in obravnavali razne stvari drugače, kot pa so to delali in hoteli tisti gospodje, ki so takrat vedrai in oblačili v Beneški Sloveniji? Na srečo so ti časi minili.
Upamo, da niste še pozabili kakšne žrtve je moral doprinesti naš narod za dosego svobode. Aprila leta 1945 smo vsi skupaj prisegli, da bomo tisto svobodo branili do skrajnosti in da ne bomo več dopustili, da bi nas teptali naši sovražniki. Danes je bolj kot kdaj koli potrebna složnost nas vseh v obrambi našega •bstoja, ki je ponovno ogrožen. Isti ljudje, ki so nas zatirali v dobi fašizma, so se zopet vrinili v izvršno oblast in v nasprotju z demokratičnimi zakoni so nas zopet začeli preganjati. Procesi proti slavnim partizanskim formacijam, ki ga pripravljajo oblasti, je jasen dokaz ponovnega porajanja fašizma v Italiji.
Ali hočete biti vi, intelektualci, odsotni v tem tako težkem trenutku za obstoj našega ljudstva? Ne, vi se ne smete izogniti borbi, ampak se morate pridružiti nam. Vaše mesto je na čelu našega ljudstva, v obrambi naših pravic, naših narodnih šeg in običajev. Našim ljudem primanjkuje izobrazbe zaradi nečloveških naporov, na katere so obsojeni in dolžnost vas intelektualcev je, cfa te ljudi vodite.
Intelektualci in delavci se bomo združeni borili proti zatiralni politiki tistega kroga nacionalistov, ki bi radi zadušili in uničili naše demokratične pridobitve in preprečili našemu ljudstvu dvig do boljše prihodnosti.
Nič vas ne sme premotiti, da bi ostali pasivni v tem tako kritičnem trenutku za našo deželo. Če imate le količkaj ljubezni do naše svobode in do naših otrok, bodete vstopili v našo borbeno družino, ki je največja pridobitev našega ljudstva. V skupni borbi bomo z uspehom realizirali naše ideale pravice in svobode. Odprite torej oči in ušesa, vzemite roke Iz žepov in lotite se tudi vi dela. Le tako bomo preprečUi, da bi nas premagalo nasilje in bomo utrdili tiste položaje, ki jih je naše ljudstvo že doseglo.
Intelektualci, ne izogibajte se tej dolžnosti, ker so nate koristi skupne, kakor so skupni tudi naši cilji. Zavedaj* 'no »e, da je naia dolžnost boriti « bttrajna tn častno srn vstajenje našega
Jugoslovansko poslaniaštvo v Rimu je po naročilu svoje vlade izročilo zunanjemu ministrstvu še eno noto v zvezi z atentatom na slovensko srednjo šolo v Gorici.
Jugoslovanska vlada navaja v tej drugi noti, da je nesprejemljiva svoječasni obrazložitev italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, s katero zavrača jugoslovansko noto zaradi tega atentata. Nasprotno trditvi italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, da se je atentat pripetil na italijanskem ozemlju in da poti ir. takem Jugoslavija nima pravice posredovati, opozarja jugoslovanska vlada italijansko, da gre v tem primeru za kršitev mirovne pogodbe, s katero se je italijanska vlada obvezala, da bo storila vse potrebno za zavarovanje osnovnih pravio za vse csebe, ki so pod italijansko oblastjo Pravice nacionalnih manjšin so zagotovljene tudi z Italijansko ustavo.
Jugoslovanska vlada poleg tega opozarja italijansko vlado, da je to stališče v
odnosu do slovenske manjšine v nasprotju z univei žalno deklaracijo o človečanskih pravicah, ki jo je 10. decembra 1Ì148 sprejela Generalna skupščina Organizacije Združenih Narodov.
Jugoslovanska nota poudarja tudi, da ima pasivni odnos italijanskih varnostnih organov, ki niso ničesar storili za zaščito slovenske manjšine in Šolstva, namen zastrašiti starše slovenskih otrok ir. dati še več pobude šovinističnim elementom, da bi tudi v prihodnje delali podobne atentate.
Nota zaključuje, da ima jugoslovanska vlada popolno pravico, da aa zaščito osnovnih pravic slovenske manjšine v Italiji protestira in spet protestira proti stališču italijanskih organov in z začudenjem ugotavlja, da italijanska vlada, zavračajoč protest jugoslovanske vlade, otežkoča, da M se vprašanje slovenske narodne manjšine rešilo v obojestranskem interesu.
Ferdinand Wedenig, predsednik deželne vlade na Koroškem, je podal novinarju Giovannii-ju Piemonte-ju za časopis »II Corriere di Trieste« nekaj izjav, ki zaslužijo večjo pozornost. Zlasti velja to za naše kraje, kjer mnogo ljudi misli, da postopajo s slovensko narodno manjšino v Avstriji tako, kakor se postopa z nami. Wedenig, ki Je pravi demokrat, je glede postopka, ki so ga deležni avstrijski državljani slovenskega jezika, dejal dobesedno: »Naša politika n&pram slovenski narodni manjšini je v interesu miru, mednarodnega prava in socialističnega programa. Popolna enakost v dolžnostih in pravicah je zakon, ki ga mi apliciramo pri vseh državljanih. Za nas so enaki katoličani in protestanti, Avstrijci in Slovenci. èMi ne gledamo na krvna telesca, ampak samo na to, da se spoštuje svoboda v okviru zakona. Petnajsttisoč je približno tistih, Id govore po slovensko in '0 tisoč onih, ki po-
nču ne najdemo primere v zgodovini. Naj navedemo samo en primer od neštetih, ki se dogajajo pri nas in kateri nam dokazuje kakšnim ljudem je zaupana vzgoja naših otrok. V neki vasici visoko med gorami se dogajajo stvari, ki jim skoraj ni mogoče verjeti. Otrokom, ki obiskujejo otroški vrtec in' jasli (scuola materna) je učiteljica v svoji šovinistični vnetosti začela trditi, da je greh govoriti po slovensko in da se gre zato v pekel.
Nič čudnega če je eden izmed nedolžnih otrok, ko se je vrnil iz tega otroškega vrtca dejal svoji materi naslednje besede: »Mama, jest na guorim vič slo-vinj, maestra je jala, de je grieh guorit takuo an de se puojde tu pakù.e Veliko je bilo materino razburjenje, toda revica si ni mogla prav nič pomagati: otroški vrtec je edini kraj, kjer lahko njen otrok dobi krožnik mineštre, ki je doma morda nikoli ni niti videl. In tako je tudi z vsemi drugimi materami. Kot da bi to še ne bilo dovolj pa so v mnogih šolah Beneške Slovenije na dnevnem redu tudi telesne kazni in denarne globe za vsako besedo, ki jo otroci izgovorijo v svojem materinskem jeziku. ,
Take »vzgojitelje« imamo po naših vaseh. Ti ljudje nosijo seveda velikansko odgovornost. Oblasti se delajo, kot da ne vidijo takih izbruhov nestrpnosti in preganjanja. Mi pa se bomo zoperstavili takim zločinskim dejanjem dokler bomo imeli kaj glasu ; vlada naj nikar ne pozabi, da je njena dolžnost preskrbeti pouk našim otrokom v njihovem materinskem jeziku, ker nima nihče pravice uničiti naš narod.
Naj ne pozabi tudi, da ni mogoče iti s silo proti naravi. Sila bo kvečjemu rodila samo odpor v nasprotnem pravcu, kar nam bo pokazala že bližnja prihod-Dost, če se bo nadaljevalo s takimi sistemi.	E.	T.
Dvoježičnost na Juintm Tirolskem
JUŽNO - TIROLSKA REGIONALNA VLADA je sprejela načelni sklep gvttatt plače za 10.000 Ur vsem višjim uradnikom in m 8000 Ur vsem nižjim uradnikom. ki parie« italijanskega obvladajo nemški jesik ter ep v stami, da to pri posebnem izpitu rtokašajo
znajo eden in drugi jezik. V innogii» občinah je pouk slovenščine obvezen; prav tako je obvezna izdaja upravnih in sodnih aktov v slovenščini. V nobenem oziru ni torej različnega postopka za one, ki so ostali na tej strani meje.«
On. Ceccherini »prijatelj Nadiških dolin«, in za nameček Se »socialdemokrat«, bi storil dobro, če bi primerjal naš položaj s položajem Slovencev na Koroškem.
PRI NAS IN PO SVETU
ITALIJANSKI TRGOVINSKI ODNOSI — Italija in Grčija sta sklenili nov trgovinski in plačilni sporazum z veljavnostjo io 30. junija 1954. Sporazum predvideva predvsem upoštevanje medsebof-nih določb o liberalizaciji uvoaa v okviru OEEC. Grčija se je obvezala dovoliti uvoz italijanskega blaga v osviru globalnih kontingentov, ki jih predvideva grški splošni uvozni načrt.
ITALIJANSKI NARODNI DOHODKU ne narašča več tako hitro. V preteklem letu je nar as tel za 2,5 do 3%, medtem ko je v razdobju 1948-51 naraščal za 7,5% na leto. V drugem polletju 1952 ae je naraščanje nekoliko dvignilo.
CARINA NA UVOZ ŽIVINE POVIŠANA — Italijanska vlada je povišala carino na uvoz živine za 10-12%, in sicer za uvoz goveda, ovac, koz in konj za zakol. Povišek velja do 30. aprila.
PASIVNOST ITALIJE PRI EVROPSKI PLAČILNI ZVEZI — Pri obračunu za februar se je pokazalo, da je samo pet držav aktivnih pri Evropski plačilni zvezi. Prebitke imajo:	Zahodna	Nemčija
(31,6 milijonov računskih enot), Anglija (27,7 milijona), dalje Holandska, Švica in Portugalska. Ostale države imajo pri-manjkl&j in sicer Francija 31,3 milijona in Italija 29,8 milijona računskih enot.
Ena računska enota je enaka 0,8867088 grama čistega zlata, kar ustreza vrednosti ameriškega dolarja v zlatu.
PROTESTNA STAVKA ŽELEZNIČARJEV — Dne 11. t. m. o polnoči so italijanski železničarji nastopili 48 urno stavko. Zahtevajo zvišanje plač železniškemu osebju.
FAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE — V Rimu in še v nekaterih drugih mestih Italije so bile demonstracije neofašističnih elementov, v glavnem študentov. Demonstrirali so zaradi Trsta. Bilo je nekaj malih incidentov v Moderii, Neaplju in Milanu. Nekatere demonstrante je policija aretirala.
SILOVITI POŽARI OB ROMSKEM JEZERU — Zaradi močnega vetra je prišlo do številnih požarov v gozdovih okoli »Lago di Como«, škoda znaša več sto milijonov lir.
SPORAZUMI TEHNIČNEGA POMENA — Predsednik italijanske vlade De Caspetri in ffjancoski zunanij minister Bidault sta podpisala več sparammo» tehničnega pomena, ki urejajo nekatera vprašanja med obema državama. Med drugim sta podpisala sporazum o zaposlitvi italijanskih delavcev v Pranciji la sporazum o zboljšanju obmejnega prometa.
IZPREMEMBA V JUGOSLOVANSKI DIPLOMACIJI — Jugoslovanski posl* m v Tndijt dr M» Vilfan j* bU ime-Mmm Ml wwo meato v «težavnem ea» »e—«m m muaanje eatove.
1.11H	III..Iti I IIMIMIMCaUJShttMMUMIIMtUtrMMIMIimiHMl MU Ml IU.II »I.|iIi|I|.1.IiIiIIIIIIWI»II*IIIIIIIIMIII*II«]Mi|iM*IM,IH IM .MlU» M Hill 1111111MMMMIMUIM
Mesramnosl ra/nam d o vale b v
Pred 80. leti smo Imeli svoje šole, pa nam jih je Italija odvzela
Leta 1886, ko je bila Beneška Slovi-nf-ja priključena k Italiji, so po vseh naših vaseh duhovniki poučevali otroke v njihovem materinskem jeziku. Samo dve italijanski šeli sta obstojali tedaj v naših krajih in sicer ena v Sv. Petru Slovenov, druga pa v škrutevem v občini Sv. Lenart, pa še ti dve sta bili zasebne Obiskovali so ju samo redki učenci, povečini sinovi trgovcev iz teh krajev, ki so bili zainteresirani na tem, da bi zaradi njihove trgovine otroke naučili tudi italijanščine.
Tedaj je bil Sv. Peter Slovenov sedež okraja, ki so ga kakšnih deset let pozneje razpustili in priključili onemu v. Ce-dtdu. Tu je bilo stekalisče vseh osem občin vzhodnega dela Beneške Slovenije in zato so takrat smatrali Sv. Peter Slovenov, kot središče naše dežele. Tu je bil poleg tega tudi sedež državnega komisarja, ki naj bi nadzorovali vseh osem občinskih uprav v okraju. Toda naloge tega komisarja so bile vse prej kot upravnega značaja in dokaz za to je dejstvo, da je bil eden njegovih prvih ukrepov ta, da je prisilil naše ljudi k rabi izključ-
Vzgajališče potujčevalceu
Tedaj so oblasti sklenile, da ustanove v Sv. Petru Slovenov učiteljišče, ki je začelo delovati že leta 1872. Tu so vzgajali učitelje izmed učencev, ki so jih nabrali med krajevnim prebivalstvom. Tem je bila zaupana naloga, da naj razuaro-dijo beneške Slovence. Pri tem so jih podpirali nekateri domači intelektualci, predvsem zato, ker so bili pod vplivom italijanske srednje šole in univerze, kate-rp so obiskovali.
Fašizem je storil še več. Prepovedal je rabo slovenskega katekizma in zaplenil vse izvede, ki so mu prišli pod roko. Gorje tistemu duhorniku, ki bi v cerkvi spregovoril eno samo besedo v jeziku vernikov.
Toda učiteljišče v Sv. Petru Slovenov, drastični ukrepi in preganjanja pod fašizmom so dali samo negativne rezultate, teko da lahko danes s ponosom ugotovimo, da m jezikovna meja v 86 letih ni premaknila niti za pad. Naj se te repenčijo italijanski nacionalisti in tisti redki domačini odpadniki, ki so v njihovi službi. Naj le po mili volji uprizarjajo me «Min manifmtecij« e »Italija»-
no italijanskega jesUm po uradih.
To je bilo prvo »darilo«, ki ga je tedanja Italija poklonila beneškim Slovencem, Vsakdo si lahko predstavlja na kakšen odpor je naletela ta odredba pri našem ljudstvu, ki niti najmanj ni poznalo italijanščine. O tem priča tudi poročilo, ki ga je poslal komisar prefekturi v Vidmu in v katerem med drugim priznava, da je naletel na močan odpor prebivalstva, ki mu je hotel vcepiti italijanski jezik. Medtem se je kalvarija že začela in naši ljudje so morali za vsak najmanjši opravek, ki so ga imeli po uradih, poiskati tolmača, kateri jih je često varal, potem ko so ga že plačali. To so zgodovinska dejstva, ki jih ni moči zanikati. Se je živih mnogo starih ljudi, ki so jim bili priča in vedo o njih povedati. Tudi duhovnikom niso prizanašali. Prvi poziv od vladnega komisarja, naj prenehajo s poukom krščanskega nauka v slovenščini, so prejeli že leta 1868. Bil je to edini način s katerim so se naši predniki lahko še naučili čitati in pisati v svojem materinskem jeziku. Duhovniki so se takrat uprli.
stvu Nadiške doline«, To je dejstvo, ki ga ne more zanikati nihče in dovolj je če gremo preko mostu pri Sv. Kvirlnu, da se prepričamo o tem, kako se je naš narod ohranil tak kakršen je bil pred prihodom Italije. Pri nas se še vedno govori po slovensko, kakor se je govorila leta 1866.
Ta resnica je morda razdražila tudi denašnjo italijansko vlado, ker je v letih po drugi svetovni vojni podvzela nove mere in nove sisteme, s katerimi upa, da bo pospešila raznarodovalni proces Ko so ugotovili, da nobena vlada od leta 1866 do danes ni mogla z uspehom naprtiti italijanstva našemu narodu, sku-?a sedaj z nasiljem po eni strani in s favoriziranjem po drugi strani, vedno bolj otežkočiti življenje našemu ljudstvu, da bi ga tako odvrnili od njegove materinščine.
Grožnja s peklom
Glavna nalog» v tem pravcu je pon* jim prav šolam. Vodstvo teh ja zaup* no učiteljstvu, «j je bilo vzgojeno pr* tešM» v mtematetM» duhu. kakršne-
PODBONESEC
IZ NAŠIH VASI
odguoriu ahtens.ki občinski svet (konsej komunal).
Po govoricah, ki smo jih cul u Ahtue, je ta občinski svet pripravljen sprejeti Prosnid pod svojo miništracjon, a temu j«' naspruotan naš kumun, zak s to odcepitvijo bi Tipana zgubila približno 700 ljudi an takuo bi se zmanjšali dohodki (entrate), če je rjes našemu kumunu par sarcu naša vas, naj poskarbi, de bi mjel buojšo povezavo s Tipano, tuo se pravi, naj se nardi c j està od naše vasi do »Ponte Vittorio« po kat j eri se bomo lahko vozili do Platišč an naprej, de bi ne bluo trjeba nam hodit za priti u Tipano čez Ah ten, Neme an Karnnhtskc dolino. Mi mislimo, de kumun bi lahko tulko poskarbiu, saj bi bluo trjeba nardit le par kilometrou cjeste.
DREKA
Nič se na buojta, pravica an resnica bo parša prej ali slej ra dan. So zadost preganjali nas enkratni gospodarji, toda kot usi vjestà, so jo končal takuo kot so zaslužil. Naj porčejo tuo kar čejo tisti štjeri lumpi, ki strašijo vas, tudi zanje bo paršu dan ko buodo muorli plačat na lastno kožo krivice an škodo, ki so jo zadal našemu ljudstvu. Našega žomalja vam ga ne morejo zabranit, ker je auto-rizan od tribunalja iz Vidma, an tribunal je dau dovoljenje za ga š tam pat, kjer je priznou, de mi imamo pravico imjeti u naših jeziku eno glasilo, če naši ljudje njeso bli Slovenji, tribunal sigurno bi ne dau dovoljenja. Takuo muorta odguorit tistim, ki bi tjel prikazat »Matajur« za žornal, ki je prepovjedan.
SV. LENART SLOVENOV
Smrt zavednega Slovenca
Po dougi an hudi boljezni je umni na svojim duomu u Dolenji Mjersi Kjačič Feliks-Gàrbac, star komaj 52 ljet. Ranci je biu priden an vzgleden družinski oče an use skuozi zaveden Slovenj. Biu je brat dveh uglednih duhounikou: župnika g. Jožeta u Trčmunu an mons. dr. Boža, ki je kanonik goriške stolnice. Kul-ko je biu ranci priljubljen med ljudmi je pokazou njegou pogreb, na katjerega je paršlo dosti ljudi iz usjeh krajeu, med temi tud duhovščina an domače oblasti. »Matajur« se pridružuje globoki žalosti prizadete družine an ji izreka svoje sožalje.
KOZICA — Dne 8. marca se je ločila za večno s tega sveta naša 76 ljetna va-ščanka Tomazetič Toninarčuotcva po domače. Pridni an zavedni slovenski ženi naj bo lahkà domača zemlja!
SREDNJE
Naš kamun šteje po zadnjim ljudskem štetju 1839 ljudi. Od tjeh jih je 371, ki so raztreseni po cjelim svjetu, zaposleni par raznih djelah. Sadà usak se sam predstavlja kakuo bi se moglo živ jeti par nas, če tisti naši emigranti bi ne pošjal danni sude za svoje družine preživljati.
Potlé nam buodo paršli pravit, de mi smo srečni, de governo skarbi za nas, de mu muormo bit hualežni an takuo napri.
P sak se sadà predstavi katjere muora-mo zahualit. če ne bi bluo Francije, Belgije, Avstralije an drugih ne vjemó kako bi šlo.
GRMEK
Ko se je vračou damù iz Hostnega, je naš vaščan, 61 ljetni GuS Jožef, na poti padu an par tjem padcu zlomiu desno nogo. Domačini so mu hitro parskočili na pomuoč, ter klicali Lina Cuodra iz Paču-lia, katjeri ga je z njegà autom peljou u čedadski špitau. Ozdraveu bo u 40 dneh.
NEME
ROMANDOL — Tej usako ljeto smo mjeli tu naši vasi preteklo nedejo segrc od »radiča«. Judje so paršli od us jen kra-jou furlanske raunine, ker ta dan te be zlo ljepo ureme. šperajmo, ki no orga-rizajta še krat take manifestacije.
ČERNEJA — Po zadnjem čensimenlom judi, naša vas ne ba razdeljena tu tri samostojne frakcije an buj natančno so tele: Dolenja čemeja, Gorenja Černeja an Dobje. Bork Gorenjene o spada .pod Gorenjo černejo.
KARNICA — Preteklo nedejo so sklicali tu naši vasi sembleo, konzorcija našega mlina. Za komišjon ministrativo so bli konfermani te stari možje.
SV. PETER SLOVENOV
Zakaj se ne uči slovenski jezik na učitelišču ?
želja našega ljudstva, de bi se u naših šuolah učiu tud materinski jezik, je usak dan večja. De je tuo rjes nam dokazuje visoko število otruok, ki hodijo se učit u slovenske šuole u Trstu an Gorico an zatuo smo prepričani, de ne bo šlo dou-go cajta naprej, ko bo rr.uoru naš governo se končr.o odločit an dat slovenske
' ti ■	‘	-
MOTIV IZ SV. PETRA SLOVENOV
ši.ole naši dažel, saj ga bo primuorala LNESCO, de bo na tuo pristau.
Ker do tega prej al potlé bo paršlo, bi bluo prou, de bi se študenti, ki študirajo na učiteljišču u špetru, učil poleg italijanščine an drugih fakoltatiunih je-zikou tud slovenski jezik, ki je jezik naše dažele. Tuo je nujno potrjebno, če buodo tjel učite'ji učit po domačih krajih, ker drugače buodo paršli h nam učitelji iz goriškega al tržaškega. Tisto željo je izrazilo tud več naših domačih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiijniniiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiniuiiii,luninimi,mn,mimi:
REZIJA
Treba ie usi
rcij za
zia zgraditeu nove cjeste u našim ka-mune, je governo dodeliu 2,500.000 lir. Tisto djelo ga bo oprauljou »Cantiere eli lavoro«, ki bo zatuo ustanouljen. Dje— loucem buodo plačuval p o 600 lir na dan, brez zavarovalnine an brez družinskih doklad (assegni famigliari). Usak ge sadà predstaulja kakšne ugodnosti imajo naši dielouci par takih djelah.
ČRNI VRH — H nam prihaja usaka dva ali tri mjesca tist laški žornal, ki bi teu braniti naše »valori morali« an ki nazadnje nje druzga kot glas parih domačih fašističnih izmečkou, ki bi tjel pokazat neresnico za resnico. U svoji zadnji številki piše, de par nas se djela takuo kot se je djelalo pred 200 Ijeti z domačim pardjelkom mljeka, a pozablja povjedat, de temu je kriva predusem vlada, ki nje za našo vas se brigala niti za lam nardit ejesto, ki so jo druge vasi že pred 200 ljeti imjele.
GORJANI
FLIPAN — Nje dougo od tega, ki so tu naši vasi neznanci ponoči uderli tu škuole an ji dali hónj. Na srečo u urah pruoti zjutru so nekateri domačini zagledali dim an hitro alarm dali ejeli var si an po par urah težkega djela, uasnili hónj, ki e se začeu širit. Na kraj požara
GORJANI (MONTENARS)
sc paršli še karabinerji an sobeto začeli inkješto djelat za škupriti katjeri so bli požigalci. Zdi se, ki so ložli roke ta nar nje an takoviš čemo zvjedati katjeri so »heroji«, ki njeso druzega djela mjeli koj tega za zažgati r.o škuolo, ki na sarvijà za naše otroke učiti. Nekatere so še areštali an tu Humin pejali, ma po parih dneh so je spustili, zak so spoznali, ki njeso mjeli neč skupnega s požarom.
Taka djela zaslužijo narvenčo kon-abtno.
BREG — Pretekli tjedan so zapustili našo vas trije djelouci, ki so šli na djelo u Francijo, želimo jim dosti srenče an ki no se uàrnita zdravi an s pounim takuinam ta hiši.
TO MA’ ZBUOJSATI SERVICIH KOR-JERE — Korjera, ki na vežo naš kumun z Vidmom na bi muorla h nam priti usaki dan an ne koj trikrat po tjedne. Žhndik naj se interesà za tole rječ sistemati, zak judje no majo bizunjo hoditi dou po Laškem usaki dan. Mi mislimo, ki korjera na more voziti usaki dan u Gorjami, ker pot na nje tekaj slaba an judje, ki no se je sarvijajo te jih je rat zaki na se von varži špeže.
PRAPOTNO
Pretekli tjedan se je ponesrečili 39 ljetni kumet Furlan Edmondo kar je šli po stopnicah na senik, še sam ne vje kako je izgubiu raunotežje an je padu na tla iz precejšnje visokuosti. Par padcu se je zlomu kolkove kosti an desno roko u zapestju. Ponesrečenega moža so hitro pejal u čedadski špitau, kjer se bo muoru zdravit več tjednou.
* * *
Kamun je dau vjedet, de je od 9. tega mjesca pa do polovice aprila dovoljeno voziti po ejesti, ki vodi iz Prapotnega do Bojan, samo do polovice poti, ker so začel ponouno djelat občinski vodovod.
STARA GORA — U gozdu blizu naše cjiarkve se je par djelu ponesrečiu Fiorii ido Siega, star 17 ljet, doma iz Cente, ki je tle djelu. Puob je pošilju darvà po r»iti, a nit je nenadoma odletjela od svojega mjesta an ga močno udarila an ranila u čelo. Ponesrečenemu puobu so hitro parskočil na pomuoč, mu za silo obvezal rano, potlé so ga pa pej al u ftedad-fki špitau, kjer bo muoru so zdravit par
tjednu, če ne boju paršle druge komplikacije.
OBORČE — U naši vasi smo nimar mjeli slovenskega dušnega pastirja. Tist, ki je sada par nas je Lah an na zna niti besede po naše, kar je sevjeda zlo tež-kuo, posebno za ta stare. Prou bi bluc, de škofija poskarbi, de se pošlje h nam riubounika, ki bi zrni tud naš jezik.
BRDO
TER — Tu naši vasi no organizuajo dan konzorcij za napejati vodo borku Zavsrt, ki o je brez nje. Proget tega djela, ki o je rjes potrjeban, no ga djelajo naši vaščani Culetto Jožef (Tinič), Cu-letto Ivan (Kosič) an Culetto Alojz (Koc).
Tej ki smo morii intrevenjati pri »Ente Economia Montana«, hitro ko bo začeu konzorcij funejonati, autaritat na če dati, za to djelo narditi, 2 milijona lir.
MUZAC — Dne 10. tega mjesca ne umarla naša vaščanka Markjol Marija, mati našega maeštrena Prima. Fameji an parantadi izrekamo naše kondoljance.
ZAVRH — Governo e nazadnje dau našemu djelouskemu kantjerju soute za spekat preuzeti djelo za narditi ejesto, ki od naše vasi na peje na Prjesako. Takoviš še to djelo šperajmo, ki to bodi preče finido, zak ta ejesta na dosti nam koventà. Djeloucem no plačujejo po
500 lir podne, če so oženjeni pa 600 lir. * * *
Nje dougo od tega, ki 83 ljetna Negro Marija iz naše vasi, je spadla an se zlomila nogo. Za nekaj časa so jo ščepali par hiši, ma ker zdravje od stare ženč se je usak dan buj slabšalo, so jo muorli pe jati tu špitau.
NJIVICA — Na pomlad na če uoziti na nova korjera usako nedejo iz Trsta u Tersko dolino. Iniciativo e jo uzeu neka turistična impreza iz Trsta, ki na če uo-ziti tu naše kraje use te judi, ki no majo dičjar tu nedeji se oddahniti z dobrini ajarjam, ki je par nas.
TAJPANA
U preteklih 15 dni so zapustili njih hišo an šli na djelo u inozemstvo 22 dje-louceu našega kumuna. Od tjeh, 12 so šli u Francijo, 4 u Svico, 1 u Angiijo, 4 u Belgijo, 1 u Nizozemsko (Holandska). Aoguramo usjem dosti srenče an ki no se varnita u njih vasi usi zdravi.
KARNAHTA — Zvjedali smo, ki maja mjesca no če začeti djelati novo električno centralo u naši vasi. Uodo no če zaprjeti blizu Starmohlam an Zabreh an od tle jo napejati tje do Podzapadnobar-da od koder na če dou spasti ta za Be-louličev hljeu. Električna centrala na če biti od našega kumuna.
BREZJE — U kratkim čemo končno mjeti še mi našo latarijo. Lokal so ga nardiii naši judje sami pred dvema lje-ta. Kotlé an drugo orodje so pa kupili pretekli tjedan. Takoviš čemo še mi Br-ježeni nazadnje mjeti no mar sjera do-bregà.
Upajmo, ki naši možje no odnjetà začnita se interesirati za postaviti gor še koperativo.
DVA CJESTARJA ZA UZDARZEVA-NJE NAŠIH CJEST — Pokrajinska uprava (Amministrazione provinciale) ne zaposlila dva ejestarja za uzdarževanje naše cjeste, ki od Brižikulja na peje tu Platišča. Ta dva ejestarja sta oba iz našega kumuna: eden iz Platišč, te drugi iz Tipane. Upajmo, ki odnje tà, bosta ta dva moža daržala simpri u redu to ejesto.
CONTE MARZOTTO O BI TOU KUPITI CJELE BUONA — Znani veliki tekstilni industrij alee, Gaetano Marzotto di Valdagno, e se interesou za kupiti eje-le Buona, de bi tam u poljetnih mjescih daržou več stotin krau od njega aciend, ki jih ima dou po laškem. Če o bo rješu kupiti, o bi stuoru narditi še no veliko latarijo za mljeko predjeiavat. Ma to če biti težko, ki Marzotto o rje-šej kupiti Buona, zak’ o bi muorou se lošti dakordo almankoj s 150 gospodarji.
PROSNID — Na pokrajinskem svetu (Consiglio provinciale) ne paršla drugič na dan prošnja, ki so jo pred ljeti naši vaščani riardili za se odcepiti od tipan-sbega kumuna an se priključiti Ahtmi, a so jo še ankrat dal ob stran, zatuo, ki no muorejo prej čuti kuo o bo na tuo
Kakor je znano, je bil pred kratkim odobren zakon za pomoč gorskim krajem. Na podlagi tega zakona imajo namreč vse tiste občine, ki so vključene v seznam gorskih krajev, pravico do vladne pomoči, da si izboljšajo svoje gospodarstvo.
Tudi naša dolina je vključena v ta seznam in zato mislimo, da bi to lahko prineslo dosti dobrega. Toda, ako hočemo doseči res kaj konkretnega, je nujno potrebno, da ustanovimo konzorcij, ki naj bi skrbel, da bi se pogozdila vsa naša dolina. V ta konzorcij naj bi se vključili vsi lastniki zemljišč in potem naj bi napravili prošnjo, da bi vladr.e oblasti dele potreben fond s katerim bi lahko pričeli pogozdovanje. Enako so žo napravili v večih gorskih občinah in za primer naj nam služi Ter, kjer so že pričeli z delom, ker so dobili znatno pomoč.
Za ustanovitev takšnega konzorcija bi
se seveda morali zanimati naši občinski predstavniki. Poleg tega bi bilo nujno potrebno, da se ljudem razloži namen konzorcija in kakšne koristi bi imeli od tega.
Ce bi se razprostirali po Rezijanski dolini mogočni gozdovi kot nekdaj, kar je mogoče doseči s pogozdovanjem, bi brez dvoma postala naša dolina še bolj privlačna za tujce in bi se torej pospešil turizem. Pa ne samo to. Kraji, ki leže ob ali v gozdnatih predelih so imeli vedno na visoki stopnji svoje gospodarstvo, kajti gozd je bogastvo.
PROGLASI SO JU ZA MRTVA — Sodišče v Tolmeču je proglasilo za mrtva Ermanda Buttolo, rojenega 8. junija 1920 leta, ki se zdi, da je umrl 20. marca 1945 ir. pa Stefana Buttolo iz Sv. Jurija, o katerem domnevajo, da je umrl 20. septembra leta 1944.
študentou, ker se zavjedajo važnosti znanja slovenskega jezika.
DOLENJI BARNAS — Po dougi as mučni boljezni je umrla naša vaščanka Mline Pierina poročena Dorboló. Družini izrekamo naše sožalje.
TORJAN
TAMORA — Rjes je, cle naša vas je ta zadnja od našega kamuna, a, s tjem nje rečeno, de mi muormo bit ta zadnji kar se gre za kakšno djelo napravit za zbuojšati naše težko življenje. Par nas nje cjeste an njemamo pitne vode. Duo če pit vodo jo muora hodit točit pou ure delčč iz Tamor. Duo ima za prodat darvà al seno, muora use prenest na harbtu tìo Mažerol. Usak se sadà predstavlja kaj-šno je naše življenje. H nam ne pride naj nobedan, če izključimo ežatorja, de bi vidu na lastne oči kulko fadije muo-ramo usak dan djelat za priti do koščka pulente, kjer od kruha nje guorenja par nas.
Potlé oblasti se hualijo, de nas majo radi, de za nas skarbijo an de prou zatuo so naši ljudje te narbuojš »patrioti«, Zluomak, kà mislijo, de mi smo t’kà nazaj za ne zastopit, de nas majo za norcà. Morebit, de je bluo takuo z našimi re stari, kjer njeso znal ne brat ne, pisat, z mladim rodom pa nje takuo, zak smo cdparli oči an vjemó kam bi tjel spraviti raše vasi sedanji oblastniki. Stribit nas z naše zemjé bi tjel an neč druzga, zak če ne bi bluo tuo rjes, bi poskarbil, de se kjek nardi še za naše vasi.
SKRILA — Djeluci, ki djelajo pod čedadsko cementarno se parpravljajo. za šjopero nardit, kjer gospodarji jim neče-jo zbuojšat plače. Sindikalni zastopnik, ki je guc.riu pred kratkim je povjedu, de telkrat šjopero bo trajou na douzini, dok se »Italcementi« ne bo spregnila za priznat djeloucem pravice do buojše plače.
AHTEN
Na zadnjem konseju pokrajinskega upravnega odbora (Giunta Provinciale Amministrativa) so aprovali delibero našega kumunskega konsejà za neke djela narditi dou po potoku Melina, ki no koventajo, zak voda na ne djelej škodo po polju. Djelo to če biti nareto potom aelounega centra, ki no če u kratkem ustanoviti.
MELINA — Po dougim an mučnim tarpenju e umar naš vaščan Skubla Ciril, star 50 ljet. Zapušča ženo an štjeri otroké. Usjem sorodnikom naše sožalje.
SUBID :— Naša vaščanka Gujon Marija se je zlomila nogó. Pejali so jo u videmski špitau, kjer bo muorla se zdraviti tri tjedne.
lltllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfM
POŠTA
V. A. — Melina — Prejeli smo vaš dopis. Hvala lepa! Objavili ga bomo v prihodnji številki. Pišite še kaj.
1'. L — Brezje — žal nam je, da n» moremo objaviti vseh vaših novic, ker so nekateri podatki netočni, oziroma po-mankljivi. V prihodnje vas prosimo, da se potrudite in navedete tudi imena umrlih, starost in točen naslov, ja ne bo dvoumja, kajti v mnogih naših vaseh je po deset ali še več družin, ki nosijo isti priimek in ime.
AL K. — Podbonesec — Da se bomo mogli zanimati za vašo zadevo, nam morate bolj natančno povedati koliko časa niste bili vpisani v bolniško blagajno (Cassa Malattia) in po kolikem času ste zboleli potem ko ste se ponovno vpisali. Ko bomo zvedeli te podatke, vam nomo natančneje odgovorili.
B. A. — Tipana — Vaše priporočeno pismo smo prejeli in smo že predložili vse dokumente na INAM (Istituto Nazionale Assicurazioni Malattie). Ko bo zadeva rešena, vam bo ta zavarovalni zavod najbrže sam odgovoril.
J. K. — Viskorša — Predložili smo no »Intendenza di Finanza« vse dokumente, ki ste nam jih poslali. Poslati nam morate še »Atto notarile« iz katerega je razvidno kateri so dediči za vašim pokojnim očetom, ki bodo lahko dvignili vojno odškodnino. Brez tega dokumenta »Intendenza« ne more izplačat vojne škode, ki vam pritiče.
J. P. — Speler — Iz vašega pisma nismo mogli razumeti kaj želite in zato je najbolje, da se ob priliki zglasite na našem uredništvu in nam ustno poveste bolj natančno kaj bi radi.
K. A. —- Gorenji Mersin — Vaša pravljica je res lepa. Objavili jo bomo prihodnjič in še kakšno napišite.
Viktor PODREKA
se vrača
CA K C C BRIN
Pred kratkem se je vrnil v svoje rojstne kraje Viktor Podreka, ki hodi že nad 30 let po svetu s svojim lastnim »Otroškim gledališčem«. To je zbirka 1.200 lutk, ki je navduševala občinstvo vsega sveta in tudi sedaj povsod žanje veiike uspehe.
Viktor Podreka je sin našega rojaka odv. Karla Podreke, ki je napisal znano knjigo o Beneški Sloveniji (La Slavia italiana). Naš Viktor je že zgodaj opustil novinarstvo ter se posvetil gledali-
“ču pri Antonu Riccardiniju. Svoje prve kastope je imel v Čedadu v neki stari Pivnici, kjer je prebival njegov učitelj in istočasno izvajal predstave s svojimi lutkami v zabavo prijateljev in gostilniških gostov. Tako je mladi Viktor Po dreka vrtel v svojih okornih rokah lutke, jim dal svoj glas in svojo misel ter Jih vzljubil in namenil tem lesenim glavam, ki so bile tako ubogljive, posebno •hteijo umetnosti in človečanstva.
Po prvi predstavi z nekim duhovitim felom tipično ljudskega značaja, ki ga J1-' zamislil sam, s sodelovanjem Jožefa “tarionija se je »Otroško gledališče« prebilo v Rim. Tik pred prvo svetovno yojno, v letih 1913-14 je tu začelo to gledališče svojo srečo, v času ko si je svet Piivoščil še zadnji smeh med skrbjo in Grahom. Potem je izbruhnila vojna in ^ St tor Podreka je moral k vojakom. Za-
pustil je Rim in odšel na bojišče, toda njegove lutke so še nadalje vršile svojo misijo pod vodstvom živahne in neizčrpne fantazije njihovega daljnega ustvaritelja.
Leta 1925 so lutke, preskrbljene z novimi oblekami odšle v Španijo. Tako so zfpustile rimski oder, kjer ro zabavale navdušeno občinstvo in žele priznanje Elonore Duse, Dine Galli, Puccinija, Mascagma in celo tistega Stravinskega, ki se je rad povračal k njihovim predstavam, kljub o-gorčenim protestom Daghileva, ki je pričakoval od njega partituro za balet »Pulcinella«. Za časa rimskega bivanja po prvi vojni je Podreka ustvaril svoj repertoar, svoje osebe, kostime in scenarije., Fotem je ta nena-! vaden gledališki! ansambl s svoji- " mi 500 lutkovnimi igralci in z obsežno 'garderobo odrskega materiala, začel svojo pot po svetu. V Pragi je Podreka predstavil Mozartovega »Don Juana«, ki je bil na sporedu' celih 80 dni. V Budimpešti je organiziral pravo cirkuško predstavo, na Dunaju pa balet Johana Straussa.
Ko je bil v Londonu, ga je nek znan ameriški imprezar povabil preko oceana in tako se je odločil za tisto svojo triumfalno pot, ki ga je peljala skozi ameriške republike in mu pripravila svetovni sloves. V Holywcodu je »Otroško gledališče« delalo skupaj s slavno igralko Li-lian Harwey. Nikoli nobena gledališka družba ni imela različnejšega in številnejšega občinstva.
Podreka ima danes 28 sotrucinikov (glasovi, igralci, scenografi in režiserji), od katerih ni nobeden manj kot deset let v njegovi lutkovni skupini. Poleg tega ima 300 scenarijev, za katere je potrebno 130 velikih zabojev, 20.000 kg raznega materiala in štiri velike kamione.
Njegove lutke so brez vsake smešne ali zastarele oblike; zanje so naštudirali izrazite človeške obraze, obleke vseh časov in vseh dežel. Na ta način so te le-
sene stvarce izgubile vso svojo togost in postale nekaj živega in oprijemljivega. Tajnost njegovega uspeha ni samo v lutkovni izvežbanosti, ampak tudi v skrbno izbranem scenariju in umetniški kakovosti predstav.
Za čudežno kreacijo tega sveta fantazije je bil Podreka odlikovan od francoske vlade z visokim odlikovanjem reda častne legije.
Pred tolikimi leti je odšel Viktor Podreka, ko je imel še črne lase; danes se vrača s sivimi lasmi, toda njegovih 1.200 lutk je še vedno čudovito mladih, prav kakor je še vedno mlad duh njihovega stvaritelja in njegova človečanska fantazija, ki jih vodi med tem ko zabavajo občinstvo vsega sveta.
m
Z J E S E N j A
Saj sta ga poznal Gargorina z Jesenj-a. L mrli je okuole dvajset ljet od tuod. Biu je velik jinak, zdreu an močan, de nobedan se mu nje upu poluošt. Djelo pa mu nje dišalo an če nje biu sijen, se nje parjeu nobednega djela. Kuštan pa je biu, de jo je usakemu nardiu pred očmi; takuó se je znu pomàt, de je živem brez nobedne fadije djelat an mai nje biu ne lačan ne žejan. Usak dan je nagodiu kajšno, de se je stuoru tud smejat ljudem.
Je bilo u sječvini kadar ljudje imajo par nas narvič djela. Mjuta špeharjova, ki je bila uduova, ga je bila sprosila, de
lllllilllll!lll;|[|lll|[|il!lllillllMIIII!lll;l!lllll:l!l!ltlllllllil!lllllllll!l!llllllltlllil!l!lllllllllllllll!l!lllllll!l!ll!lll!l!lli:l!|]|!l!llll,lllllil:|!l!lll!l:lilil!l!lllllll;llilllllllimilllllllMI
Visoko nad Sovodenjsko dolino, pod • Matajurjem, leži mala vasica Trčmun, g ki šteje danes približno 150 prebivalcev. S Tu je svet zelo kamenit. in tiste male krpice, ki se stiskajo po globelih in kotanjah, nudijo mnogo premalo, da bi se mogli ti ljudje preživljati preko leta. ludi živinoreja je slabo razvita in zato tu ni mlečnih izdelkov za prodajo, da bi n,ogli kriti potrebe svojih številnih družin. Trčmunci so si pa znali pomagati iz te gospodarske stiske; pred mnogimi leti so razvili dobro domačo obrt suhe robe, ki jim je tila še do nedavnega stalen in najboljši vir dohodkov. 2e cela vrsta rodov izdeluje posebne vrste gratti j, ki so prikladne za tukajšnje gorske kraje, pa tudi za uporabo v furlanski nižini. To obrt predajajo od očeta do sina in tako vidimo, da so tu moški v vseh družinah vedno izrabili svoje proste ure za izdelovanje grabelj. Vsako pomlad so nosili ali vozili napravljeno orodje naprodaj v Čedad, kjer je bil določen poseben trg za prodajo kmečkega orodja. Prav tako so prodajali svoje grablje po raznih semnjih in shodih širom po Beneški Sloveniji, zlasti pa na dan sv. Petra in Pavla, ko je košnja v polnem razmahu in je bila potreba po grabljah največja.
Včasih, zlasti ko kmetje še niso imeli toliko strojev na razpolago, sc Trčmunci precej dobro zaslužili s to svojo industrijo. Takrat so iz raznih krajev naročali na stotine in celo na tisoče grabelj. Pa ne samo po Benečiji in Furlaniji, Trčmunci so imeli svoje odjemalce tudi v Soški dolini, Kobaridu, Bovcu in drugod. Za semenj sv. Antona, 13. junija, si lahko srečal v Kobaridu vse polno Trč-muncev, ki so tam ponujali svojo suho
robo in ponavadi so vse prodali ter obenem pobirali naročila za prihodnje leto.
Zadnja leta je začela ta industrija, oziroma prodajanje njenih izdelkov, precej hirati. Po furlanski ravnini sc si zlasti veliki kmetje nabavili moderne ko-silne stroje in stroje za grabljenje ter niso več potrebovali lesenih trčmunskih grabelj. Nekaj časa so imeli še odprto tržišče v Soški dolini, kjer zaradi hribovitega sveta niso bili prikladni stroji. Ko pa je bila začrtana nova meja n ed obema državama so prišli Trčmunci tudi ob to tržišče in tako je njihova obrt zapisana popolnemu propadu, ker je Beneška Slovenija premajhno tržišče, da bi nudila dovolj zaslužka vsem trčrnurv skim lesnim obrtnikom.
pj&sma.
Ta stara je bóuna, ta mlada leži, dan košare ne popila na ji làva boli.
Te mladi u gléda, pa óna na spi, zbudise ta mlada, o mi sàrce boli!
O, ma ta mlada, bùmo še tinca popili, e itako naše mizirje, bùmo je simpri pozabili.
Za piti mi znamo, smo tej ne živine, za tuo no nas kličejo
terske pianine!
naj ji pride na zornado sječ travó. Gar-gorin je paršu u hišo že zguoda z njega kosó an osunjakam.
»Niku puj u senožet, kulejon ti parne-sém tje hitro ku bo skuhan,« mu je jala Mjuta.
»Muoja Mjuta, jest se ne čujem djelat na tašč, rajši ga počakam kle: niku hit skuhat,« ji je odguoriu Gargorin.
Mjuti nje kazalo druzga ku gor nastavit kotu an zamješat močnik. U tim caj-tu Gargorin ji je začeu pravit, de ki pravijo od nje te druge ženč dol po vas; de kateuó je bila norčasta, ki je bila. ožela rancega moža, ki je biu tuožac, bolan an za nič an je bila zažmagovala use te druge puobe, ki so tjel znorjet za njo. An takuó naprej ji je pravu usak suorte kašad, ki jih je spruot zmišljavu. Ubnoga Mjuta! Se je branila, se je zagovarjala, se je jezila, se je jokala, je preklinjala bašadarce an use jeseniške babe an cajt je šu naprej. Gargorin se je na-srjebu močnika an je biu že nazaj lačan kadar Mjuta se je zmislila, de je že deseta ah de senosek je sjeku bašade, trava je pa rastla na senožeti.
»Jezus, parpomajte... I je že deseta. Za-vojo božo, muoj Gargorin, let hitro gor u senožet sječ travó,« je jala Mjuta.
»Saj se ne splača, je le kar pudan, je buojš de skuhaš še kosilo an potlé, ki pokosim poletim gor an bom hiteu sječ takuó, de bo kosa iskre dajala,« ji od-guori Gargorin. An jo je spet spejtt gor na bašade, de se je Mjuta spet zamotila an nje vič mislila na travó. Potlé, ki je pokosu ga je Mjuta lovila sječ travó, on pa ji je smeje odguoriu: »Po kosilu sem vajen no malo poležat an se lepuo odpočit an potlé djelat ku žvina.« šu je gor u senožet, je legnu pod adàn kostanj an trdo zaspau do štirih popudne. Ob šterih se je lepuo zbudiu an je pàr-šii dol h Špeharjovi an je jau:	»Vješ
Mjuta, kadar človek djela ku k’ djelam jest, pocera puno; jest sem že lačan, parpravmi no malo južne.«
An Mjuta, ki je mislila, de Gargorin je djelu »ku žvina«, tuo je, de je sjeku travó takuó, de od kose so odljetale iskre, mu je par nesla pulento an zrje-zala salam, de se je najedu takuó, ki je puobneu. Iz hualežnosti, pa jo je spejù spet gor na babje bašade an ji je daju raion an jo hualu dok nje skuhala še večerje,
Takuó Gargorin je biu na »zornadi« par Mjuti špeharjovi samuó za jest an uganjat bašade, brez narest škode travi gor u senožeti. Usa vas se je smejala ubogi uduovi, ki je kordala djelouca, de ji bo pravu bašade.
IVAN TRINKO:
MASI M@ILMCD
ninnili illuminili iiiiiiiiiiiiiiiimiiiii iiiiiiiiiiiiiiiimiini mulinili ninni minimi umu umu milim iiiiiniiiiiiiiiiiiimi
ČRTICE ÌN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Zimski večer
ča
tti
Kakega hudirja išče tukaj? Menda ne •bene? Bog in moj pomočnik sveti Jožef, tbmagajta mi! Saj je že pobrala enega!
pa ima morda svoj glavni »koman-‘•b* zdolaj v kleti in morda niti ne ve, sem tukaj. — Take in enake neumno-so mi prihajale v glavo. Zaril sem se šJoboko v seno in prisegel, da ne bom več N| aJ- v klanici, rajši grem domov. Zaspar *• seveda, nisem mogel več.
brugo jutro sva šla z gospodarjem na 'Mo. Grede po poti mu razložim vse, kar 'S°Wl videl prvo in drugo noč. Čudno me Pogledal, češ kak človek si, da tako ltvanto prodajaš! Videl sem, da mi ni Vtroval, toda znal sem tako govoriti, da ga prepričal. Rekel sem mu seveda tl:di, oa za ves svet ne grem več spat v
kjar,ic0.
»Ne govori tako,« mi reče, »pojdeš
ts.č.
pa pojdem tudi jaz s tabo, da vi-
c **). ako bo zopet kaj prišlo.«
»če pojdete vi, pojdem, drugače ne.
bilo
yse
sva dva, se ne bojim.« In tako je sklenjeno; prosil me je še, da bi o !J stvari ne govoril z nobenim, kar **•*1 mu rad obljubil.
*° večerji sva šla na tihem in legla *• oblečena na seno, pa nisva mogla in
tudi nisva hotela zaspati. Skoraj dve uri sva potrpežljivo čakala, kar ti zacvilijo zdolaj kletna vrata.
»Aha! Nekaj je res,« je šepnil gospodar, ki je imel svojo misel, »ali si dovolj srčan?«
»Ce ste vi, sem tudi jaz.«
»No, pa tiho in oprezno, da se ne bo slišalo!«
»Kaj nameravate?«
»Za mano pojdi, boš videl.«
»Hudirja! Kaj hočete smrt loviti? Jaz pa....«
»Tiho bodi in pojdi!«
Tiho in počasi sva se podala doli na tnalo. Vrata v klet so bila priprta, da se ni videlo noter. Gospodar popade kos polena na tnalu, jaz tudi; potem butne z vso silo v vrata, da so se na stežaj odprla, in zavpije na ves glas:
»Kdo je tukaj?«
Ko so se vrata odprla, je hipoma zamigljala v temi majhna lučca, toda nekaj je zaropotalo in lučce ni bilo več
»Kdo je tukaj?« je zopet zav.eknil gospodar.
Nekaj se je zganilo v temi in že je hotela bela žena smukniti mimo naju; gospodar pa jo naglo zgrabi in jo stisne
s krepkimi rokami, kakor s kleščami, da je komaj mogla zaječati: »Pusti me!«
»Ne pustim te še, če si sam hudič. Kaj iščeš todi?«
»Pusti me!«
»Kdo si?«
»Pusti me, saj ti plačam,« je hripavo prosila in se skušala iztrgati. Pa gospodar je bil močan in neizprosen.
»Ako mi takoj ne poveš, kdo si, te ubijem na mestu, razumeš?« In je prikazen krepkeje stisnil, da je zopet zaječala.
»No, primi spako še ti,« mi reče, »vidiš, da ni ne smrt ne žena, ampak tat.«
»Ooooh! No sedaj vidiš!« so vzkliknili ctroci razočarani, ker ni bilo strašila.
»Molčite, naj pove!« reče Pepič.
»Tiho ti! Kaj je bilo potem?«
»Prijela sva zlomka eden za noge, drugi za glavo in ga hotela nesti kar tako v vas. Pa je začel prositi za božjo voljo, naj mu odpustiva, saj ni nameraval škode delati, ampak samo napiti se vina.«
»No, kdo pa si? Povej že, če ne te priveževa k oni-le hruški do jutra.«
»Jerebičev Jaka sem,« je komaj slišno cdgovoril.
Gospodar se je zasmejal na glas. Jerebičev Jaka je bil čuden človek, nekoliko prismojen in gotovo nesposoben za tatvino; zato sva ga pustila; a ker jo je hotel, meni nič, tebi nič takoj popihati, ga je gospodar zopet popadel in zadržal.
»No, kaj boš_ bežal, neumnik, ko te itak poznamo. Povej rajši, zakaj si to storil in kako si odklenil vrata v klet «
Jaka se je nekako umiril in kmalu prišel k sebi.
»Žejen sem bil vina, vižga,« pravi, »kosim ves dan, vižga, in kositi brez vi-
na, vižga, je cuano. Naše smo že popili prejšnji teden, vižga; pa sem pomislil, da ga imate vi čez potrebo, vižga, m da bi vam ne bilo v škodo, če bi vam g„ popil, z a take ključavnice pa, kakor je vaša, vižga, ni treba posebnega ključa. Z zakrivljenim železom, vižga, sem brez posebne težave odklenil, vižga.«
»A zakaj si se tako našemil?«
»Rekel sem: videti me vtegne kdo, vižga; ampak če se zavijem v rjuho, bodo mislili, vižga, da je smrt in utečejo, vižga.«
Otroci so se zasmejali in so začeli ponavljati: — vižga! vižga!
»Zakaj je govoril: vižga?« vpraša Ciril.
»Tako navado je imel, prismojen je bil.«
»In kako se je komedija končala?«
»Tako; pustila sva ga, kaj sva hotela? On pa je letel čez polje, kakor da bi imel vraga za petami, in je kmalu izginil v ttmo. Z gospodarjem pa sva pogledala v klet, ali ni prismoda pustil sod odtak-njen. Prižgala sva žvtplenko. Sod je bil v redu. Na tleh sva dobila majhno luč, katero je bil Jaka v strahu spustil na tla in pozabil. Gospodar jo je prižgal in tako sva našla na tleh tudi steklenico za kakega pol litra.«
»No, res pošten tat! Zadovoljil bi se bil z malim,« opomni gospodar.
»Saj je sam rekel, da se je hotel samo napiti.«
»Pa ni utegnil, neumnež, utekel je nazadnje kot zajec. Lahko bi mu ga bil privoščil kozarec. Pijva ga pa midva.«
In res je natočil, izpila sva vsak pol litra in šla zopet spat.
Drugi dan sem slučajno srečal Jaka.
»Kako je bilo sinoči?« sem ga vprašal.
»Kaaj? Žlebudre žlebudrasto! Vižga!« mi je odgovoril in se godrnjaje oddalji!.«
In tako se je končala tudi ta čudna zgodba.
»Zdaj pa vidite, otroci, kakšni so strahovi,« pravi mati, »držite na pameti, da se ne boste bali.«
»Saj ste se bali tudi vi takrat,« je opomnil Ciril.
»To je bila druga reč; to se godi vsakih sto let enkrat.«
»Mati, ali bo precej sto let? < vpraša Rezika.
»Ne tako kmalu. Boš že stara, ko bo.*
»Nocoj smo pa marsikaj slišali,« reče hišni gospodar. »Miha nam je tako povedal, da mu težko kdo veruje. Mati je razložila resnično zgodbo; pa take, pravi, se dogajajo samo vsakih sto let. Ze-fove pravljice pa pričajo, kako se človek ustraši brez pravega vzroka ali bolje iz nevednosti, ker beži, mesto de bi pogledal, kaj je in kaj ni. Tako je na svetu. Mati irna prav ; držite na pameti, otroci !«
Potem se je govor zasukal na vsakdanje reči; zunaj je tulilo in snežilo. Rezika je sklonila glavo na mizo in zaspala; Cirilu se je kimalo; Pepič se je še držal pokonci, pa se je videlo, da ne bo dolgo vztrajal. Dva Žefova nečaka sta pridno zehala; druga dva otroka sta kar voščila lahko noč in se pobrala domov. Starejšim je kmalu poteklo gradivo za razgovor in ker je bilo že pozno, je oče zaključil seje z običajno: »Alo! pojdimo črkat jutra; čak je!«
In konec je bilo zimskega večera.
(Se nadaljuje.)
Stran 4
VIATA.IUR
Štev. il
nauči kako naj prid« k njej. Sada v dru«o kamelo in "e mosti v vodnjak, a kar te
mu pokate kudt tolsto koko*, ki jo bt pojedla » malico. PovaW go v družbo in ga
jo kokoš in ko jo lisica ugleda brž škofi nanjo, a veriga se v tem času sproži in
cbe padeta v vodnjak. Na srečo je na verigi kangla in lisica zleze vanjo, da ne
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave		L.	170 do	18»
Voli		»	205 »	215
Jenice		»	225 »	34»
Ovce		»	140 »	151
Koze		»	130 »	14*
Praseta	(100-150 kg.)	»	230 »	26*
	ŽIVINA ZA	REJO		
Po glavi
Krave mlekarice	L. 120000 do 160001
Jenice breje	»	115000	»	16000*
Praseta od 10 do 20 kg	»	4500 »	680*
PERUTNINA - ZAJCI		- JAJCA	
		Po kg.	
Kokoèi	L.	570 do	62*
Piščanci	»	550 »	60*
Race	»	500 »	55*
Purani (dindje)	»	500 »	54»
Zajci	»	220 »	25«
Jajca usako	»	24 »	26
ŽITARICE
Po kuintaiu
Usenica		L.	7600 do	780«
Sjerak		»	5800 »	640«
Ušenična	moka	»	8500 »	9500
Sjerkova	moka	»	7300 »	740»
Ušenični	otrobi	» SMO	5000 »	52d»
		Po kuintaiu		
Djetelsko seno		L.	2600 do	280»
Navadno seno		»	1900 »	200»
GRADBENI LES
Po kubičnem m. Bukovi hlodi	L.	14300	do	15200
Orjehovi hlodi	s	19300	»	22500
Cer j ešnjovt hlodi	»	17000	»	18000
Smrekovi hlodi	»	14000	»	15080
Kostanjevi hlodi	»	14000	»	1500»
Jesenovi hlodi	»	17200	s	1900»
DRVA’
Po kuintaiu
Bukova drva suhe	L.	1000 do	120«
Bukove drvi surove	»	880 »	950
Mehke drvi	»	600 »	70«
Bukovo oglje	»	2700 »	2800
SADJE AN ZELENJAVA			
	Po kilogramu		
Jabuka	L.	30 do	SO
Hruške	»	30 »	J
Krompir	»	25 »	3»
Zejé	»	25 »	3»
SER AN MASLO			
		Po kg.	
Mlekar niško maslo	L.	900 do	950
Domače maslo	»	800 »	85«
Ser čez 2 mjesca star	»	600 »	65»
Ser do 2 mjesca star	»	450 »	48»
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmtr Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 4* z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric*
tipa ga ugleda in mu reče te« «odi v tej vročini v hladni vuoi in
utoni. Kmalu za tem pride mimo voik f se ustavi pred vodnjakom, da bi pil. ^
ZA NAŠE DELO
Saditev zguodnjega krompirja
C« čitč imjet zguoden krompir muor-ta zbrat sada sjeme zguodne suorte an ga stuort dobro pognat. Dva tjedr.a pred saditvijo dajte srednje debù krompir u kote an ga postavite na gorak prastor. Na gorkim krompir začne poganjat. Tisti prastor muora bit pa svetu, kjer
daje sjeme buj globoko kot spomladi zavoj tega, kjer je nagobarno, de sjeme pozebe, če je mraz. Tud preveč malo globoko se ne smije sjat, kjer se zemlja na varhu rada posuši an zatuo ne muore sjeme kalit. Se buj nagobarno je, če se sjeme napoji z vodo an se potlé spet posuši. Tako sjeme zgubi kalivost. Tud preveč velika sončna svetloba škoduje kalejiju. Zatuo se ne smije sjeme puščat na varnu zemlje. Navadno se računa, de je trjeba zagrebst sjeme trikrat do petkrat takuo globoko kot je sjeme debelo. Debelo sjeme se muora podkopat al pod-orat, drobno sjeme pa podgrabit.
Kako se hrani piščeta
Kar se zvali pišče iz jajca, ima rezervo brane za dva do tri dni. Skušnja pa kaže, de ljeuš raste, če se mu da že parvi dan malo hrane an vode. Piščeta rastejo takuo hitro, de vagajo po desetih dneh 60 gramou, po adnim mjescu 230 gramou, po dveh mjescih 550 gramou,
po treh mjescih 900	giamou an	po	šte-
rih mjescih eno kilo	an pu.
Parve dni se natrese piščetam zdrobljenega ušeničnega zrnja, ječmena, prosa, sjerka an ovsa, zrnje se daje suho al pa kuhano. Prou	je dajat	piščetam
drobno zrjezana jajca, kravji	sir	an
posneto mljeko.
Kako se runa z sadnim drevjem po saditvi
Po saditvi je dobro, de drevje zalijete z vodo, posebno če ste sadil pozno na pomlad. U cajtah rata, de nekatjero drevje ne požene čeglih je blo pravilno usajeno. Tako drevje je še frišno an mu je višno manjkalo vode, de bi pognalo. U takim primjeru ga muorta izrut lz zemlje, obrjezat korenine an ga poluošt po cjeli douguosti u vodo, de se napije potrjebne mokrote. Drervo, ki je ležalo potopljeno u vodi kakih 24 ur se je napilo an potlé ga še enkrat posadite an bo sigurno lepuo pognalo.
Mlado sadno drevje potrebuje za rasti ajarja, mokroto an hranilnih sostane, Id so u zemlji. Mokroto an ajar se daje koreninam kar se obdeluje zemljo, hranilne sostance pa z gnojem.
Sadno drevje, ki j aste na traunikih, pašnikih al njivah muorta okuol kolobarja po saditvi okopavat. Drevesni kolobar muora bit takuo velik kot je bla drevesna jama. Takuo kot drevo raste, takuo je trjeba tud drevesni kolobar širit.
Par tim nizkim drevju, ki ste ga sadil z vloženim očescem, gledajte, de se po-ganki lepuo razvijajo, an jih parveaajtc h kolu, de pravilno rastejo. Mlade po-ganke je trjeba varvat, de ne dobijo listnih uši. Vodne poganke na deblu muorta skarbnuo proč odrjezat z ostrim nožem, ne smijete jih lomiti nikuol. Poganke, ki rastejo iz korenin, ne smijete odrjezat nad zemljo, jih muorta odkopat an jih odrjezat na mjestu, kjer so nastali.
Če ima tele drisko
Ce ima telé drisko je narbuojš, de zrje-žite na drobno an dobro prekuhate hrastovo lubje. Tisto vodo dajte piti teletu štjerkrat na dan po pou litra brez ml jeka. Vodo dajajte več dni. Ulivajte jo poč as ia fiate u usta.
UI'MlfcMilil.III I IUHiU Uimi.1 Mil'I.M liM&MiMMMNMMmtl I ■ I
Kllllllllllllllll.i l lll l l llimi.l l l ■ i,liliMilllil.tlMilil.lll'l»,ili l l^lllllllllllllllllllllllilil lililil lilllll.lll.l l.i l I.I.H,MKIllllUJ.UlUlUliiKllllilllllM
JEjudska prautjica: VolK Ìli 1ÌSÌC3
Bila je lisica, ki je neprestano kradla vse kar ji je prišlo dobrega pod kremplje.
Kmetje se naveličajo kraje in sklenejo, da ulove zvitorepko. Na vodnjak priveže-
n» prosto. Kmetje ugledajo Usico in ? usitele, rolk pa utone r vodnjaku.
Pravilno zrezan temenski krompir
buedo takuo poganki postali močni an zeleni Krompir, ki ste ga zbral za sjeme, kadar ga prenMaf muorta dobro gledat, de poganki se. ne »lomijo.
Kadar bo lepuo an ki zemlja je že •grjeta an de ni vai nagobamosti mraza, posadita krompir. Takuo vi buosta tejet vaš krompir te tja ob Sv. Petru al màio potlé. Trjeba Je pa, de sjeme je zguodnje suorte an prou parpravjen. Zemlja muora bit dobro obdjelana an pognojena.
Krompir narbuojš raste u lahki zemlji pognojeni Z hljeuskim gnojem. Od iugp*Jenih gnojil je pa narbuojš kalij. D«te« gnojilo je tud ljesni pepéu. Pona-vad se sadi zrježan krompir. Rježite ga takuo kot k ate tale siika.
Kako globoko se muora
SiJKl?
Tuo se muora runat po velikuosti s jantarni, po zemlji an po cajtu, ko se seje. Buj ku je sjeme debelo, tem buj globoko ga je trjeba zagrebst, kjer debelo sjeme lahko napravi dosti buj dougo kal od drobnega. Ce pride drobno sjeme preveč globoko u zemljo, ponuca kal use ' rezervne sostance, ki so u sjemanu, še prej ko pride von iz zemlje an ozeleni. Taka kal potlé usahne. Kjer nuca sjeme pri kalenju dost ajarja, zatuo se lahko seje u rahli zemlji buj globoko kot u težki
Ce sejete pred zimo al pozimi, naj se
; Precepljevanje sadnega drevja
Ce imate u sadounjaku suorto sadnega drevja, ki premalo rodi, slabo raste, sili preveč u ljes al' vam daje slabo razvito sadje, tad& tako drevje precepite. Kar precepljate glejte, de buosta zbral tisto sadno suorto, ki v vaših krajih narbuojš raste.
Za precepljanje si muorta preskarbjet zadost dobrih cepičeu. Cepiče se rježe mjesca zenarja al febrarja, ki muore j o mjet enoljetne poganke z dobro razvitimi očesi. Cepiči muorajo bit taki, ki so rasili na rodovitnem drevju. Ne pozabita, de se s cepljenjem prenese usa dobre an slabe lastnosti matičnega drevesa na precepljeno drevo. Zatuo muorta zlo dobrč gledat kaktae cepiče sta zbral.
• S precepljevanjem se začne marca mjesca an tiste djelo se lahko nardi do konca aprila. Prej ku buosta cepil muorta pomladit drevesni varh. K'ir buosta pomladil drevesne varhove muorta gledat, de so use glaune veje skrajšane, ta-kuo, de spuodhje veje pustite malo buj douge kot ta gorenje. Na to vižo pomlajenega drevesa spuodnje veje teju buj dobro rastle. Kar zrastejo neve veje iz vloženih cepičej, proč odtargajte vse veje prejšnje suorte. Na to vižo se počasi preide iz ene suorte u drugo, ne de bi par tjem drevo dosti tarpjelo.
je buojš, de ga par ljet prod cepljenjem pomladite an šele potlé ga precepite. Te-kuo buosta lahko cepil mlade an močne poganke, ki ste jih pustil na tistem mjestu, ki drevesu narbuojš prija.
Najparvo se cepi koftčičasto sadno drevje (čerješnje, češple, breskve), potlé ae cepijo hruške an naaadnje jablane. Narbuojša cepiteu je cepljenje u žljeb za lubje, precep al razkol. Na tanke veje ložite le po en cepič, na debele pa od dva do št j eri cepiče. Cepiči muorajo bit obamjeni na gor, nikol vodorauno ai na dol. Za vezat se nuca rafija (morska trava). Use rane muorajo bit lepuo zamazane s cepil no cero. Posebno dobro muorta zamazat rane blizu cepiča, de se ne bo voda stekal* u rano.
Mladike, ki zrastejo iz cepičeu, so zlo delikatne an zatuo je nagobarno, de jih polomi daš al vjetar an zatuo je trjeba tiste mladike parvezat h palicam, ki ste jih parvezal na precepljeno vejo. Narbuojš je, de parvežite tiste palice preča po cepljenju.
Kakih šest tjednou po ceplenju mvor-ta pregledat poveze na mjestu kjer sta cepil. Zavoj hitre rasti se poveze zajedo u lubje an zatuo gledajte, de jih boste u pravim cajtu zrahljal. U parvim ljetu cepljenja njemate drugega djela par preceplenju drevju.
Glaune veje, katjere mislite precepit, muorta odžagat u tistem kraju, kjer Je lubje ljepo an gladko. Veje, ki mjerijo več kot 10 centimetrou, so preveč debele za cjepljenje. Take veje je trjeba odžagat an precepit kot veje ob kraju. Kar žagate debele vsje muorta gledat, de se vam par tjem djelu veje ne razkoljejo. Zatuo je buojš, de take veje odžagate prej pou metra buj visokó an potlé na tistem kraju, kjer jo mislite cepit. Staro drevje, ki ima preveč debele veje,
Pravilno cepljeno drevo