KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96 j celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po ebsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
49.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. junija 1937.
Letnik
VIII.
VSEBINA:
333. Odločba kraljevskih namestnikov o ustanovitvi odpravni-štva poslov kraljevine Jugoslavije v Teheranu.
334. Uredba o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
335. Navodila za izvrševanje uredbe o osrednjem skladu bra-
tovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic.
336. Telefonski promet z Italijo in Romunijo.
337. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
338. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
333.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije,
kraljevski namestniki
so na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle na podstavi § 31. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1939 takole
odločili:*
Ustanavlja se odpravništvo poslov kraljevine Jugoslavije v Teheranu.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle noj ifcvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 30. aprila 1937.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r.
Ur. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
—	m	•	m	■■ ■■■
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	maja 11137, št. 118/XXXVI/255.
Uredbe osrednje vlade.
334.
Na podstavi § 41. zakona o univerzah predpisujem
tole
uredbo
o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubijani.*
I.	Naloga in sestava.
Clen 1.
Naloga medicinskih fakultet je:
a)	da goje medicinsko znanost;
h) da strokovno pripravljajo in vzgajajo bodoče zdravnike;
c) da preučujejo medicinske ip zdravstvene razmere v državi.
Razen tega je naloga medicinske fakultete v Beogradu, da goji farmacevtsko vedo in da strokovno pripravlja in vzgaja bodoče lekarnike.
Gofenjo nalogo dosegajo medicinske fakultete: 1, z gojitvijo, organiziranjem in izvajanjem znanstvenega dela v svojih napravah; 2. z rednimi in izrednimi predavanji in vajami v posameznih fakultetnih napravah; 3. z zbiranjem in preučevanjem gradiva, ki se nanaša na specialne medicinske in farmacevtske razmere v naši državi, s predlaganjem potrebnih odredb, da se zdravstveno stanje našega naroda izboljša, in podobno.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	januarja 1937, št. 11/11/7.
Clen 2.
Medicinska fakulteta v Beogradu ima dva odseka: medicinski odsek in farmacevtski odsek.
V vsakem odseku mora biti pouk zaokrožena celota in mora dajati možnost za globokejše specialno preučevanje posameznih panog iz dotične stroke. Zato se delijo predavanja in vaje v določene skupine, po katerih se tudi izpiti opravljajo.
Vsi učitelji enega odseka so odsekovni svet. Dolžnosti odsekovnega sveta so: da pripravlja in podaja predloge fakultetnemu svetu po točkah 1. do vštete 11. člena 45. občne univerzitetne uredbe.
Odsekovni svet voli konec vsakega šolskega leta odsekovnega starešino in njegove namestnike. Odsekovni starešina skliče sejo odsekovnega sveta, kadar koli to zahtevata dva profesorja tega odseka. V seji odsekovnega sveta imajo pravico govoriti vsi člani sveta, glasovalno pravico pa vsi profesorji in univerzitetni docenti. Zapisnikar je po činu najmlajši ukazni učitelj.
Medicinski fakulteti v Zagrebu in Ljubljani se ne delita na odseke.
II.	Stolice in predmeti.
a)	Stolice.
Člen 3.
Na medicinskih fakultetah obsegajo stolice, določene g členom 99. občne univerzitetne uredbe, tčle predmete:
1. Stolica za biologijo:
a) biologijo za medicince;
b) nauk o dednosti.
V sestav stolice za biologijo na medicinski fakulteti v Beogradu spadata tudi še botanika in zoologija za farmacevte.
2. Stolica za fiziko:
a) fiziko za medicince in farmacevte;
b) teoretično radiologijo.
3. Stolica za kemijo:
a) fizikalno kemijo;
b) neorgansko kemijo;
c) organsko kemijo.
V sestav te stolice na medicinski fakulteti v Beogradu spadajo tudi še: a) analitična kemija; b) toksikološka kemija s toksikološkimi analizami; c) kemično-biološka analiza.
4. Stolica za anatomijo:
a) deskriptivno (sistematično) anatomijo;
b) topografsko anatomijo;
c) uporabljeno anatomijo.
5. Stolica za histologijo in embriologi jo:
a) histologijo;
b) embriologijo.
6. Stolica za fiziologijo:
a) občno fiziologijo in fiziološko kemijo;
b) specialno fiziologijo.
7. Stolica za patologijo in patološko anatomijo:
a) občno patologijo;
b) patološko anatomijo in histologijo;
c) eksperimentalno patologijo.
8. Stolica za občno in specialno interno medicino:
a) občno interno medicino;
b) specialno patologijo in terapijo bolezni respiratornih organov s ftiziologijo;
c) hematologijo.
Na medicinski fakulteti v Beogradu spadata v sestav te stolice tudi še specialna patologija in terapija bolezni abdominalnih organov.
9.	Stolica za občno in specialno kirurgijo:
a) občno in specialno kirurgijo;
b) kirurgično propedevtiko.
10. Stolica za pediatrijo:
a) patologijo in terapijo otroških bolezni;
b) higieno otroške dobe.
11. Stolica za otorinolaringologijo:
a) otorinolaringologijo;	j
b) foniatrijo.
12. Stolica za ortopedijo in otroško kirurgijo:
a) ortopedijo;
b) otroško kirurgijo
13. Stolica za nevrologijo in psihiatrijo:
a) nevrologijo;
b) psihiatrijo.
14. Stolica za dermatovenerologijo:
a) dermatologijo;
b) venerologijo.
15. Stolica za farmakologijo in toksikologi jo:
a) farmakologijo;
b) toksikologijo;
c) nauk o receptiranju.
Na medicinski fakulteti v Beogradu spadata v sestav te stolice tudi še: a) farmacevtska kemija; b) kemija živil.
16. Stolica za bakteriologijo, serologijo in imunologijo••
a) bakteriologijo;
b) serologijo z imunologijo;
c) parazitologijo.
Na medicinski fakulteti v Beogradu spada v sestav te stolice tudi še mikrobiologija za farmacevte.
17. Stolica za fizikalno terapijo:
a) fizikalno terapijo;
b) balneologijo;
c) krenologijo.
18. Stolica za klinično radiologijo in rentgenologi jo:
a) občno in specialno klinično radiologijo;
b) klinično rentgenologijo.
19. Stolica za higieno:
a) občno in specialno higieno;
b) socialno medicino;
c) rasno higieno (evgeniko); č) epidemiologijo.
Na beograjski mfedicinski fakulteti spada epidemiologija v sestav stolice za infekcijske bolezni.
20. Stolica za vojaško medicino:
a) vojaško higieno;
b) nauk o bojnih strupih;
c) aeronavtično medicino.
Ostale stolice predstavljajo po en predmet.
Člen 4.
Na medicinskih fakultetah so za slušatelje medicine glavni in obvezni predmeti tile:
1. biologija za medicince;
2. fizika za medicince;
3. kemija (fizikalna, neorganska, organska);
4. deskriptivna (sistematična) anatomija;
5. topografska anatomija;
6. histologija;
7. embriologija;
8. občna fiziologija in fiziološka kemija;
9. specialna fiziologija;
10. občna patologija;
11. patološka anatomija in histologija;
12. interna propedevtika;
13. občna interna medicina;
14. specialna patologija in terapija bolezni respiratornih organov in ffiziologija;
15. specialna patologija in terapija abdominalnih organov;
16. občna in specialna kirurgija;
17. ginekologija in obstetrika;
18. kirurgična propedevtika;
19. patologija in terapija otroških bolezni;
20. oftalmologija;
21. otorinolaringologija;
22. nevrologija;
23. psihiatrija:
24. dermatologija;
25. venerologija;
26. infekcijske bolezni;
27. farmakologija in toksikologija; _
28. bakteriologija s serologijo in imunologijo;
29. občna in specialna higiena;
30. socialna medicina;
31. sodna medicina;
32. nauk o bojnih strupih;
33. odontostomatologija.
Postranski in neobvezni predmeti so:
1. nauk o dednosti;
2. teoretična radiologija;
3. uporabljena anatomija;
4. eksperimentalna patologija;
5. hematologija;
6. higiena otroške dobe;
7. foniatrija;
8. ortopedija;
9. otroška kirurgija;
10. nauk o receptiranju;
11. fizikalna terapija;
12. balneologija s krenologijo;
13. občna in specialna klinična radiologija;
14. klinična rentgenologija;
15. rasna higiena (evgenika);
16. urologija;
17. vojaška higiena;
18. zgodovina medicine;
19. parazitologija;
20. epidemiologija.
Člen 5.
V farmacevtskem odseku medicinske fakultete v Beogradu se predavajo tile glavni in obvezni predmeti:
1. neorganska kemija;
2. organska kemija;
3. analitična kemija;
4. fizika;
5. botanika;
6. farmacevtska kemija;
7. galenska farmacija s praktično farmacijo;
8. farmakognozija;
9.	farmakologija s toksikologijo;
10. toksikološka kemija s toksikološkimi analizami;
11. mikrobiologija;
12. higiena;
13. nauk o bojnih strupih;
14. kemično-biološke analize;
15. kemija živil;
16. prva pomoč ob nezgodah;
17. osnove anatomije človeka;
18. fiziologija s fiziološko kemijo;
19. zoologija.
b)	Znanstveni zavodi.
Člen 6.
Na medicinskih fakultetah so lile znanstveni in učni zavodi (inštituti, klinike, seminarji in dr.):
1. V Beogradu:
1. Teoretični zavodi:
1. kemični inštitut;
2. fizikalni inštitut;
3. inštitut za deskriptivno in topografsko anatomijo;
4. fiziološki inštitut;
5. histološki inštitut;
6. patološko-anatomični inštitut;
7. farmakološki inštitut;
8. bakteriološki inštitut;
9. inštitut za sodno medicino;
10. higienski inštitut;
11. inštitut za vojaško medicino;
12. inštitut za uporabljeno anatomijo;
13. terminološki seminar;
14. farmakološko-terapijski seminar.
2. Klinike:-
1. interna propedevtična klinika;
2. prva interna klinika;
3. druga interna klinika;
4. tretja interna klinika;
5. kirurgična klinika;
6. klinika kirurgične propedevlike;
7. urološka klinika;
8. ginekološko-obstetrična klinika;
9. psihiatrična in nevrološka klinika;
10. otroška klinika;
11. infekcijska klinika;
12. očesna klinika;
13. dermatovenerološka klinika;
14. otorinolaringološka klinika;
15. inštitut za fizikalno terapijo;
16. odontostomatološka klinika.
Ii.	V Zagrebu:
I.	Teoretični zavodi:
1. kemični inštitut: (inštitut za medicinsko kemijo);
2. anatomični iuštitut;
3. fiziološki inštitut (inštitut za Človeško fiziologijo) ;	(
4. morfološko-biološki inštitut;
5. patološko-anatomičiii inštitut;
6. inštitut za farmakologijo in toksikologijo;
7. higiensko-bakteriološki inštitut;
8. inštitut za sodno medicino.
Morfološko-biološki in higiensko-bakteriološki inštitut imata vsak po dva oddelka kot posebna zavoda, in
sicer:
biološko in histološko-embriološki oddelek in higiensko .in bakteriološko-serološki oddelek; ta dva oddelka sta zvezana z dotičnimi stolicami. .
2.	Klinike:
1. interna klinika;
2. kirurgična klinika;
„ 3. ginekološka (in obstetrična) klinika;
4. nevrološka in psihiatrična klinika;
5. otroška klinika;
6. očesna klinika;
7. dermatovenerološka klinika;
8. otorinolaringološka klinika z odsekom za čeljustno kirurgijo;
9. ortopedična klinika;
10. odontostomatološka klinika;
11. klinika za infekcijske bolezni;
12. inštitut za fizikalno terapijo;
13. osrednji rentgenološki inštitut;
14. inštitut za radijsko terapijo.
III.	V Ljubljani:
1. fizikalni inštitut;
2. anatomični inštitut;
3. histološko-embriološki inštitut;
4. biološki inštitut;
5. fiziološki inštitut.
III.	Pouk.
Clen 7.
Na medicinskih fakultetah v Beogradu in Zagrebu traja pouk 5 let (10 semestrov), razen v farmacevtskem odseku v Beogradu, v katerem traja pouk 4 leta (8 semestrov).
Medicinska fakulteta v Ljubljani ima 4 semestre in obsega pouk na njej I., II., III. in IV. semester medicinskih študij.	,
Clen 8.
Na medicinskih fakultetah se razporejajo obvezna predavanja po semestrih takole:
I.	Za slušatelje medicine:
I.	in II. semester:
Poleg potrebnih praktičnih vaj morajo poslušati slušatelji tudi še tčle teoretične predmete, ki so: fizika za medicince; biologija za medicince;	,
kemija (fizikalna, organska in neorganska); deskriptivna in topografska anatomija.
III.	in IV. semester:
Poleg praktičnih vaj morajo poslušati slušatelji tudi še tčle teoretične predmete, ki so:
deskriptivna in topografska anatomija; občna fiziologija in fiziološka kemija in specialna fiziologija;
histologija in embriologija.
V. in VI. semester:
Poleg praktičnih vaj morajo poslušati slušatelji tudi tčle teoretične predmete, ki so;
interna propedevtika;
občna patologija, patološka anatomija in histologija; bakteriologija s serologijo in imunologijo; farmakologija in toksikologija; kirurgična propedevtika; občna in specialna kirurgija.
VII.	in VIII. semester:
interna medicina; pediatrija; specialna kirurgija; infekcijske bolezni; psihiatrija in nevrologija.
IX. in X. semester:
oftalmologija;
ginekologija in obstetrika;
dermatologija in venerologija;
otorinolaringologija;
sodna medicina;
higiena s socialno medicino;
nauk o bojnih strupih (samo v X. semestru);
odontostomatologija (samo v X. semestru).
II.	Za slušatelje farmacije:
I. semester: eksperimentalna fizika;
občna botanika z mikroskopskimi vajami v anatomiji rastlin;
neorganska kemija;
kvalitativne vaje iz analilične kemije.
II. semester:
sistematična botanika s poznavanjem rastlin glede na zdravilne in strupene zeli in herbarizacija; neorganska kemija;
kvalitativne vaje iz analitične kemije.
III. semester:
organska kemija; analitična kemija; fizikalna kemija;
kvantitativne vaje iz analitične kemije; farmakognozija s farmakognostičnimi vajami; osnove zoologije z anatomijo in fiziologijo človeka.
IV. semester:
organska kemija; fizikalna kemija; vaje iz organske kemije;
farmakognozija s farmakognostičnimi vajami; prva pomoč ob nezgodah.
V. semester:
farmacevtska kemija z vajami; medicinska biokemija z vajami; mikrobiologija z bakteriološkimi vajami; farmakognozija.
.VI. semester:
farmacevtska kemija z vajami; medicinska biokemija z vajami; mikrobiologija z bakteriološkimi vajami; farmakologija.
VII. semester:
galenska farmacija z vajami iz farmacevtske tehnologije;
kemija živil z vajami; toksikologija s toksikološkimi vajami; nauk o bojnih strupih; osnove higiene.
VIII. semester:
galenska farmacija z vajami' iz farmacevtske tehnologije;
kemija živil z vajami; toksikologija s toksikološkimi vajami; nauk o bojnih strupih; osnove higiene.
Število obveznih ur za predavanja in vaje določi glede vsakega naštetega predmeta fakultetni svet.
Vse naštete predmete so slušatelji dolžni vpisati po objavljenem razporedu. Izpiti se opravljajo iz vseh predmetov tako, kakor določata člen.19. in ‘20. te uredbe.
Doktorji vsega zdravilstva in diplomirani farmacevti, ki želijo opravljati doktorski izpit z disertacijo, morajo delati najmanj dva semestra teoretično in praktično na enem izmed zavodov tiste znanstvene panoge, iz katere želijo opravljati doktorski izpit z disertacijo.
IV.	Slušatelji.
Člen 9.
Vpis slušateljev, ki vstopajo prvič na medicinsko fakulteto, se vrši v fakultetnem dekanatu od dne 25. septembra do dne 5. oktobra in od dne 1. do dne 5. marca. Kandidati morajo predložiti ob vpisu čitljivo izpolnjeni vpisni list v dvojniku, rojstno izpričevalo, izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, fotografijo v štirih primerkih in neizpolnjene obrazce vpisnice (indeksa) in študentovskega (dijaškega) lista (legitimacije). En primerek vpisnega lista, rojstno izpričevalo in izpričevalo o zrelostnem izpitu ostanejo v arhivu dekanata, drugi primerek vpisnega lista se pošlje rektoratu radi vpisa v imatrikulacijsko knjigo; vpisnica in študentovski (dijaški) list pa se izročita po overitvi slušatelju.
O podaljšavi navedenih vpisnih rokov odloča univerzitetna uprava.
Poslednji dan vpisa ob 6. uri zvečer se sklene glavna knjiga s podpisoma fakultetnega dekana in tajnika in fakultetnim pečatom.
Naknadne vpise sme univerzitetna uprava dovoliti slušateljem, ki se prijavijo do vštetega dne 20. novembra ali do vštetega dne 20. aprila. Poleg imena naknadno vpisanih slušateljev je postaviti v pripombi glavne knjige vselej tudi številko odločbe univerzitetne uprave, s katero je bil naknadni vpis dovoljen (člen 194. občne univerzitetne uredbe).
Člen 10.
Za redne slušatelje medicinske fakultete se sprejemajo tisti učenci, ki imajo izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu gimnazij, na katerih se uči latinski jezik. Učenci realk in tistih gimnazij, kjer se latinski jezik ne uči, morajo opraviti dopolnilni izpit iz latinskega jezika. Dokler ne opravijo tega dopolnilnega izpita, ne morejo opravljati nobenega izpita na fakulteti. Če ga ne opravijo v dveh semestrih, se jim vpisani semester ne šteje.
Ali se naj opravlja dopolnilni izpit na univerzi ali pa na gimnaziji, odloči fakultetni svet najkasneje do konca meseca oktobra ali marca.
Člen 11.
Pri prestopu z ene medicinske fakultete domače univerze na drugo se prijavi slušatelj dekanatu s prošnjo. Prošnji mora poleg listin iz člena 9. priložiti tudi še: 1. vpisnico in študentovski (dijaški) list, na katerih mu je potrdil prestop dekanat fakultete, s katere prestopa; 2. potrdilo z dekanovim podpisom o kolokvijih, seminarskih delih in opravljenih izpitih. Ko dekanat takega slušatelja sprejme, obvesti o tem rektorat in mu pošlje podatke, ki so potrebni za osebni list (člen 200. občne univerzitetne uredbe).
Člen 12.
O vpisih slušateljev, ki predlože izpričevalo o oprav-, ljenem zrelostnem izpitu na gimnaziji, realni gimnaziji ali realki zunaj kraljevine, se odloča po členu 193. občne univerzitetne uredbe.
Člen 13.
Za slušatelje, ki so prej študirali na inozemskih medicinskih fakultetah ali medicinskih visokih šolah na stopnji fakultete, odloči fakultetni svet, ali se jim priznajo tamkaj prebiti semestri in opravljeni izpiti. Nikakor pa se jim ne sme priznati več ko šest semestrov (člen 201. občne univerzitetne uredbe).
Člen 14.
Slušateljem, ki prestopijo na medicinsko fakulteto z drugih fakultet in visokih šol na stopnji fakultete, sme priznati semestre z odločbo fakultetni svet.
Člen 15.
Osebe, ki nimajo pogojev za rednega slušatelja, se smejo sprejeti po predpisih člena 192. občne univerzitetne uredbe za izredne slušatelje, če so dovršili kakšno strokovno šolo ali najmanj šest razredov srednjih šol.
Izredni slušatelji nimajo pravice opravljati izpite, določene s to uredbo, in ne morejo dobivati štipendije niti izdelovati naloge. O njih delu na univerzi jim smejo izdati -posamezni učitelji potrdilo na podstavi predhodnega izpraševanja.
Tistim izrednim slušateljem, ki izpolnijo pozneje pogoje za redne slušatelje, se nikakor ne smejo priznati semestri izrednega študija.
' Člen 16.
Vsak slušatelj medicinske fakultete mora ob začetku vsakega semestra, in sicer od dne 1. do dne
10.	oktobra in od dne 1. do dne 10. marca izpolniti v dvojniku prijavni in semestralni list in ju predložiti obenem z indeksom (vpisnico) in študentovskim (dijaškim) listom dekanatu medicinske fakultete. Dekanat vpiše, če glede vpisa ni zadržka, prijavni list v vložni zapisnik, dvojnik prijavnega lista pa pošlje pod isto številko vložnega zapisnika rektoratu univerze.
Izjemoma in na posebno prošnjo sme dovoliti fakultetni svet naknadno prijavo, toda tudi to najdalj 10 dni po začetku predavanj. Semestralne prijave po tem roku se ne upoštevajo.
Po opravljeni prijavi mora vpisati vsak slušatelj v vpisnico predavanja, ki jih mora v tem semestru poslušati, kakor tudi vaje, ki se jih bo udeleževal. Število
obveznih tedenskih ur in vaj ne sme biti manjše od števila, ki ga določi po členu 8. te uredbe fakultetni svet.
Nato overi slušatelj na način, predpisan v členu 195. občne univerzitetne uredbe, pri svojih učiteljih prijavo in redno pohajanje predavanj in vaj.
Ko overi pred koncem semestra vpisnico pri učiteljih, prepiše vsak dijak iz vpisnice natančno in čitljivo vsa overjena predavanja in vaje v semestralni list v dvojniku in odnese to z vpisnico vred osebno na dekanat; dekan overi, ko preveri, da se natančno ujema z vpisnico, semester na vpisnici in na semestralnih listih s svojim podpisom in pečatom; overjena vpisnica se vrne slušatelju, en primerek semestralnega lista ostane na dekanatu, drugi se pa pošlje rektoratu.
Clen 17.
Če ugotovi dekan ob overjanju semestra, da ni overil slušatelj pri učiteljih najmanjšega števila ur, predpisanega s sklepom fakultetnega sveta, mu tega semestra ne overi. Če je overil slušatelj pohajanje ur in vaj, potrebnih za ta minimum, mu prečrta dekanat pri overitvi semestra predmete, za katere nima nobenega učiteljskega podpisa.«,
V.	Izpiti.
Člen 18.
Izpiti so na medicinskih fakultetah doktorski, in to z disertacijo in bj-ez disertacije, za slušatelje farmacije na medicinski fakulteti v Beogradu pa diplomski in doktorski z disertacijo.
Vsi izpiti se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih odredi fakultetni svet. Predsedniki izpitnih komisij smejo biti redni in izredni profesorji in univerzitetni docenti. Predsednik vodi izpit, kandidata pa izprašujejo in ocenjajo izpraševalci in predsednik. Izpraševalci so učitelji tega predmeta (redni in izredni profesorji, univerzitetni docenti, po potrebi pa tudi honorarni profesorji in učitelji).
Vsi izpiti so teoretični in praktični. Praktični del izpita mora pokazati, da je kandidat praktično izurjen v raziskovalnih metodah in sposoben, razložiti dosežene uspehe ali ugotovljene pojave. Kandidat, ki ne pokaže uspeha pri praktičnem delu izpita, se ne more pripustiti k teoretičnemu delu izpita. Pri teoretičnem delu izpita mora pokazati kandidat poznavanje znanstvene osnove dotičnega predmeta. Zato je treba bolj imeti za važno splošne vidike; manj pa poznavanje posameznosti. Teoretični del izpita je Usten. Teoretični del izpita se sme izjemoma in s predhodno odobritvijo fakultetnega sveta opravljati tudi pismeno.
Vsi ustni izpiti so javni; vendar sme predsednik komisije osebe, ki bi kakor koli motile izpit, ali pa iz drugih opravičenih razlogov pozvati, naj odidejo.
Dekanat objavi najmanj dva dni pred izpiti spisek kandidatov, natančni čas in kraj, ko in kjer se izpiti opravljajo.
Če je kandidat zadržan po bolezni ali drugem važnem razlogu, opravljati izpit na določeni dan, mora obvestiti pismeno vsaj dan pred izpitom dekana, ki odloči sporazumno z učiteljem po važnosti in opravičenosti navedenih razlogov, ali je dovoliti prosilcu opravljanje tega izpita kak drug dan v istem roku. Če ne pride kandidat določeni dan k izpitu in tudi ne postopa po gorenjem, sme opravljati izpit šele v naslednjem roku.
Člen 19.
Izpiti za doktorja vsega zdravilstva se opravljajo takole:
I. izpitna skupina. — Ta izpitna skupina obsega izpite iz biologije, fizike in kemije in se opravlja samo v junijskem roku. Kdor ne opravi v tem roku nobenega izmed treh predmetov, sme ponavljati te izpite šele v junijskem roku prihodnjega leta. Če ne opravi enega ali dveh predmetov, jih sine ponavljati v oktobrskem roku. Če pade kandidat pri po’novnem izpitu v tem roku samo iz enega predmeta, mora ponavljati vse tri predmete, toda šele v junijskem roku. Kdor ni opravil I. izpitne skupine, se ne more vpisati v III. semester.
II. izpitna skupina. — Ta izpitna skupina se opravlja po končanem IV. semestru in obsega izpite iz anatomije, histologije z embriologijo in fiziologije s fiziološko kemijo. Redni izpitni roki so junijski in oktobrski. Kdor niti v oktobrskem roku no opravi vseh treh predmetov,, se ne more vpisati v V. semester.
III. izpitna skupina. — Ta izpitna skupina se opravlja po končanem VI. semestru in obsega izbite iz patološke anatomije in histologije z občno patologijo in bakteriologijo. Rok za izpite iz te skupine je od dne,
1.	junija do dne 1. julija in od dne 1. oktobra do dne
1.	novembra. Kdor ne opravi obeh predmetov do konca oktobrskega roka, se ne more vpisati v VII. semester. Kdor pade iz enega predmeta, se sme vpisali v VII. semester, ki se mu prizna, če opravi la izpit konge VII, semestra.
IV. izpitna skupina. — Ta izpitna skupina se opravlja po končanem VIIT. semestru in obsega izpite iz farmakologije in toksikologije, interne medicine, infekcijskih bolezni, pediatrije in nevrologije s psihiatrijo.
V. izpitna skupina. — Ta skupina se opravlja po končanem X. semestru in po opravljeni IV. skupini in obsega izpite iz kirurgije, ginekologije z obstetriko, oftalmologije, otorinolaringologije, higiene s socialno medicino, dennatovenerologije in sodne medicine.
Predmeti IV. in V. izpitne skupine se opravljajo posaniez vse šolsko leto. Rok za prijavo izpita je junijski, oktobrski in februarski. Kdor ne opravi enega ali več izpitov iz predmetov ene skupine, sme ponavljati te izpite najzgodneje v dveh mesecih.
Iz interne in kirurgične propedevlike kakor tudi iz odontostomatologije se ne opravlja poseben izpit, marveč se izprašujejo ti predmeti pri izpitih iz interne medicine in kirurgije. Prav tako se opravljajo izpiti iz specialne patologije in terapije abdominalnih in respiratornih organov v okviru interne medicine. Občna patologija se opravlja obenem s patološko anatomijo in histologijo. Socialna medicina in nauk o bojnih sirupih sc opravljata obenem s higieno.
Člen 20.
Slušatelji v farmacevtskem odseku medicinske fakultete v Beogradu morajo opraviti, da dosežejo stopnjo diplomiranega farmacevta, štiri diplomske izpite v štirih posebnih delih, in sicer konec vsakega šolskega leta po en del iz predmetov, ki so jih to leto poslušali. Izpiti so ustni, iz predmetov z vajami pa tudi praktični.
I.	diplomski izpit se opravlja iz:
fizike;
botanike — ustno in praktično;
neorganske kemije — ustno in praktično.
II.	diplomski izpit sc opravlja iz:
organske kemije — ustno in praktično; analitične kemije;
iarmakognozije — ustno in praktično; zoologije;
prve pomoči ob nezgodah; fizikalne kemije.
III. diplomski izpit se opravlja iz:
farmacevtske kemije — ustno in praktično; medicinske biokemije — ustno in praktično; mikrobiologije — ustno in praktično; farmakologije.
IV. diplomski izpit se opravlja iz:
galenske farmacije — ustno in praktično; kemije živil — ustno in praktično; toksikologije — ustno in praktično; nauka o bojnih strupih — ustno in praktično; osnov higiene.
člen 21.
Izpili se smejo opravljati samo na tisti fakulteti, na kateri je bil kandidat vpisan vsaj 2 semestra, če sicer izpolnjuje pogoje fakultetne uredbe o izpitih.
Izpit se sme ponavljati samo na tisti fakulteti, na kateri je imel kandidat iz tega predmeta neuspeh.
Ocenjanje se vrši pri izpitih z ocenami od 1 do 10. Ocena do vštetih 5 pokazuje slab uspeli, 6 in 7 dober, 8 in 9 prav dober, 10 pa odličen uspeh. Najnižja ocena, s katero more kandidat izpit opraviti, je 6.
Izpitna komisija mora vpisati v vpisnico (indeks) vsakega kandidata oceno, ki jo je dobil pri izpitu, ne glede na to, ali je zadostna ali nezadostna.
Izpitni uspeh razglasi predsednik izpitne komisije takoj po končanem izpitu.
Člen 22.
Izpiti za slušatelje medicine in farmacije se smejo ponavljati trikrat, tretjič pa samo z odobritvijo fakultetnega sveta.
Člen 23.'
Po opravljenih izpitih, določenih v členu 19. te uredbe (I., II., III., IV. in V. izpitna skupina), pridobi slušatelj medicine pravice do strokovnega naslova doktorja vsega zdravilstva.
Kandidatu se izda po opravljenem izpitu na njegovo prošnjo v fakultetni pisarni diploma v latinskem jeziku, ki jo podpišeta rektor in dekan.
Diploma doktorja vsega zdravilstva izpričuje, da je dovršil kandidat univerzitetne nauke in da ima fakultetno izobrazbo, ki mu daje pravico, nositi naslov doktorja vsega zdravilstva. Diploma se glasi:
Sub auspiciis UNIVERS1TATIS LITTERARUM Nos
h. t. Rector professor ordinarius ...............-...........
h. a. Decanus facultatis medicac professor ordinarius in doctissimuin et clarissimum dominum
ex  ................................   oriundum
examinibus rigorosis superatis
DOCTORIS MEDIC1NAE UNIVERSAL1S gradum iure et privilegia contulimus et eiusque fidem hoc diploma sigillo universitatis saciendum curaviinus.
Datum ............ die	  mensis	  MCM
h. a. Decanus facultatis medicae h. t. Rector universitatis Člen 24.
Po opravljenem diplomskem izpitu se izda slušatelju farmacije diploma diplomiranega farmacevta, ki se glasi:
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA Rektor univerze v Beogradu in
. dekan medicinske fakultete na tej univerzi
potrjujeta s svojim podpisom in univerzitetnim pečatom,
da je g........................—...........................
rojen dne ........................ v ..........................................
dovršil predpisane univerzitetne nauke v farmacevtskem odseku medicinske fakultete, opravil predpisane izpite in s tem pridobil fakultetno izobrazbo, ki mu daje pravico do naslova
DIPLOMIRANEGA FARMACEVTA.
Na podstavi tega mu izdaje univerza v Beogradu to diplomo.
V Beogradu, dne .........................;..........št.........
1 Dekan:	Rektor:
Člen 25.
Doktorski izpit z disertacijo daje pravico do znanstvenega naslova doktorja medicinskih ved.
Ta izpit sestoji iz dveli delov: a) iz ustnega izpita in
b)	iz izdelave in obrambe disertacije (pismenega izpita).
Za doktorski izpit z disertacijo se prijavi kandidat ne glede na izpitne roke dekanu s pismeno prošnjo, ki ji priloži izvirno diplomo doktorja vsega zdravilstva in potrdilo, da je prebil najmanj dva semestra na teoretičnem in praktičnem delu v kakem zavodu (člen 8. te uredbe). Dekan predloži prošnjo fakultetnemu svetu v rešitev. Če ji fakultetni svet ugodi, odredi komisijo najmanj treh članov fakultetnega sveta, izmed katerih je eden učitelj stroke, iz katere opravlja kandidat izpit; predsednik te komisije pa je dekan. Če vobče ni učitelja iz tiste stroke, iz katere hoče kandidat opravljati izpit, odredi fakultetni svet učitelja najbližje stroke.
Ustni del doktorskega izpita z disertacijo se sme opravljati najzgodneje leto dni po pridobljenem doktoratu vsega zdravilstva. Kandidat ga opravlja iz občnega in iz posebnega dela ene znanstvene panoge (stolice), označene v členu 3. te uredbe, kakor tudi iz tistih sorodnih panog, ki jih določi fakultetni svet.
člen 26.
Predmet disertaciji izbere kandidat vselej sporazumno z učiteljem stroke, iz katere želi opravljati doktorat medicinskih ved. Kandidat sme izbrati predmet disertacije takoj po pridobljenem doktoratu vsega zdra-
vilstva; disertacijo pa mora izročiti najkasneje v letu dni po opravljenem ustnem izpitu.
Disertacija se mora izročiti dekanu v petih primerkih, natipkanih na pisalnem stroju.
Dekan predloži disertacijo fakultetnemu svetu, ki odredi dva referenta, katerih eden mora biti profesor dotične stroke, drugi pa sme biti tudi univerzitetni docent, izjemoma pa tudi profesor druge fakultete. 0 disertaciji odloči komisija, sestavljena iz dekana in referentov. število članov komisije sme fakultetni svet za vsak posamezni primer zvišati.
Če komisija disertacijo sprejme in je kandidat ustni doktorski izpit opravil, se pozove, naj na določeni dan brani disertacijo, dekan pa mu izda dovolitev za natisk.
Kandidat brani disertacijo pred komisijo, ki jo sestavljajo referenta in dekan. Ob tej priložnosti se smejo zastavljati kandidatu vprašanja v zvezi z disertacijo. Če je kandidat disertacijo uspešno branil, je opravil ves doktorski izpit, kar mu komisija takoj priobči.
Člen 27.
Kandidatu, ki opravi izpit za doktorja medicinskih ved, se izda na njegovo prošnjo diploma doktorja medicinskih ved. Diploma doktorja medicinskih ved je spisana v latinskem jeziku in se glasi:
Sub auspiciis UN1VERSITATIS LITTERARUM Nos
h. t. Rector
h.	a. Decarius facultatis medicae
in doctissimum et clarissimum dominum
ex  ...............................        oriundum
postquam examine legitimo et dissertatione >.................
  .......................« conscripta approbata et defensa
facultatem in scientiis medicis comprobavit, gradum doctoris scientiarum medicarum contulimus in eiusque fidem hoc diploma sigillo univer-sitatis saciendum curavimus.
Datum   __________ die	   mensis	  MCM...
h. a. Decanus
h. t. Rector
Stroške za izdajo doktorske diplome trpi kandidat.
Izročitev diplome in promocija se vršita javno v slavnostni dvorani; tedaj priseže kandidat po besedilu, ki ga predpiše fakultetni svet. Promocijo in izročitev diplome opravi rektor z dekanom in odrejenim promotorjem. Promocija in izročitev diplome se ne smeta opraviti, dokler ne izroči kandidat dekanatu 100 izvodov natisnjene disertacije.
Imena oseb, ki so prejela doktorsko diplomo, se vpišejo v posebno knjigo, ki se hrani v univerzitetni pisarni in v katero se lastnoročno podpiše za doktorja medicinskih ved proglašena oseba.
Člen 28.
Diplomirani farmacevti smejo opravljati tudi doktorski izpit z disertacijo, ki je sestavljena iz ustnega izpita in izdelave in obrambe disertacije.
Kandidat izbere disertacijo iz enega dela naslednjih predmetov:
kemije: občne in fizikalne (samo teme, ki se nanašajo na farmacijo); farmacevtske kemije; medicinske biokemije; kemije živil; toksikologije; botanike; farmakognozije; mikrobiologije; galenske farmacije.
Glede izdelave in obrambe disertacije kakor tudi izdajanja doktorske diplome in promocije diplomiranih farmacevtov veljajo členi 25., 26. in 27. te uredbe, razen posebnih določb za doktorje medicinskih ved.
Diplomirani farmacevt dobi po obrambi disertacije diplomo doktorja farmacije, ki se glasi:
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA Rektor univerze v Beogradu
dekan medicinske fakultete na tej univerzi
potrjujeta s svojim podpisom in univerzitetnim pečatom,
da je g..........-............................................
rojen dne ......................... v..............................................
dovršil predpisane univerzitetne nauke, opravil predpisane izpite in z uspehom branil doktorsko disertacijo
o ......'...................................................
in s tem pridobil fakultetno izobrazbo, ki mu daje pravico do naslova
DOKTORJA FARMACIJE
Na podstavi tega mu izdaje univerza v Beogradu to diplomo.
V Beogradu, dne ........................   ;	št.	...........
Dekan:	Rektor:
Člen 29.
O izgubi naslova doktorja medicinskih ved in doktorja farmacije velja člen 235. občne univerzitetne uredbe.
Prehodne določbe.
,	Člen	30.
Določbe o izpitih, obsežene v členu 19., veljajo za tiste slušatelje, ki se vpišejo na medicinsko fakulteto od začetka šolskega leta 1937./38. dalje. Slušatelji, ki so se vpisali na medicinsko fakulteto pred tem časom, smejo opravljati izpite po stari uredbi najdalj do dno 1. januarja 1943.
Člen 31.
Medicinska fakulteta v Ljubljani ima zaslej samo štiri semestre (§ 51. zakona o univerzah). Na tej fakulteti je število stolic, predmetov in zavodov (členi 3., 4. in 6.) omejeno na toliko, kolikor je potrebno, da se vrši pouk v prvih štirih semestrih in opravijo izpiti iz I. in II. izpitne skupine po členu 19.
Člen 32.
Farmacevtski odsek medicinske fakultete v Beogradu začne poslovati, ko se zagotove zadostna sredstva
in ko minister za prosveto odredi, naj se delo v odseku začne.
Clen 33.
Vsi slušatelji farmacije, ki so začeli svoje študije pred uveljavitvijo te uredbe na univerzah v Jugoslaviji, smejo nadaljevati započete študije tudi po tej uredbi in se jim dotlej vpisani semestri in opravljeni izpiti pri-poznajo.
Clen 34.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v ^Službenih novinah«. Tedaj prenehajo veljati vse uredbe, pravilniki in odločbe medicinskih fakultet, ki tej uredbi nasprotujejo.
V Beogradu, dne 26. decembra 1936.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
335.
Na podstavi člena 13. uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic M. S. št. 342 z dne 13. maja 1937 predpisujem radi pravilnega postopka in enotnega tolmačenja tale
navodila
za izvrševanje uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic.*
K členu 1.
Poleg osrednjega sklada bratovskih skladnic v Beogradu, ki ga upravlja poseben upravni odbor, se ustanavlja pri vsaki glavni bratovski skladnici rezervni sklad, ki ga upravlja ustrezni glavni upravni odbor.
Pri vsaki glavni bratovski skladnici je samo po en rezervni sklad, ki sestoji iz 50% nega deleža prispevka, ubranega na podstavi točke 1. odstavka (*) člena 2. uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic.
Pojma »rezervni sklad« ni zamenjavati z ostalimi skladi, imovino ali gotovino posameznih oddelkov bratovske skladnice, ki so pri vsaki glavni bratovski skladnici.	’
Rezervni sklad nima nič skupnega z »varnostno rezervo«, ki sestoji iz najmanj 10% glavnice, potrebne za pokritje obveznosti pokojninske blagajne po odstavku (-’) § 118. pravil bratovske skladnice. Prav tako nima rezervni sklad nič skupnega s »skupnimi skladi bolniških blagajn«, ki so pri vsaki glavni bratovski skladnici na podstavi § 134. pravil bratovske skladnice, in tudi nič skupnega s »skladom invalidske in pokojninske blagajne«, ki služi po § 135. teh pravil za to, da se trajno zavaruje dajanje podpor po VII. in VIII. poglavju pravil in za pokritje upravnih stroškov bratovske skladnice.
Rezervnim skladom je namen, da brezpogojno zagotovijo vsem zavarovanim delavcem in nameščencem neovirano in neprikrajšano uživanje vseh pravic, ki jih pridobijo s svojim zavarovanjem pri glavnih bratovskih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« -z dne
11.	junija 1937, št. 129/XXXVIII/291. - Uredbo gl. »Službeni list« št. 298/45 iz 1, 1937.
skladnicah. Uživanje njih pridobljenih pravic se ne sme z ničimer oteževati, prikrajševati, kaj še da bi se sploh odrekalo. Saj v ta namen se ustanavljajo pri vseh glavnih bratovskih skladnicah rezervni skladi; če bi pa ti ne zadoščali za pokritje obveznosti proti zavarovancem, pomore osrednji sklad bratovskih skladnic.
K členu 2.
Zaradi plačila rudarskega socialnega prispevka od premoga, ki se uvaža za potrebe cementne industrije, ali plačila rudarsko-socialnega prispevka od koksa, ki se uvaža za ihdustrijske in metalurške namene, mora biti ob carinjenju dokazano, da se uvaža premog res za potrebe cementne industrije ali koks za industrijske in metalurške namene.
Pristojne zbornice, ki izdajo o prednjem potrdila, morajo predhodno preveriti, ali se uvažata premog in antracit za potrebe cementne industrije ali koks za industrijske in metalurške namene in potrebe plinarn; uvozniki pa so odgovorni, da se uvoženi premog ali koks pravilno porabi zgolj v te namene, kakor tudi, da se porabi v navedene namene vsa prijavljena količina premoga ali koksa.
Razen tega morajo zbirati pristojne zbornice podatke pri področnih industrijskih podjetjih ognjih letni porabi skupne količine premoga, antracita in koksa, ki jo nameravajo uvoziti iz inozemstva, in morajo poslati te podatke osrednjemu skladu bratovskih skladnic v začetku vsakega leta za tekoče leto. Zbornica mora paziti, da se izdajajo potrdila v mejah tako prijavljenih količin.
Carinski organi se morajo ravnati ob ocarinjanju uvoženega premoga pri ocenjanju velikosti zrn točno po prejšnjih navodilih, ki jih je izdalo ministrstvo za gozdove in rudnike v Času, ko je veljala prejšnja uredba o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic.
Državne ali po državi subvencionirane prometne naprave so docela oproščene vsakega plačevanja vsakterih prispevkov, ki jih določa navedena uredba.
V točki 3. odstavka (') člena 2. določeni prispevek po 0'50% od vrednosti prodanih proizvodov, ki ga plačujejo rudniška in topilniška podjetja v dravski banovini, morajo plačevati tudi podjetja na ozemlju drugih banovin, ki uvažajo premog na ozemlje dravske banovine. V ta namen mora prijaviti vsako podjetje svojemu pristojnemu glavarstvu vsako količino, prodano na ozemlju dravske banovine: glavna bratovska skladnica, pristojna za dotično podjetje, pa izterja ta prispevek.
Imovina bivšega pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo, ki je bila prešla po določbah prejšnje uredbe o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic R. št. 6963 z dne 7. maja 1935 na glavno bratovsko skladnico ? jubljani. se sme porabiti v najmanj 5 letih za pokritje dodatkov pokojninam starih upokojencev in obveznosti bivšega pokrajinskega pokojninskega sklada po načrtu njenega glavnega upravnega odbora in poprejšnji odobritvi rudarskega glavarstva v Ljubljani.
K členu 4.
0 vseh ubranih prispevkih in o njih vplačilih v Državno hipotekarno banko morajo carinarnice oz. glavna bratovska skladnica takoj obvestiti upravni odbor osrednjega sklada. j
K členu 5.
Vsaka glavna bratovska skladnica v državi mora odrediti v prvi naslednji seji svojega glavnega upravnega odbora po dva člana svojega glavnega upravnega odbora v upravni odbor osrednjega sklada bratovskih skladnic, in sicer po enega izmed podjetnikov in po enega izmed zavarovancev, in o tem radi vednosti takoj obvestiti upravni odbor osrednjega sklada.
K členu 6.
Tista glavna bratovska skladnica, ki je izčrpala V3e ukrepe za svojo sanacijo po §§ 118. in 119. pravil bratovske skladnice in popolnoma porabila svoj rezervni sklad, pa ji vendar sanacija ni uspela, mora obvestiti o tem upravni odbor osrednjega sklada in od njega prositi pomoči. Prošnji je priložiti proračun, kolika pomoč ji je potrebna, da se primanjkljaj pokrije. S proračunom je priložiti vse potrebne listine, iz katerih se dfi ugotoviti točnost podatkov, navedenih v proračunu, kakršni so: bilanca dohodkov in razhodkov, natančno in nadrobno imovinsko stanje z navedbo, kje, kako in po kakih pogojih je imovina naložena, nadalje natančen pregled vseh upravnih stroškov, pregled vseh obstoječih obveznosti in pregled obveznosti, ki bržkone nastanejo v naslednjem letu.
K členu 8.
Vse glavne bratovske skladnice se morajo strogo ravnati po določbah člena 8. uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic in porabiti svoj rezervni sklad sam6, če so izčrpale vse ukrepe za svojo sanacijo po §§ 118. in 119. pravil bratovske skladnice.
K členu 9.
Obveznice bivšega pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo po zakonu z dne 19. februarja 1922, ki je bil ukinjen z uredbo o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic R. št. 6963 z dne
7.	maja 1935, prevzema nasproti rentnikom Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani, osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in humanitarnega fonda železničarjev v Zagrebu po dejanski potrebi, največ pa do zneskov, izplačanih v letu 1934., glavna bratovska skladnica v Ljubljani, jih poravnava iz sredstev po točkah 3., 4. in 5. odstavka (l) člena 2. uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic M. S. št. 342 z dne 13. maja 1937 ip jih izplačuje tem napravam.
V ta namen mora stopiti glavna bratovska skladnica v Ljubljani v dotik z navedenimi socialnimi napravami, da ugotove obveznosti in se sporazumejo o načinu plačila.
K členu 10.
Glavne bratovske skladnice, ki pobirajo prispevek za osrednji sklad bratovskih skladnic, morajo sporazumno s svojimi prvostopnimi državnimi rudarskimi nadzorstvenimi oblastvi predpisati podjetjem, kako naj vodijo o vseh pobranih prispevkih posebno knjigo, ki spada pod kontrolo pristojnih rudarskih oblastev. Obenem mo-rajo vsa področna podjetja tudi opozoriti, da so s svojo imovino odgovorna za redno in pravilno izročitev pobranih zneskov.
K členu 14.
Z dnem uveljavitve uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic prestanejo veljati prejšnji predpisi o tej stvari.
Po razveljavljeni uredbi o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic za čas od dne 1. junija 1935 do dne uveljavitve uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic prevzete obveznosti bivšega pokrajinskega pokojninskega sklada nasproti rentnikom pokojninskega sklada za zasebne nameščence v Ljubljani, osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in humanitarnega fonda železničarjev v Zagrebu se pokrijejo po dejanski potrebi, največ pa do zneskov, izplačanih v letu 1934., s posebnim prispevkom, ki se pobira od premogovnikov v dravski banovini sorazmerno z vrednostjo premoga, prodanega v tem času.
V ta namen odmeri glavna bratovska skladnica V Ljubljani ta prispevek posameznim podjetjem, ko poprej in kar moči hitro ugotovi višino obveznosti.
Iz pobranih vsot vrne glavna bratovska skladnica v kar najkrajšem roku osrednjemu skladu doslej po njem izplačane obveznosti nasproti omenjenim napravam v obliki plačil na odbitek.
Prispevki, pobrani od subvencioniranih prometnih naprav po uredbi o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic R. št. 6963/85 od dne, ko je stopila v veljavo, se vrnejo vplačilcem iz sredstev osrednjega sklada.
K členu 15.
Uredba o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic M. S. št. 342 z dne 13. maja 1937 je razglašena v prilogi »Službenih novin« št. 110/XXXII z dne 18. maja 1937 in stopi v veljavo dne 1. junija 1937.
V Beogradu, dne 28. maja 1937; II R št. 2278/37.
Minister za gozdove in rudnike D. Jankovič s. r.
»»»
336.
Telefonski promet.'*’
, Nove telefonske zveze:
1. Jugoslavija — Italija, izza dne 1. junija 1937, z naslednjimi taksnimi enotami:
B 1 e d—B o 1 o g n a, 3‘60 zl. fr.;
Bohinjska B i s t r i c a—P a d o v a, 3'— zl. fr.; Jesenice na Gorenjske m—B o 1 z a n o, 3'60 zl. fr.;
L j n b 1 j a n a—C i r c h i n a, 2'25 zl. fr.;
L j n b 1 j a n a—M o d e n a, 3'60 zl. fr.;
L j u b 1 j n n a—V i m ere a t e, 3'60 zl. fr.;
Loga te c—A i d u s s i n a , 2'25 zl. fr.;
M a r i b o r—P a 1 e r m o, 5’25 zl. fr.; Pokljuka—Trst, 2'25 zl. fr.;
Slatina R a d e n c i—T r s t, 2'25 zl. fr.
2. L j u b 1 j a n a—R o m u n i j a , izza dne 1. junija 1937, taksna enota 6'90 do> 10'80 zl. fr.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije! z dno
5.	junija 1937, št. 125/XXXVII/288.
Banove uredbe.
337.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. št. 6224/1, je bil Gori up Jakob, upravno-pisarniški uradnik X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Črnomlju, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. No. 6160/1, je bil Gorjanc Anton, zvaničnik I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske bano-• vine z dne 29. maja 1937, I. No. 6226/1, je bila H i c k e , Mari j a , upravno-pisarniška uradnica X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljena za upravno-pisarniško uradnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, 1. No. 6228/1, je bila Jak Pavla, upravno-pisarniška uradnica X. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljena za upravno-pisarniško uradnico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. No. 6163/1, je bil J e z e r n i k Pavel, zvaničnik I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Dravogradu, postavljen za upravno-pisar-niškega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. No. 6175/1, je bila Polak M arija, zvaničnica I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Kamniku, postavljena za upravno-pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, 1. št. 4065/1, je bil Šinkovec Ivan, zvaničnik I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. junija 1937, I. No. 6583/1, je bil Herga Alojz, policijski nadstražnik v I. a) skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe k predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. junija 1937, I. No. 655/1, je bil Pelcar Štefan, policijski stražnik-pripravnik ITI. skupine zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, premeščen na lastno prošnjo k upravi policije v Ljubljani.
7.	odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 3056/3, je bil postav-
ljen StarcJožef, policijski stražnik 11. razreda — zvaničnik 2. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika 1. razreda — zvaničnika 1. skupine na dosedanjem službenem mestu
3.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske -banovine z dne 14. junija 1937, L No. 3272/5, je bil premeščen po službeni potrebi Gračner Viktor, banovinski računski inšpektor, od državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki k sreskemu načelstvu v Logatec.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 12. junija 1937, I. No. 6712/1, je bil postavljen Ronko Jože za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. junija 1937, I. No. 6713/1, je. bil premeščen po službeni potrebi Vehovec Ivan, banovinski cestni nadzornik pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu, v isti služben: lastnosti k sreskemu cestnemu odboru v Celje.
338.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številku 49 z dne 4. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. februarja 1937, št. 16.223, sta bila upokojena s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih Podboj Franc, vodja zemljiške knjige VI. položajne skupine sreskega sodišča' v Ljubljani, in Toplak Henrik, višji pisarniški predstojnik VI. položajne skupine sreskega sodišča v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1937 je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih inž. Zajec Rudolf, tehnični inšpektor III. položajne skupine 2. stopnje tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. februarja 1937 so bili premeščeni: k pošti, telegrafu in telefonu Celje Šoti Leopoldina, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Laško; k pošti, telegrafu in telefonu Laško Rabič Marija, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Celje; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Novaklvan, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 5; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 5 Gostinčar Meta, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, vsi po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Kamnik Hribar Marija, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Radovljica, na prošnjo.
številka 50 z dne 5. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. februarja 1937 sta napredovala v III. položajno skupino
2.	stopnje Lokovšek Pavel in Malnar Josip, profesorja 2. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika IV. položajne skupine 1. slopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. oktobra 1936 so bili premeščeni: na prošnjo: B r a z -Grilc Frančiška, učiteljica VI. položajne skupine
2.	stopnje osnovne šole v Rogatcu, na osnovno šolo v Trbovljah-Vodah; Tereščenko-šturm Kristina, učiteljica VII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom osnovne šole v Maverlenu, na osnovno šolo v Indiji; Hren Vojteh, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom osnovne šole v Selnici, srez Maribor-levi breg, na osnovno šolo v Črešnjevcu, srez Maribor-desni breg; po službeni potrebi: Švarc-Šu-š t e r š i č Silva, učiteljica VI. položajne skupine osnovne šole. v Drenovem griču, na osnovno šolo v Logu-Zaplani, srez ljubljanski, in Dominko Aleksander, učitelj VII. položajne skupine osnovne šole v Dol. Nemški vasi, na osnovno šolo v Tržišču.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1937,-O. št. 2578, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Šarabon Josip, ekonom občne državne bolnice v Ljubljani in uradnik V. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 20. februarja 1937 so bili premeščeni: po službeni potrebi: Peršič Bogomir, prometnik
VIII.	položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v postajo Zalog; Opetnik Anton, prometnik VIII. položajne skupine postaje Bohinjska Bela, v postajo Jesenice; Jenko Janez, prometnik IX. položajne skupine postaje Domžale, v postajo Bohinjska Bela; na prošnjo: Pavšer Alojzij, prometnik VIII. položajne skupine postaje Zalog, v postajo Ptuj.
Številka 51 z dne 6. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1937, O. št. 2577, je bil postavljen d r. Š k e r 1 j Božidar, pristav higienskega zavoda v Ljubljani, za višjega pristava VIL položajne skupine istega zavoda.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. februarja 1937, štev. 260/1II, je bil upokojen Peršak Josip, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Metliki.
Z odlokom ministra za kmetijstvo z dne 24. februarja 1937, št. 13.310/1, je bil premeščen na prošnjo za veterinarskega pristava VIII. položajne skupine državnega veterinarskega in bakteriološkega zavoda v Ljubljani Rigler Franc, veterinarski pristav iste položajne skupine sreza zviškega.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. marca 1937, I št. 3955, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Reponse. a Andrč Gide«, izdano v Parizu po Fernandu Grenieru.
številka 52 z dne 8. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. februarja 1937; št. 2702, sta napredovala: H a n z 1 o v -skiVenčeslav, podgozdar 1. razreda VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom gozdne uprave na Bledu, za podgozdarja 1. razreda VII. položajne skupine; inž. Juvan Ivan, gozdarski pristav VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom direkcije gozdov v Ljubljani, za gozdarskega višjega pristava VIL položajne skupine.
Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 22. februarja 1937, št. 16.099, je bil premeščen
k pošti, telegrafu in telefonu Ljutomer Gregorič Franc, pomožni uradnik IX. položajne skupine.
Odobrena praksa. Minister za gradbe je odobril z odlokom z dne 27. februarja 1937, štev. 7172, inž. Petriču Hinku, profesorju tehniške srednje šole v Ljubljani, izvrševanje javne prakse iz strojne stroke na ozemlju kraljevine.
Številka 53 z dne 9. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. februarja 1937, Pov. št. 261/III, so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Pirnat Vinko, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Prevaljah; Štrekelj Alojz, davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Ormožu; IvančičCiril, višji davčni kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave za Ljubljano - mesto; Ozvatič Ignacij, višji davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave za Maribor-mesto; Arnuš Jakob, višji davčni inšpektor VI. položajne skupine davčne uprave v Ptuju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1937 so bili postavljeni: na 3. realni gimnaziji v Ljubljani za profesorja V. položajne skupine Anžič Anton, profesor iste položajne skupine v pokoju; na
2. realni gimnaziji v Ljubljani za profesorja VI. položajne skupine Leben Marija, bivši profesor; na
3, realni gimnaziji y Ljubljani za profesorja VII. položajne skupine Sivec Alojzij, bivši profesor.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. februarja 1937 je bil premeščen po službeni potrebi k pošti, telegrafu in telefonu Murska Sobota Urbič Franjo, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljutomer.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. februarja 1937 je bil premeščen na prošnjo k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Holz Josip, kontrolor
VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Srebrenica.
Z odlokom ministra pravde z dne 27. februarja 1937, št, 18.632, šobili postavljeni za pisarniške oficiale
VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu: Geder Josip, kanciist IX. položajne skupine sreskega sodišča v Ljutomeru; Bogateč Janko, kanclist IX. položajne skupine sreskega sodišča v Mariboru; Veber Anton, kanclist IX. položajne skupine sreskega sodišča v Celju; Krhne Julija, kanclist
IX. položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani; P o g r u j c Josip, kanclist IX. položajne skupine sre-skpga sodišča v Mariboru; Istenič Fran, kanclist
IX.	položajne skupine sreskega sodišča v Kranju; Rebec Miroslav, kanclist IX. položajne skupine sreskega sodišča na Vranskem. Z istim odlokom je napredovala v VITT. položajno skupino Maček Vera, pisarniški uradnik IX. položajne skupine sreskega sodišča v Ljubljani.
Številka 54 z dne 10. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. januarja 1937, G. d. št. 4595/37, je bil premeščen v postajo Ljubljana, glavni kol. Gruden Leopold, višji kontrolor VI. položajne skupine in šef skladišča postaje Maribor, glavni kolodvor.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. £ Ljubljani; »je« predstavnik: Otmar, Mihalek % Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 19. kosu VIII. letnika z dne 19. junija 1987.
Razglasi kraljevske banske uprave
V.	No. 239/17.	1789 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo žclezobetonskega mostu preko Mirne pri železniški postaji Jelovec na progi Št. Janž—Sevnica
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. julija 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 649.943'18.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. junija 1937.
*
V-No. 218/39—1937.	1791 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Kinžo v Dolgi vasi v km 55‘7885 državne ceste št. 52 novo I. (prvo) javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 9. julija 1937 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša 220.808 din 97 p.
Upoštevale se bodo le one ponudbe, ki bodo nižje ko din 219.704'93.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava dravsko banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1937.
»j.
.V. No. 141/8.	1790 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo ceste Keka—Sv. A reli, zemeljska dela in objekti v odseku km 3'985—1*980 I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. julija 1937 ob 11. uri dop. pri sreskem cestnem odboru v Mariboru, Koroška cesta 26/11. Pojasnila in ponud-
beni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 439.547‘50; polovica dela se izvrši in plača leta 1937., polovica pa v letu 1938.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1937.
*
V.	No. 5363/6.	1740 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo železo-betonskega mostu preko Kobiljskega potoka na banov, cesti 1/25 v km 1*791 pri Dolnji Lendavi
i.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. julija 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11, soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 259.032*75.
Predpisana kavcija znaša din 26.000.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1937.
III.	No. 4026/1.	1776
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine po stanju z dne 10. junija 1937.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Krško: Mokronog (Mokronog 2 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Žetale (Kočice 1 dv.).
š u s t a v e c :
Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah (Gaj 1 dv.).
Steklina:
Konjice: Loče (Sv. Jernej 1 primer).
Maribor-desni breg: Studenci (Studenci 1 dv.).
Marihor-Ievi breg: Svečina (Ciringa 1 dvorec).
Murska Sobota: Prosenjakovci (Selo
1 dv.), Murska Sobota (Murska Sobota
2 dv.).
Ptuj: Sv. Marjeta niže Ptuja (Gajovci 1 primer).
Maribor-mesto: Maribor (Tržaška cesta 67 1 dv.).
Smrkavost:
Kamnik: Trzin (Trzin 1 dv.).
Ljubljana - mesto: Ljubljana (Mestna
klavnica 1 dv.).»
Garje:
Celje: Braslovče (Polče 1 dv.).
Gornji grad: Rečica ob Savinji (Št. Janž 1 dv.).
Litija: Trebeljevo (Janče 1 dv.). Slovenj Gradec: Št. Ilj pri Velenju (Ložnica 1 dv.).
Mehurčasti izpuščaj: Maribor-desni breg: Poljčane (Hošni-ca 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Čatež (Sobenja vas 2 dvorca, Žejno 10 dv.), Dobova (Gabrje 1 dv., Vel. Obrež 1 dv.).
Črnomelj: Gradac (Gradac 1 dv. in Vranoviči 1 dv.).
Dravograd: Marenberg (Št. Janž 1 dvorec), Ribnica na Poh. (Hudi kot 1 dvorec), Črna (Gornje Javorje 1 dv.), Mežica (Podpeca 1 dv.).
Krško: Cerklje (Cerklje 1 dv.), Leskovec (Ravne 1 dv.), Raka (Zaloke 2 dv.).
Litija: Stična (Stična 1 dv., Mekinje 1 dv.), Vel. Gaber (Bič 1 dv.), Št. Vid (Petrušnja vas 1 dv.).
Logatec: Dol. Logatec (Brod 1 dv.). Maribor - levi .breg: Duplek (Spodnji Duplek 1 dv.), Jarenina (Vukovski dol
1 dv.), Sv. Jurij ob Pes. (Grušane 1 dv., Sv. Jurij 1 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Grušova 2 dv.), Pesnica (Ranca 1 dv.)., Zg. Kungota (Kozjak 2 dv.).
Novo mesto: Ajdovec (Gornji Ajdovec 1 dv.), Mirna peč (Jablan 1 dv.), Šmarjeta (Dol 1 dv.), Trebnje (Trebnje
2 dv.).
Ptuj: Cirkovci (Cirkovci 2 dv.). Slovenj Gradec: Šoštanj (Šoštanj 1 dvorec), Soštanj-okol. (Družinirje 1 dv.).
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Poljane 1 dv., Mestna klavnica 1 dv.).
Svinjska rdečica: Brežice: Artiče (Dolenja vas 1 dv. in Trebe/. 2 dv.), Čatež (Krška vas 1 dv.), Globoko (Globoko 2 dv., Piršenbreg 3 dvorci).
Črnomelj: Vinica (Nova Lipa 1 dv.). Dravograd: Guštanj (Brdinje 1 dv., Kotlje 1 dv.).
Kamnik: Homec (Homec 1 dv.), Radomlje (Radomlje 1 dv.).
Konjice: Oplotnica (Malahovna 1 dv., Markačica 1 dv.), Vitanje (Vitanje 1 dv.).
Krško: Št. Jernej (Drama 1 dv., Št. Jernej 1 dv.).	/
Ljubljana: Dobrova (Vrhovce 2 dv.). Maribor-desni breg:	Limbuš	(Lim-
buš 2 dv.), Rače (Sv. Marjeta na Drav-
skem polju 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Činžat 1 dv., Sv. Lovrenc na Pohorju 2 dv.), Radvanje (Nova vas 1 dv.).
Slovenj Gradec:	Šmartno	(Golava-
buka 2 dv. in Legen 1 dv.). Stari trg (Stari trg 1 dv., Vrhe 2 dv., Radoše 3 dv.).
Škofja Loka: Selce (Selce 3 dv.).
Nozematoza:
Ljubljana: Tomišelj (Tomišelj 1 dv.).
Kuga čebelne zalege: Murska Sobota: Murska Sobota -okol. (Rakičan 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1937.
*
VI.	No. 17.260/1.	1781
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Fischer Branko, zdravnik v Celju, je bil vpisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 9. junija 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I P 57/37-3.	1802
Oklic.
Tožeča stranka državni zaklad kraljevine Jugoslavije, po drž. pravobranilstvu v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Matek Anki, bivši učiteljici v Rečici ob Savinji, radi 2239 din 25 p s prip. k opr. št. I P 57/37—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. junija 1937 ob 10. uri pred tem sodiščem v sobi št. 2, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Perne Josipina, zvaničnica sreskega sodišča v Gornjem gradu,- za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 16. junija 1937.
I Po 317/37-1	1800
318/37-1 319/37-1
Oklic.
Tožeče stranke:
1. Hozjan Rozalija, posestnica iz Brezovice, sedaj na delu v Franciji,
2. Hozjan Janez, posestnik istotam, sedaj na delu v Franciji,
3. Hozjan Martin, posestnik, Gaberje št. 106 pri Dol. Lendavi,
ki jih zastopa dr. T. Cvetko, odvetnik v Dol. Lendavi, so vložili proti toženi stranki: Vidič Katarini, vd. Hozjan, roj. Zakojič, in Hozjanu Ivanu, obema posestnikoma v Ameriki neznanega bivališča, radi
ad 1.	din	15.840'—	s	prip.,
ad 2.	din	20.223'50	s	prip.,
ad 3.	din	19.296'50	s	prip.
pod ad	1. I	Po 317/37—1, ad 2. I Po
318/37—1 in ad 3. I Po 319/37—1 tožbe.
Naroki za ustne sporne razprave so določeni na 18. avgusta 1937 o poli devetih pri podpisanem sodišču, razpravna dvorana št. 80.
Ker bivališče toženih strank ni znano, se postavlja g. Lebar Štefan, posestnik, Brezovica št. 49, za skrbnika, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler sami ne nastopita ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 11. junija 1937.
0 11/37-14.	1733	3-2
Oglas.
Sresko sodišče v Tržiču daje s tem na znanje, da je 30. januarja 1937 umrl v Tržiču podanik nemške države: Goeken Hermann, izdelovalec čevljev, ki je zapustil pismeno oporoko z dne 5. maja 1923.
Zaradi tega se pozivljejo vsi domači in inozemski državljani, ki prebivajo v naši državi, a imajo zahteve do zapuščine kot dediči, legatarji, upniki ali iz kakega drugega naslova, da prijavijo temu sodišču svoje zahteve v roku treh mesecev od prve objave tega oglasa v »Službenem listu«, ker pozneje prijavljeni zahtevki ne bodo ovirali, da se zapuščina ne bi izročila inozemskemu oblastvu ali po sklepu tega oblastva upravičeni osebi.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 9. junija 1937.
1 72/37—10.	1616
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozje vi. št. 301.
Cenilna vrednost: din 22.546'—.
Najmanjši ponudek: din 22.546'—.
Varščina: din 2255'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 1. junija 1937.
•j;
I 57/37-9.	_	1618
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Paridol vi. št. 1.
Cenilna vrednost: din 20.254'—.
Vrednost priteklin: din 510'—.
Najmanjši ponudek: din 13.510'—.
Varščina: din 2003'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 1. junija 1937.
I 34/37-9.	1617
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sedlarjevo vi. št. 339.
Cenilna vrednost: din 2021'—.
Najmanjši ponudek: din 1347'33.
Varščina: din 202'10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal 'v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 1. junija 1937.
I 1447/36—10.	1480
Dražbeni oklic.
D. n e 22. julija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Polšnik vi. št. 373.
Cenilna vrednost: din 88.701'—.
Najmanjši ponudek: din 59.134'—.
Vrednost priteklin: din 1.800'—.
Varščina: din 8.870'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 18. maja 1937.
$
I 1233/34-94.	1596
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
1.	Ranca vi. št. a) 9, b) 25, c) 90; II. Vu-kovje vi. št. a) 54, b) 55; III. Gradiška vi. št. 66; IV. Pesniški dvor vi. štev. 6;
V.	Rošpah vi. št. 3.
Cenilna vrednost: ad I. a) din 201.646,
b)	din 12.610'50, c) din 1.090'—; ad II. a), b) din 381.430'—; ad UL din 51.498; ad IV. din 97.380'—; ad V. din _67.280'30.
Vrednost priteklin: ad 1. din 10.330, ad TL din 5.900'—, ad V. din 3.980'—.
Najmanjši ponudek: ad 1. a) dinarjev 134.43075, b) din 8.407'50, c) dinarjev 726'66; ad 11. a) in b) din 254.287 ad III. din 34.382'—, ad IV. din 64.920, ad V. din 44.854'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 28. maja 1987.
H*
I 47/37-5.	1674
Dražbeni oklic.
Dne 22. julija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolgo brdo vi. št. 7.
Cenilna vrednost: din 41.006'—.
Vrednost pritekline: din 470'—.
Najmanjši ponudek: din 19.338'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Prevaljah, dne 3. junija 1937.
I 581/37-12.	1774
Dražbeni oklic.
Dne 21. j u 1 i j a 1937 opoli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Krčevina p. Ptuju vi. št. 287.
Cenilna vrednost: din 100.000'—.
Vrednost priteklin: din 2290'—.
Najmanjši ponudek: din 50.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 26. maja 1937.
•j;
I 1147/36—20.	1135
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št, 113, sestoje-čih iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, lokala za gostilno, trgovino in mesarijo ter 3 njiv.
Cenilna vrednost: din 110.365'—.
Najmanjši ponudek: din 73.576'67.
Vadij: din 11.036'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi - se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 1. junija 1937.
I 63/37-9.	1771
Dražbeni oklic.
Dne 17. julija 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pijovec 'A vi. št. 118, 145, 179, 215 in okolica Lemberg V vi. št. 85, 213.
Cenilna vrednost: din 33.965'60.
Vrednost priteklin: din 3.130'—.
Najmanjši ponudek: din 24.730'40.
Jamčevina: din 3.709'56.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah,
dne 11. maja 1937.
Vpisi v zadružni register.
Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
475.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 11. maja 1937.
Besedilo: Deutsche Geivcrbekasse v Celju v likvidaciji, reg. zadruga z o. z. Zaradi izvedene likvidacijo.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. maja 1937.
Zadr. II 184/12.
*
476.
Sedež: Šoštanj.
Dan izbrisa: 11. maja 1937.
Besedilo: Konzumno društvo za Šoštanj in okolico.
Zaradi izvedene likvidacije.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. maja 1937.
Zadr. IV 70/17.
Konkurzni razglasi
477.	1795
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Strelec Konrad, trg., Ljubljana.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 25. junija 1937 ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 139.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. junija 1937.
St 12/37-24.
•g.
478.	1796
Odprava konkurza.
Prezadolženec: gradbeno podjetje Slokan & Svetina v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženca s sklepom opr. številka S 11/31—2, se odpravlja po § 151. k. z., ker je bila razdeljena vsa masa.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1937.
S 11/31-62.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. RU 13/92—38	1794
254/13-42 476/24—57 526/26—40
Agr. oper.: Novi breg
Pugled-Zibenj Stari breg Trnovec.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča*
ki je last posestnikov iz
1. Novega brega,
2. Pugleda in Zibnja,
3. Starega brega,
4. Trnovca.
Načrt o nadrobni delitvi k 1. parcel št. 4118, 4135/1, 4127, 4128, vpisanih v vi. št. 175 k. o. Mala gora, in parcel št. 4119 in 4120, vpisanih v vi. št. 424 k. o. Mala gora, k 2. parcele št. 2533/42, vpisane v vi. št. 265 k. o. Stari log, k 3. parcele št. 4047, vpisane v vi. št. 129, pare. Št. 4009, 4010, 4011, 4012, vpisanih v vi. št. 299 in pare. št. 4013, vpisane v vi. št. 407 k. o. Mala gora, k 4. pare. št. 5236, 5243, 5245, vpisa-* nih v vi. št. 216, in parcele št. 4135/2, vpisane v vi. št. 215 k. o. Mala gora, k 1., 2., 3. in 4. bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. št. 2/1888, od dne 24. junija do dne 7. julija 1937 v pisarni občine Stari log razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
k 1., 2., 3. in 4. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
k 1. Načrt se bo pojasnjeval dne 24, junija 1937 od 14. do 15. ure v pisarni občine Stari log, k 2. Načrt se bo pojasnjeval dne 24. junija 1937 od 10. do 11. ure v pisarni občine Stari log, k 3. Načrt se bo pojasnjeval dne 24. junija 1937 od 14. do 15. ure v pisarni občine Stari log, k 4. Načrt se bo pojasnjeval dne 24. junija 1937 od 8.30 do 9.30 ure v pisarni občine Stari log.
k 1., 2., 3. in 4. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 24. junija do dne 23. julija 1937
pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, dne 14. junija 1937.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Maršič Robert s. r.
No. 290/3.	1797	3—1
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 56 zimskih bluz, 60 dolgih hlač,
50 dežnih plaščev’, 60 zimskih kap s kokardo, 68 velikih službenih vrvic in
51 malih službenih vrvic.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne
20.	julija 1937 ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. policijske straže.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisani upravi — poveljniku drž. policijske straže.
Uprava policije v Ljubljani, dne 16. junija 1937.
jj-
.V št. 34934/37.	1810
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo cea
1400 ton premoga kosovca,
100 ton premoga grahovca in 900 ml bukovih drv za kurjavo za potrebe mestnih uradov in podjetij.
Kolkovane in z vsemi prilogami opremljene ponudbe je vložiti pri mestnem poglavarstvu — gospodarski urad, Beethovnova ulica št. 7, najpozneje do 3. julija 1937 opoldne.
Istotam se dobijo vse potrebne informacije in dobavni pogoji.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 7. junija 1937.
Predsednik: dr. J. Adlešič s. r.
*
/ Kraj. šol. odb. št. 699/37.
Razpis.
1809
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje nabavo 2 kotlov za centralno kurjavo za šolo na Prulah.
Licitacija se bo vršila 9. julija 1937 ob 11. uri dopoldne v gradbenem uradu. Licitacijski pogoji se dobe v pisarni gradbenega urada, soba 7, proti plačilu din 15'—.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 18. junija 1937.
No. 13555/1.	1808
Razglas.
Mihevcu Jakobu, rojenemu 22. julija 1911 na Vrhniki, stanujočemu istotam, se je z razsodbo sreskega sodišča na Vrhniki z dne 8. marca 1937, Kps 27/37—8, izrekla prepoved zahajanja v krčmo za dobo enega leta od pravnomočnosti sodbe.
Prepoved velja od 12. marca 1937 do
12.	marca 1938.
Srcsko načelstvo v Ljubljani, dne 15. junija 1937.
Štev. 1575/1.	1775
Razpis.
Občina Jesenice, srez radovljiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega zdravnika — uradniškega pripravnika.
Prosilec mora imeti kvalifikacijo, ki je predpisana za to stroko v državni službi.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Jesenice, dne 15. junija 1937.
•J;
Št. 2550.	1804
Razpis.
Občina Metlika-okolica razpisuje mesto občinskega delovodje. Vsi prosilci morajo imeti pogoje iz čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih. Čas za vlaganje prošenj je od 20. junija do 20. julija t. 1. Vse ostale informacije se dobe v občinski pisarni.
Uprava občine Metlika-okolica, dne 17. junija 1937.
Razne objave
1793 3—1
Poziv upnikom.
Kmetijska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Spodnji Polskavi se je po sklepu občnega zbora z dne 2. maja 1937 razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje eventualne terjatve do zadruge likvidatorju Raišpu Jožetu, posestniku v Spodnji Polskavi št. 7, pošta Pragersko, do 15. julija 1937.
Likvidatorja:
Raišp Jože s. r. Hebar Karl s. r.
*
1792
Vabilo na I. redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Sloga«, gospodarska in podporna zadruga slovenskih kmetov in delavcev v Ljubljani r. z. z o. z. dne 4. julija 1937 o poli desetih dopoldne v prostorih hotela »Štrukelj« v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in poročilo predsednika načelstva, 2. tajniško poročilo, 3. računski zaključek in bilanca za leto 1936.,
4.	poročilo nadzorstva in predlog o raz-rešnici, 5. nadomestna volitev enega uda načelstva, 6. volitev nadzorstva, 7. nadomestna volitev enega uda razsodišča,
8.	sprememba pravil in odobritev pravilnika za podružnice, 9. predlogi udov v smislu § 14., točka č), 10. slučajnosti.
Občni zbor lahko veljavno sklepa, če je na njem zastopana vsaj petina vseh udov. O predlogu glede spremembe pravil lahko sklepa občni zbor le tedaj, če je zastopana vsaj ena tretjina.
Ako se občnega zbora ne udeleži po pravilih predpisano število udov, se od-godi za pol ure! Nato se veljavno sklepa ne glede na število prisotnih udov.
Ude, ki stanujejo zunaj Ljubljane, lahko zastopajo drugi, ki imajo od teh podpisano pooblastilo. Pooblastilu je treba priložiti tudi člansko izkaznico.
Razpravlja se samo o predlogih, ki so poslani načelstvu vsaj osem dni pred občnim zborom.
V Ljubljani, dne 19. junija 1937.
Za načelstvo:
Černe Jože s. r. Štrukelj Franc s. r.
*
1777
Vabilo na 58. redni občni zbor rudarskih družbenikov Rudnika in železarne v Štorah,
ki ga sklicuje upravni svet v ponedeljek, dne 12. julija 1937 ob enajstih v tovarniške prostore v Štorah.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o obratovanju od 1. januarja do 31. decembra 1936.
2. Predložitev bilance in računa dobička in izgube z dne 31. decembra 1936.
3. Slučajnosti.
Upravni svet.
*	1806
Objava.
Izgubila sem evid. tablico št. 96203—5 in jo proglašam za neveljavno.
Kveder Angela s. r.,
Vojnik 63.
*	1799
Objava.
Izgubil	sem	prometno	knjižico	kolesa,
ev. št.	10960,	ter	jo	proglašam	za ne-
veljavno.
Pograjc Franc s- r->
Cclje-Breg 33.
*
Objava.
1778
Izgubil sem potno izkaznico Št. 525/3 in dovolilo za prebivanje, izdano od uprave policije v Ljubljani dne 9. junija 1933 na ime: Rojc Rafael iz Rihenberga. Proglašam ju za neveljavna.
Rojc Rafael s. r.
*
1803
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico reg. štev. 87159 za bicikel, ter jo proglašam za neveljavno.
Škafar Jožef s. r., Sv. Peter v Sav. dol.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.