Zavarovanje delavcev pri kmetijskih strojih. V naši državi imamo splošni zakon o zavarovanju delavcev proti nezgodam. Gotovo je ta zakon zelo upravičen, ker mnogi delavci delajo pravzaprav v neprestani življenjski nevarnosti in se tudi nesreče res prav pogosto v nevar- le za- zgodijo. Če pa delavec svoje življenje pri delu v u  nost postavlja, je pa pravilno, če je za slučaj nezgod varovan. Kmetsko delavstvo pri svojem delu ni izpostavljeno življenjski nevarnosti, nasprotno, večinoma dela na prostem, v zdravem zraku. Zato tudi ta zakon o zavarovanju  delavcev izvzema v § 6 kmetske delavce in posle. To zavarovanje bi bilo res nepotrebno breme za kmeta in za služinčad. Pač pa ta zakon zahteva zavarovanje kmetskega delavstva, ki je pri kmetskih strojih, kjer se pa lahko zgodi nesreča in se tudi res velikokrat zgodi in je včasih nesrečnež celo življenje pohabljen in ni več za delo. Zavarovanje v tera oziru je obstajalo že tu-di pred vojno. Predpisi zakona o tem zavarovanju pa so nepopolni in niso bili sprejemljivi. Kajti življenjske in delavne razmere so na kmetih drugačne kot v tovarnah in pri obrtih. Zato je bilo nesmiselno poimensko zavarovanje posameznih. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je zato odredil, da se pri takih strojih zavarujeta dve osebi za vsako konj sko silo. Tudi ta zahteva je še precej visoka. V začetku meseca maja je posebna komisija predložila zahteve kmetovalcev in zdaj osrednji urad za zavarovanje delavcev o tem razpravlja. Po tem zavarovanju bi bili zavarovani vsi, ki so pri stroju zaposleni, tudi lastnik stroja, njegovi domači ali i)O3 li. Ko bo osrednji urad svojo razpravo konoal, bomo o njej še porocali.