i&aflk ^ MsfSk 4 éltyMMl rrami 1 . . » I \ V * spoRTitimm. kmetijsko zadrugo izloke, 2.0.0. poslovalnico M€D€fl tel.: 0601/73 696 NA ZALOGI IMAMO NOVE MODELE IZ KOLEKCIJE POMLAD 94 PROIZVAJALCEV: PLANIKA, ALPINA, BOR ... KUPUJETE LAHKO PO UGODNIH CENAH: -ženski sdonerji od2.295 SIT dalje - športni copati od 1.749 SIT dalje -ženski in moški gumijasti črni škornji od 1.148 SIT dalje NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA čeka nad 5.000 SIT na TRI čeke nad 8.000 SIT na ŠTIRI čeke ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! kmetijska zadruga izloke. z.».». .:.v.>:.x.x.x.>x.r.v.:^.v^.x.:.;.:.v.v.v-x-XAV Emsansm maibaj i- jcfc_«—'O—‘SZR* < - i ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj in kupi CLIO zxlaj CLIO že od 1.311.120 SIT dalje RENAULT KREDITI, LEASING za nova in rabljena vozila, j - TW1NGO 1.430.956 SIT - R-5 PIVE z novim motorjem 1.400 cm3 60 KS, katalizator že od 1.073.812 SIT dalje - Ft-19 od 1.876.585 dalje VOZILA NA ZALOGI! RABLJENA VOZILA: (z garancijo) - CUO H! 14 1/91 51.500 km 1 166550 SIT * R5 SAGA 5V 7/91 45.400 km 848.400 SIT * H S CAMPUS 3/91 44.500 km 793.191 SIT * R-5 CAMPUS 1/93 : 10.500 km. 995.482 SIT * R-5 CAMPUS 5V 1/93 44.000 km 988.680 SIT - AX 11 TGE 4/90 50.450 km 798.000 SIT : * TIPO t a 1/90 ■ ■ :: : : 49.000 km 1.056.750 SIT - R-5 CAMPUS 5V 3/91 36.850 km 761.733 SIT * HYUNDAI : 15 GIS 2/91 ■ i ; i ; ; 28.800 km :1.051.596 SIT ; LEGENDA: * DODATNA OPREMA Prodaja: 0601/24-031, ^060^.^ Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! i Vsakdan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje od ponedeljka do petka od 6h - l9h; sobota, nedelja, prazniki od 8h - I9h. • UVODNIK • Danes je pravzaprav čas za čestitke. V Hrastniku smo jih izrekli najboljšim zasavskim športnikom. Še posebej prisrčno zaradi tega, ker vsi dosegajo svoje mednarodne uspehe ob skromnih pogojih, ki jih imajo v Zasavju. V podobnem položaju so tudi kulturniki. V teh dneh bodo sicer obsijani z reflektorji. V vseh občinah bodo ob kulturnem prazniku podelili priznanja. Vsekakor zaslužena. $e posebej, ker tudi v kulturi delajo marsikdaj s skromnimi sredstvi, vlagajo v kulturno delo ogromno energijo in jim ni vseeno, kako se bo nadaljevala bogata zasavska kulturna tradicija. Priznanja jim zato iz srca privoščim. In želim, da bi njihovo delo padlo na plodna tla. Sadove naj obirajo mladi. In nadaljujejo delo današnjih laureatov. . - ff-L_.. Mh M|| 'Mj/ jjH S fi SliilVlpffllPlI «lANTAri-IA POKDPAI Zagorje - V kratka bodo iačeii gorsko pokopale, že zdaj pa v komunaiiiem gospotiarsivu razjmijajo, da ho na tem, več šMSa&tek Sanacija je po predračunski vredhostt ocenjena na 45 milijonov Solarjev, denar pa bo prispevalo mteistrsfvo za okolje in prostor. P*H- Sašo Korbar NASLOVNICA: AD Uro* Klemen FOTO: Branko KlanCar V ogledalu: Boris Žužek Občina Trbovlje prodaja premoženje Pošiljke smeti Slivnik v Trbovljah, Janša v Litiji mm Grdi, umazani, zli (?!) ITTrjl Metka in Sašo o življenju, športu in še o eem Upokojenske novice Citre so ga osvojile Agenti v Ljubljani, Damjana presenečena Sagadin o Tušku in obratno David odpotoval v Madrid Tablice padajo Športniki Zasavja 93 Nagradna križanka s Intervju z opernim pevcem ' ladkom Korošcem / Literarna priloga UST darilo Zasavca ob kulturnem prazniku KOLEDAR DOGAJANJ 25. januarja - Seja zagorskega izvršnega sveta prinese dve novosti: z mesta njegove članice, zadolžene za ekologijo, odstopi mag. Marinka Draksler. Nesporazum nastane zaradi dela izvršnega sveta. In še druga novost: občinska Agencija za razvoj dobi novega direktorja - Toma Garantinija, profesionalnega sekretarja zagorske Združene liste, znanega tudi kot direktorja Zasavca. 25. januarja - Kakšnih 15 članov oziroma simpatizerjev stranke krščanskih demokratov iz Zasavja se popoldne sestane v Domu Svobode v Trbovljah. Ustanovijo Gospodarski forum. 26. januarja - Dopoldne se v Trbovljah sestane več deset gospodarstvenikov iz vseh treh zasavskih občin. Kar 85 podjetij iz te regije želi biti članov Združenja delodajalcev. 26. januarja - Zagorjani obljubljajo, da njihovo pokopališče ne bo več lezlo v dolino. Že letos ga bodo sanirali. Na selitev na kakšno drugo lokacijo za sedaj še ne mislijo. 27. januarja - V Trbovljah pa na veliko urejajo mestni park. Vreme je lepo, zato hitijo, da jih še tretjič ne preseneti sneg. Pomlad naj bi tako Trboveljčani že pričakali v novo urejenem parku. 27. januarja - Novica tedna: s pomočjo ministrstva za finance je vodstvu trboveljske občine uspelo splavati iz blokade. Banka je pristala na odlog plačila obveznosti iz naslova šestega kupona obveznic. Morda bo pristala tudi na odlog obveznosti sedmega kupona, ki v izplačilo zapade julija. 28. januarja - Ena od naložb v zagorsko komunalno infrastrukturo bo tudi usposobitev vrtine za Savo, zvrtane že leta 1987. Z njo bodo dovolj pitne vode dobili Zagorjani, na javni vodovod pa se bodo lahko priključili tudi iz obrobnih vasi, kjer še vedno lovijo kapnico. 28. januarja - Na "žuru" v Hrastniku proglasijo športnike Zasavja 93. To so: Sašo Korbar, strelec, Metka Lukančič, športna plezalka, rokometaši Omnikoma-Rudarja in trener Peter Kavzar. Čestitke. 30. januarja - "Slavni" Rus Vladimir Žirinovski zapusti Slovenijo, časopisi pa se hvalijo, daje tu enkrat že bil. Res je: leta 90 v Zasavju. Polona Malovrh ujAaajoo v BORIS '> 'j ZUZE5< Boris Žužek je po rodu Šmarčan. Rodil seje leta 1939. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nižjo gimnazijo v Litiji, učiteljišče in PA pa v Ljubljani. Prvo zaposlitev je dobil v litijski šoli, drugo leto je delal na šoli v Konjščici, od leta 1962 pa dela v Šmartnem. Sedaj je na šoli spet ravnatelj. Šrmirtnu in kulturi je predan z dušo. Tam je organiziral številne kulturne prireditve, na visoki kulturni ravni in z vrhunskimi ustvarjalci. Šolska avla je gostila pevce, igralce, glasbenike, ilustratorje, pisatelje, urednike mladinskih glasil. .Sprva so bile prireditve namenjene učencem, naželjo staršev pa kasneje tudi za občane. Zadovoljni so bili vsi, publika in umetniki. Poseben uspeh jebil, ko so nekajkrat odkupili celo nedeljsko dopoldansko predstavo v ljubljanski operi. Več kot 600 otrok višje stopnje iz vseh šol litijske občine so s posebnim vlakom odpeljali v Ljubljano. Več kot dvajset let poje pri. šmarskem Zvonu. Ob 95-lelnici zbora (leta 1985) je bila šolska avla premajhna in ni sprejela vseh glasbe željnih obiskovalcev. Ko se je to ponovilo še dvakrat, je organiziral prireditev "Predstavljamo se", kjer so nastopile vse šolske in krajevne kulturne skupine znamenom, da opozorijo na prostorsko stisko. Izglasovali so krajevni samoprispevek in obnovili dvorano v Kulturnem domu. Od leta 1966 je predsednik ZKO občine Litija. Organizirali so prireditve republiškega in državnega pomena. Deloval je tudi v številnih organih občinske kulturne skupnosti, v Zvezi bralnih značk Slovenije, je urednik Glasila občanov, krvodajalec, kri je daroval 50-krat, dela tudi kot aktivist RK. V svetu krajevne skupnosti so ga ponovno zadolžili zadelo na področju kulture. Izdelali bodo letni koledar kulturnih prireditev, ki bodo potekale na vseh štirih lokacijah, ki jih Šmarčani imajo: v Kulturnem domu, v farni cerkvi, v kapelici na Pungrtu in v avli OŠ. Prireditve ne bodo preštevilne, saj želijo, da bodo dobro obiskane, obiskovalci in nastopajoči pa zadovoljni. Joža Konjar 7pm: FSTiS tedna • Zagorje iz temne v svetlo prihodnost. Tako nekako m so obljubjali v televizijskem spotu ob predstavitvi a B obveznic. Se besede uresničujejo? ■ ■ Foto: Tomo Brezovar ■ I.......................................................I Dražji vrtec Hrastnik - Na torkovi 85. seji IS Hrastnik, ki zaradi nedorečenih stvari ni bila zaključena in jo bodo nadaljevali v sredo, so bili člani seznanjeni z analizo poslovanja Komunalno stanovanjskega podjetja Hrastnik, s katero je prisotne seznanil Viktor Ramšak, direktor hrastniškega Komunalno stanovanjskega podjetja. V podjetju je trenutno zaposlenih 72 delavcev, ugotavljajo pa, da je 8 delavcev trajnih presežkov. Podjetje ima tudi precej den;unih težav, predvsem z likvidnostjo. Nova organiziranost podjetja bo bolj jasna aprila 1994, do takrat naj bi namreč pripravili celovito analizo kadrovskega, organizacijskega in lastninskega preoblikovanja podjetja. Člani so na seji sprejeli še informacijo o gradnji kabelsko televizijskega sistema, Ljubo Zalezina, vodja oddelka za planiranje, družbene dejavnosti in gospodarstvo, paje glede na prejemke in stroške VVZ predlagal, da se dnevno bivanje otrok v obeh oddelkih (v predšolskem in za jasli) podraži za 11 odstotkov. Sprejeti predlog bo pričel veljati od 1. februarja dalje. P.R. V rudnikih -kritično Trbovlje - Ta mesec bodo znani vsi podatki o krnskem poslovanju zasavskih podjetij. Približno pa že poznamo izide gospo-darjenja. Oktikršnihkoli pomembnih uspehih, razen posamičnih izjem, res ni mogoče govoriti, čeprav, to kaže naglasiti, so rezultati precej boljši kot leto prej. Tegani mogoče reči za rudnike rjavega premoga. Minulo leto je bilo zanje eno najneuspešnejših, najneugodnejših, najtežjih. Veliko vzrokov naštevajo za tak položaj, objektivnih in subjektivnih. Najbolj vznemirjajo podatki o rdečih številkah. Predvidevali so jih v višini okoli 950 milijonov tolarjev, povzpele pa so se nad 2 milijardi tolarjev. In če sem prištejejo še izgube iz minulih let, si ni težko predstavljati, v kolikšni zagati so rudarski kolektivi ta čas. Značilno pa je, da jim je lani uspelo izpolniti fizični obseg gospodarjenja,' rahlo so znižali lastno proizvodno ceno, varčevali, kolikor se je le dalo. Ne glede na to so številke neizprosne in zakolektive daleč pod vsakimi pričakovanji. Po vsej verjetnosti so imeli preveč zaposlenih. Po dvajsetih dneh blokade je vodstvu trboveljske občine uspelo odpraviti blokado tamkajšnjega občinskega proračuna. Z največjim upnikom, Ljubljansko banko -Banko Zasavje, so sc uspeli dogovoriti za preložitev plačila obveznosti že zapadlega šestega kupona občinskih obveznic. Enaka možnost se Trboveljčanom obeta tudi julija, ko zapade v izplačilo še sedmi kupon. Do dogovora je prišlo po sestanku pri ministru za finance Mitji Gaspariju. Taje znova zavrnil možnost, da bi se država neposredno vključila v razreševanje trboveljskega proračunskegadolga. Ker paje v interesu dolžnikov in upnikov, da občina normalno deluje in da so upniki poplačani, bodo Trboveljčani do svežega denarja prišli sami. Vrednost letos zapadlih kuponov občinskih obveznic znaša 240 milijonov tolarjev, kar je dobra tretjina tamkajšnjega občinskega proračuna. Tolikšen dolg bi pomenil celoletno blokado proračuna, uporabniki proračunskih sredstev pa bi bil i v še znatno slabšem položaju kot lani. Zato vodstvo občine predlaga, na tem temelji tudi dogovor z banko, prodajo občinskega premoženja v obsegu, ki bi zagotovil poplačilo dolgov. Prodaja premoženja je bila predvidena že v sanacijskem programu, ki ga je lani izdelala prisilna upraviteljica Staša Baloh - Plahutnik. Skupščina je že tudi sprejela kriterije, ki naj bi preprečili razprodajo. Tako naj bi se prodajale tiste nepremičnine, ki občini ne prinašajo prihodkov, hkrati pa zanje obstaja zanimanje kupcev. Najbolj resni kandidati so tako nekdanji Volan, letno kopališče in zemljišče okrog nekdanjega dvorca Prusnik. Čeprav je pri "Volanu" spornih nekaj vlaganj najemnika, za zemljišče okrog Prusnika pa obstaja denacionalizacijski zahtevek, naj bi večjih težavpo mnenju vodstva občine ne bilo. Sevedapa morajo svoje mnenjeo prodaji povedati tudi poslanci občinske skupščine, ki naj bi se sestali v začetku februarja. Ob teh občina razpolaga še z drugimi nepremičninami, pa tudi z vložki v Iskro - Polprevodnike, kjer stečajni postopek še ni končan, z lastniškim deležem v Strojegradnji in dolgom, ki ga ima do občine Ipoz. Vcndtir, preračunavanja so pokazala, daje zdaj najbolj smiselno prodati prej omenjene nepremičnine. Trbovljam, če se jim bo letošnji proračun na tak način izšel, ostajajo še tri sušna proračunska leta. V njih zapadejo v izplačilo še kuponi v skupni vrednosti nad sedem milijonov mark. Vendar sc z dolgoročnejšo platjo problema zdaj ne ukvarjajo tako intenzivno. Če bodo namreč sprejeta zadnja dopolnila zakona o lokalni samoupravi, bo država za svojega vzela večino občinskega premoženja. K temu pa seveda spadajo tudi dolgovi. R.R. čeprav so konec prejšnjega leta imeli v delovnem razmerju nekaj manj kot tri tisoč ljudi, kar je celo nekoliko manj od sprejete letne usmeritve na tem področju. Do konca leta 1993 so v podjetju preusmerili na novoustanovljena podjetja že skoraj 500 ljudi in to od začetka prestrukturiranja v letu 1991. Tudi letos naj bi nadaljevali s tem; sprejeti so tudi številni drugi ukrepi, da bi vendarleobrnili list v poslovanju na boljše poslovne in druge tokove. M.V. Vi :i:ps m EKOS in ITEC Ljubljana - V četrtek so se v Ljubljani sestali predstavniki Zasavske ekološke skupine EKOS in predstavniki Regionalnega ekološkega centra - REC. Regionalni ekološki center za okolje za področje osrednje in vzhodne Evrope je neodvisna, neprofitna fondacija s sedežem v Budimpešti, katere osnovni cilji so promocija sodelovanja med različnimi skupinami, ki se ukvarjajo z varstvom okolja v regiji in razvoj civilne družbe ter vzpodbujanje reševanja problemov okolja v regiji. REC podpira predvsem nevladne organizacije (NVO), vendar sodeluje tudi z vladami posameznih držav. Pogovor je potekal o načinu sodelovanja obeh NVO. Predstavnica REC je predstavila predstavnikom EKOS organizacijo in njihov program. Tudi predstavniki EKOS so poročali o dosedanjem delu, kako so organizirani in splošno predstavili problematiko onesnaževanja Zasavja. Do prihodnjega srečanja v Ljubljani bodo predstavniki REC in EKOS pripravili koncept dela, ter način povezovanja in sodelovanja ostalih NVO. A.M. Regni frcajo Medijo Kisovec - V teh dneh delavci regulirajo strugo potoka Medija za vrtcem Ciciban, ki so ga novembra 1992 prizadele poplave. Sanacijska dela so bila predvidena še za preteklo leto, vendar se realizirajo šele danes. Hkrati s tem bodo do sredine februarja sanirali tudi močno poškodovano brv čez omenjeni potok. Dela financira Sklad stavbnih zemljišč občine Zagorje. Po zaključku omenjenih del nameravajo krajani ob pešpoti Kisovec - Loke asfaltirati to pot, pri čemer jim bo občina Zagorje krila 40 odstotkov stroškov, ostalo pa bodo morali prispevati. M.K. Zvitimijl&al o Trbovlje-Eletro Ljubljana-Poslovna enota Trbovlje je s svojimi vzdrževalnimi ekipami v sredo, 26. januarja dopoldan opravljala vzdrževalna dela na enem od daljnovodov. Zato je prišlo do večkratne prekinitve dobav električnega toka. Ob delih na prvem pa so se pojavile okvare tudi na drugem daljnovodu. To pa je povzročilo težave ne le na območju Vodenske ceste, pač pa tudi na območju od Iskre do Splošne bolnice Trbovlje. Prekinitve dobave energije, bilo jih je več, so čutila ne le gospodinjstva, pač pa tudi razna podjetja, zavodi, ustanove, organizacije in drugi. Okvare so odpravili še isti dan. T.L. Zaščitili radiatorje? Dol pri Hrastniku - Prejšnji teden so v šolski telovadnici končali s postavljanjem lesene pregrade ob radiatorjih, ki so predstavljali za otroke veliko nevarnost. Iz varnostnih razlogov je organizirana tudi hoja v šolske prostore z dvorišča. Izhod pri glavnih vratih instopnicah vodi namreč naravnost na prometno cesto. Zato so vhodna vrata po četrti uri zaklenjena. Tokratni problem so parkirišča v Trbovljah. Čeprav so z izgraditvijo spodnje ceste in enosmerne zgornje ceste velik problem parkiranja rešili, se težave še vedno pojavljajo. Prvo kritično območje je južni del Trbovelj, od dimnika navzdol. Predvsem pred poslopjem SDK, kjer je parkirišč malo, avtomobilov pa kot listja, in kerje zraven še avtobusna postaja, ovirajo še redni avtobusni promet. Druga kritična točka jc pri trboveljskem bazenu, kjer so avtomobili, predvsem ob večerih, parkirani kar na obeh straneh ceste in ovirajo promet. Tretja kritična točka pa jc pri gimnaziji, kjer jc parkirišče majhno-ravno zadošča potrebam profesorjev, pa tudi cesta je ozka in se avtomobili le s težavo umikajo drug drugemu. Ob sredah in sobotah, pa je kritična točka tudi pred delavskim domom, zaradi bližine tržnice. Pereči problem so vsekakor tudi parkirišča pred stanovanjskimi bloki. fc -.r-*3 «mi Tako znajo parkirati brezvestni vozniki - ne sicer v Trbovljah, ampak na Partizanski na Dolu, pa vseeno... Foto:Branko Klančar Predvidenih je tudi že nekaj rešitev. Pojavljajo se študije, da naj bi v prihodnosti kritično točko pri bazenu rešili z izgraditvijo parkirno - garažnega objekta pri stanovanjski hiši Turnšek. Pred gimnazijo bodo zgradili večje parkirišče, odprli bodo gimnazijsko cesto za enosmerni promet. Pri IBT-ju bodo zgradili podzemne garaže, s tem rešili velik problem parkiranja, otroci pa bodo še vedno imeli svoje igrišče. Policaji pa te probleme vsekakor rešujejo na svoj način - z listki. Če se rešitve ne bodo pojavile v zglednem času, bodo problemi trboveljskih parkirišč zopet viseli naZasavčevem prangerju. F.M. Če bi med zasavskimi mesti izbirali prijeten videz centra, bi se morda odločili za Zagorje. Bolj odprt je kot centra Hrastnika in Trbovelj, lep park ga krasi, pa tudi pred drugimi stavbami je veliko zelenja. Zanimivost, še posebej, če bi bila kdaj v prihodnosti namenjena turizmu, je tudi železnica. Odkar so pri Komunali kupili čistilni stroj, so tudi ceste in pločniki hitreje očiščeni, čeprav se tudi tu občani pritožujejo kot drugje. Dejstvo je pač, da vsak, ki nekje živi, s stanjem, kakršno je, ni zadovoljen, kar je tudi do neke meje zdravo. Tisti, ki imamo vsak dan možnost primerjati, pa seveda ocenjujemo po svoje. Toda... Fuj skriva fuj, ki pa je zadaj. Za ta fuj pa so krivi občani, stanovalci, ki radi ocenjujejo druge, sočasno pa v svojem neposrednem bivalnem okolju povzročajo nered, ki hudo moti tiste sostanovalce, ki bi radi imeli lepo okolje in sc zanj potrudijo. Ker sc trudijo zaman, se skozi čas osamljeni naveličajo. Rezultat pa so kupi smeti, počečkane fasade, polomljena mlada drevesa, smrad, prah - raj za podgane in še druge izgubljene lakotnike. Klicnekaterih občanov iz centra Zagorja, ki jim ni vseeno, na kakšno dvorišče stopijo, nas je popeljal na tri lokacije - na levo stran Ceste zmage ob prvi stanovanjski blok nasproti avtopralnice; okoli poslovno -stanovanjske zgradbe na Polju, ki je bila nekdaj samski dom; za novo stanovanjsko naselje na Cesti zmage, ob železnici na eni in Mediji na drugi strani. Na prvi lokacij i si bo nekdo pripravil drv za dolgo obdobje. Verjetno čaka na ugodnejše vreme, ko bo "plohe" za nalaganje različnih materialov, ki jih je navozil za cel prehod med hišami, v miru razsekal in zložil. Tam okoli pa je že veliko skladovnic drv različnih debelin, ki so sicer lepo zložene, stanovalci pa so se že velikokrat pritoževali, da ne sodijo ob sUmovanjskc bloke. Med luknjami namreč najdejo svoje varno zavetje različni glodal-ci, katerih se ljudje s pravico bojijo. Pred poslovno - stanovanjsko zgradbo Polje 4, ki je bila nekdaj samski dom, poslovodni del življa s svojimi številnimi avtomobili obvozi ves predel, kajti lažjejc peljati kar naprej, kot pa po predpisih obrniti. Asfaltirano športno igrišče je postalo cesta. Predele, ki jih je nekdaj krasila trava, krasijo globoke kolesnice. Otroci v tistem delu so v nenehni pripravljenosti ali pa v nevarnosti, starejši, Iz teh stanovanj letijo vsenaokrog smeti. ki so radi tam postali ali posedeli, tudi nimajo miru. Na zelenici ob desnem boku stavbe in za njo pa je smeti, kot da bi se pripravljali na tekmovanje, kdo j ih bo imel več. Teh gotovo ne gre pripisovati poslovnemu delu, ker so smeti preveč privatno raznolike. Zanimivo je, da je okolica drugih blokov tam okoli veliko lepša in morda omenjeni stavbi prav "španovija" naredi svoje. Najbolj zgrožen pa človek obstane za največjim in najnovejšim blokom ob Medij i. Tam je res veliko, veliko stanovanj skupaj, bloki se visoko dvigajo v nebo. Prav izpod tega neba pa smeti frčijo kar po zraku. Namenjene so v strugo ubogega potoka Medija, seveda pa v dolgi poti in po vetrovnem zraku zgrešijo svoj cilj. Padajo na sicer prelepo narejeno sprehajališče za bloki, na dvorišče vrtca, na travnik lastnika « preko Medije. Vclike jate golobov na strehi vrtca čakajo na bogat zalogaj, za lakoto se j im tam ni bati. Kaj pripelje stanovalca, da smeti vrže skozi okno v globino ob svoje bivališče, je res vprašanje. Mu res ni mar okolice, v kateri živi v sosedstvu s tolikimi družinami? Zanimiveje, da imajo prav ti bloki v nadstropjih jaške za smeti, in stanovalcem sploh ne bi bilo treba z liftom do kleti, če v te jaške ne bi metali stvari, ki luknjo takoj zamašijo (tudi drevo so našli v enem od njih). In če že jaške zamašijo, imajo še vedno dvigalo, s katerim se lahko hitro zapeljejo do smetnjaka. S časom so tisti, ki mečejo smeti kar 'čez balkone, pričeli že močno varčevati. Sostanovalci pravijo, da so v začetku mimo oken frčale polne vrečke, sedaj pa se j im zdi teh škoda, in vržejo kar odprte smeti, kijih veter nosi na vse strani. Predolg bi bil seznam vsega, kar leži na poli ob Mediji in ob škarpi na travniku. Oblačila, steklenice, hrana, plastenke, okraski za novoletno drevo, papirja za tovornjak, olupkov nebroj, svežega in pomečkanega kartona na pretek, pomarančnih olupkov, pločevink, cigaretnih ovitkov_____ saj ni konca naštevanja. 1 Ko sem si vzela čas za sprehod po tem predelu, sem poskušala odmislili nemarnost, ki sem se ji morala sproti umikati med hojo, poskušalasem odmisliti pogled na polomljena mlada drevesca in na neskončno z nemarnostmi popisane in popackane stene rjave fasade. Razmišljala sem o tem, kako je to lep konec sredi mesta, kjer sc človek ob šumenju vodne glasbe iz potoka prijetno sprehodi, sreča soseda in kakšno reče, razmišlja o čemerkoli v miru, ki mu ga daje prostor stran od hrupne ulice na drugi strani. V mislih sem zagledala otroke in mladež, kako z lepimi barvami slikajo lepe podobe po dolgi fasadi, slike primerne lastnemu času in razpoloženju. Ko se naveličajo, narišejo nove. Smeti, kijih slučajno prinese veter, spravijo skupaj in jih odnesejo v smetnjak. Vsake toliko časa se odločijo za skupno akcijo, odrasli in otroci... Hitro sem bila spet v resničnosti. Tik pred mojo glavo je priletela močna pošiljka jabolčnih olupkov, ki so se razleteli na vse strani. Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar Slivnik v Trbovljah Janša v Litiji "Pisana beseda je kot slika - stoji pred tabo in vedno govori eno in isto," je s Platonovimi besedami začel prireditev Večer opozicije Trbovelj na temo: Vloga novinarjev pri prehodu iz enoumja v civilno družbo predsednik ND Trbovlje Franc Cestnik prejšnjo sredo v restavraciji hotela Rudar v Trbovljah. Gost večera je bil znani novinar ter namestnik direktorja, glavnega in odgovornega urednika Dela, Danilo Slivnik. Prisotni so bili prvaki trboveljskih opozicijskih strank Alenka Petrič (SDSS), Bojan Rus (SKD), Anton Ahac (Zeleni), Karel Grešak (SLS) in Franc Cestnik (ND). "O slovenskem novinarstvu bi se dalo reči veliko stvari." je začel Danilo Slivnik, "mediji so most med javnostjo in političnimi strukturami. Slovensko novinarstvo seje v zadnjem času precej spolitiziralo. Malo je ljudi_, ki bi se zavedali pomembnosti javnih medijev.” V svojem uvodu je govoril o novejši zgodovini, samem novinarstvu, povezavi novinarstva s politiko, neodvisnosti in "neodvisnosti" medijev. Nekaj poudarkov: Slovenski intelektualci, ki naj bi vodili procese, so zmedeni. Do trenutka, ko se družba bori za vzpostavitev večstrankarske demokracije, pride do prevelike depolitizacije, začnemo z večstrankarskim delom in stvar je končana. Intelektualci so tisti, ki niso prav razumeli družbenih procesov. Slovensko novinarstvo je bilo nekoč precej enoznačno, v medije je bilo potrebno vnesti več demokracije, pluralizem. Kasneje so se stvari začele spreminjati, nastal je prvi prelom v javnosti. V letu 90/91 so se začele priprave za v pluralno družbo, ki bo enakomerno strukturirana. V novinarstvu je moteče to, da se dogodke različno pojmuje - kot dogodke, ki naj bi bili, kakršni se prikazujejo in kakršni so. Tako je veliko možnosti za manipulacijo, kar izkoriščajo strankarski mediji. Problem nastane pri neodvisnih medijih. Novinarji marsikdaj pišejo tako, kot se jim sugerira in tega se novinarji velikokrat ne zavedajo. Do leta 90 so bile pozicije politike bivšega sistema v novinarstvu izjemno močne. Veliko ljudi je bilo neposredno vpetih v del takratnega sistema. Slovenski mediji morajo upoštevati ciljno publiko, sklepati morajo kompromise. Mali slovenski prostor potencira deformacije na novinarskem področju. Tudi v prihodnje bodo težave pri strankarskih časopisih. Dokler so časopisi strankarsko opredeljeni, se bodo prilagajali strankam. Umetnost novinarstva je po Slivnikovem mnenju strankarsko stališče podati tako, da ni transmisijsko. Prav transmisijskost je največja nevarnost neodvisnemu novinarstvu. V drugem delu pogovora so se vrstila razna vprašanja gostov predvsem o zasavskih medijih in o tem, kolikšna je obveščenost ljudi v Sloveniji o Zasavju. Katja Božič Foto: Danijel Amon Pretekli četrtek je občinski odbor Socialdemokratske stranke Litija pripravil v veliki sejni sobi občine srečanje s predsednikom SDSS Slovenije Janezom Janšo in člani predsedstva. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki sosednjih občin: Domžal, Grosupelj, Ljubljane - Moste Polje. Janez Janša jc v svojem govoru izpostavil problematiko lokalne samouprave in lokalnih volitev, lastninjenja, odliv kapitala v tujino, govoril jeo certifikatih in vojni v B iH. Sledili so odgovori na vprašanjaposlušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnitli za takšno srečanje premajhno dvorano. Gvido Kres, kmet iz Zgornjega Loga, je vprašal: "Posegel bi v afero z orožjem.je orožje spravljeno na varnem?" (smeh) Janez Janša je odgovoril: "Orožje je formalno pod carinsko sodno investicijo. Lokalno v.sodnem postopku. Fizično pa v vojaški službi na varnem." Nace Šteferle iz Litije, podpredsednik skupščine: "Zakaj vi, ki se zavzemate za decentralizacijo, niste locirali vaše ministrstvo ali Pentagon (generalštab) v Lilijo, ko pa imamo tako simpatično povezavo z Ljubljano in še v centru Slovenijo smo?" (smeh) Janez Janša: "Bojim se, da niste izbrali prave primerjave. Naše ministrstvo zaposluje 4.500 ljudi. Od tegajihje v tem Pentagonu manj kot 10 odstotkov. Moram pa povedati, da smo pri načrtovanju poskušali del infrastrukture porazporediti. Nekateri kraji za to niso bili zainteresirani. Npr., ponudili smo kompletno vojaško šolstvo Mariboru (tradicija že iz Avstro-Ogrske), kjer imajo znano kadetnico, aza to niso bili zainteresirani.' Zvečer je bilo v športni dvorani v Litiji nogometno srečanje med ekipo Vodilnih iz. Litije in SDSS. Za Litijo so nastopili (na fotografiji): Franci Kajba (občina), Rudi Božič (KZ Gabrovka), Tomaž Gradišek (Mesarija Lit.), Milan Turudič (IA Kresnice), Aco Jovanovič (obrtnik), Matjaž Brodar (obrtnik). Marjan Mali (občina), Marjan Sonc (direktor davčne), Igor Parkelj (učitelj). Ekipo SDSS je vodil Janez Janša, ki je bil tudi najuspešnejši strelec. Tekst in foto: M.š. sPBfisr Jevniški praznik Jevnica - Preteklo soboto je krajevna skupnost Jevnica praznovala svojo tridesetletnico. Krajani so organizirali več športnih tekmovanj, učenci podružnične šole so pripravili kulturni dan z razstavo knjig in obiskom pisateljice, množica prebivalcev pa je napolnila tudi kulturno dvorano, v kateri je bila popoldne osrednja proslava. Krajevna skupnost Jevnica je začela Uiko organizirano delovati 15. junija 1964. V svoje meje zajema štiri večje kraje, meri 14 km2 površine in šteje 900 prebivalcev. Praznik je posvetila spominu na dan, ko so 28. januarja 1943 iz Jevnice izselili prve družine. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Jevnica Slavko Rokavec. Zahvalil se je krajanom za aktivno sodelovanje pri razvoju kraja. Z občinskim samoprispevkom so v tem obdobju obnovili osnovno šolo in zgradili vrtec. S krajevnimi samoprispevki in prispevki občanov ter neštetih delovnih urpa so zgradili in obnovili vso infrastrukturo. Tudi za leto 1994 imajo številne načrte. Najzaslužnejšim so podelili priznanja. Priznanja KS Jevnica sta prejela Milan Sarbek in Anton Ostrcž, spominski listini KORK Jevnica inMartaNovak. Spominska darila ob 30-letnici KS pašo prejeli še živeči in aktivni član i prvega sveta KS Stane U pelj. Jože Eržen in Janez Kos. Krajane je pozdravil tudi litijski župan Mirko Kaplja. V kulturnem programu so sodelovali pevci MePZ Jevnica, učenci OŠ, plesna skupina Rondo, New Swing Quarte!, za zabavo pa so do jutranjih ur igrali Zasavci. J.K. Spet pustni karneval Litija - Po več kot desetletnem premoru bodo Litijani letos spet pripravili pustni karneval, ki je bil nekoč znan daleč naokoli. Da se ne bi izneverili nekdanji tradiciji, bo tudi ta politično obarvan. Organizatorji so Nedeljski dnevnik. Radio Slovenija in Geocenter Litija. Joško Godec, kije idejni in organizacijski vodja tega karnevala, je povedal, da bodo pustne norčije in prireditve raztegnjene kar na tri dni. Začele se bodo s Pustnim klepetom, vpetek 11. februarja, ki gapripravljajo skupaj z Radiom Slovenija. Vodil ga bo Rado Časi, sodeloval bo Moped Show, Don Mentony band in Zasavci. Ker bo glavna tema Udbomafija, sta povabljena Miha Brejc in Janez Širše. Sobota je namenjena najmlajšim, v športni dvorani bo popoldne otroški Pustni živžav, pustne šemepabo brezplačno po Litiji, Šmartnem in okolici vozil Pustni vlak. Pustni karneval bo v nedeljo, 13. februarja. Preprečiti ga ne morejo niti ošpičene prekle, če bi padale z neba. Sprevod bo potekal po starem delu Litije, v zaključnem programu pa bo uprizorjen Občinski in državni udar v sodelovanju z Moped showom. Oklicana bo Kraljevina Kamevalija. Ministrski resorji bodo podeljeni znanim ljudskim junakom kot so Peter Klepec, Martin Krpan, Kekec, Rožle, Bedanec in Pehta. Mandatar bo spet Janez, ki pa bo tokrat iz Bogenšperka: Janez V. Valvasor. Rešen bo tudi problem častne čete, urejen status prestopajočih poslancev na farmi kameleonov, modri vlak bo pripeljal svetovno znane državnike, vse pa bo budno spremljala ekipa Unproforjevih generalov. Nagrajena bo najboljša maska slovenskega politika, izžrebane bodo tudi bogatenagrade iz vstopnic vseh treh pustnih prireditev. Organizatorji pravijo takole: "Kdor je pameten, si bo ogledal oživljeno pustno demokracijo v Litiji. Kdor bo užaljen, se bo lahko pritožil pri Ustavnem pustnem karnevalskem razsodišču. V Litiji bo tri dni fui špon pustno, vabljeni ste vsi!" J.K. Prava svetloba Prižgite in ugasnite luč, ob tem pa pomislite, da i ma to vpliv naokolje. Morda zveni nenavadno, ker se nam zdi osvetljevanje zasebna stvar. Zakaj? Čim več elektrike porabimo, tem več industrijskih emisij povzročimo in s tem prispevamo k problemom, kakršna sta topla greda in kisli dež. Obstaja seveda veliko preprostih načinov pravilnega osvetljevanja. Najbolj učinkovito je ugašanje luči tam, kjer niso potrebne. Manj opazen, a bolj učinkovit način je izbira in uporaba žarnic z mislijo na varčno porabo energijo. Fluoroscenčne žarnice so veliki varčevalci energije. Dlje trajajo in porabijo samo četrtino energije, ki jo potrebuje navadno žarnica. Npr: 60-vatna žarnica na žarilno nitko sveti 750 ur, fluorescenčna sijalka s samo tretjino vatov gori do 10.000 ur. Če navadno žarnico zamenjate s fluorescenčno, bo šlo v ozračje pol tone manj ogljikovega dioksida v življenjski dobi žarnice. Fluoroscenčne žarnice so občutno dražje. A ne primerjajte cen. Za 10.000 ur gorenja boste potrebovali 13 navadnih žarnic. Tudi elektrike bo prva porabila občutno manj kot druga. Fluorescenčne sijalke niso primerne za vse načine osvetljevanja. Ne moremo jih uporabiti v majhnih svetilih in pokritih stenskih svetilkah. Najbolj smotrne so v prostorih, kjer so prižgane vsaj dve uri na dan. Pripravil: Aleš Matko m 1, -2. ZAPRI OČI-12. nasprotje (5) 2, - 3. ZVEZDA MOJIH SANJ - Prestigge (4) 3, - /. POLJUBI ME - Spin (1 ) 4, - 4. NISEM AVTOMAT - California (3) 5, - /. SIERRA MADRE - Vilma Gunzek (1) F--:- Dj Q 1. -2. HAPPY NATION - Ace of Base (5) 2. -1. UN’ ALTRA TE - Eros Ramazzotti (2) 3 - 4. TRUE LOVE - Elton John & Kiki Dee (2) 4. -5. BABE-TakeThat (3) 5. -/. TWIST AND SH0UT - Chaka Demos & Pliers (1) Glasujem zat Moj naslova ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje | do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob nedeljah ob IS.uri. m Energija bo dražja Dolgo pričakovana slovenska državna energetska strategija je končno zagledala luč sveta in menda se bo kmalu znašla na klopeh poslancev v parlamentu. Gre za sila zanimivo branje, ki zagotovo ne bo pritegnilo samo poslance. Čeprav nam bo zasavski energetski svetovalec utegnil povedati marsikaj, se tokrat ustavimo pri usmeritvi o spremembah cenovnih razmerij. Tu najdemo zanimivo ugotovitev, da bi morala biti elektrika realno dvakrat dražja kot je zdaj, toda podražitve ne bomo izvedli na horuk, temveč v petih ali celo sedmih letih. Zanimivo ob tem je povedati, da vsi drugi energenti ne bodo doživeli tolikšnega realnega povečanja cen. Prav tako dobro je vedeti, da bo cena električne energije za potrebe gospodinjstev rasla dosti hitreje od cene za industrijo. Zato, pozor: cena elektrike za gospodinjstva naj bi se povečala za približno dvainpolkrat, cena elektrike za industrijo pa precej manj. Samo mimogrede: cene bencina in naftnih derivatov naj bi se letos povečale za približno 19 odstotkov, zlasti velja to za bencin, katerega cena za liter bi se morala do konca leta povzpeti na 82 ali celo 85 tolarjev. Pustimo ob strani, da semoramo nadejati podražitve super bencina vsaj trikrat letos; bolj nas zanimajo cene elektrike, o katerih bomo zagotovo še dosti premlevali. Toda hkrati skušali z njo dosti bolj varčevati, kot smo doslej vajeni. Spričo tega bo imela strategija racionalne porabe tega energenta prav tako odlično vlogo, kot jo že ima strategija v energetiki nasploh. Konec koncev ne moremo mimo spoznanja, da pri nas porabimo za enoto izdelka kar trikrat več energije, kot jo porabijo v razvitih deželah. M.V. V korak s časom Trbovlje - LB Banka Zasavje je v Trbovljah že pred časom uvedla bankomate, katerih se lahko poslužujejo občani - varčevalci tudi v izvendelovnem času. Na ta način je banka svoje poslovanje še bolj približala občanom, ki preko nje urejajo svoje denarne zadeve. Mnogim je omogočeno, da se novosti s pridom poslužujejo, po drugi strani pa se krajšajo vrste pred bančnimi blagajnami oz. okenci. Pred dnevi pa je ta banka storila še korak dlje. Kot prva zunaj ljubljanskih bank je preko obstoječega bankomata uvedla možnost polaganja gotovine in plačevanje s položnicami, kar velja zaenkrat le za bankomat v TrbovIjah, medtem, ko bodo tako kmalu tudi v Hrastniku in Zagorju. O tehniki polaganja gotovine in plačevanja zneskov s položnicami koristnike bankomata seznanijo kar v banki. Brez dvoma je to na tem področju napredek, ki stremi za tem, da varčevalcem ustrežejo pri urejanju storitev vsak čas. T.L. Kabelska TV Hrastnik - Dipl. ing. Tomislav Kalan iz podjetja Meglič Telecom je novembra 1993 opravil strokovni pregled gradnje in delovanja kabelsko razdelilnega sistema v Hrastniku, ki je vseboval dokumentacijo, sprejemno postajo, omrežje in studio. Generalna ocena je ugodna. Sistem se po Kalanovem mnenju gradi kvalitetno iz z dobro tehniko. Seveda je opozoril tudi na nekaj pomanjkljivosti, ki naj bi jih čimprej odpravili. Med drugimi še ni dobljeno soglasje RTV Slovenija, podjetje Elstik nima stalnega serviserja, ki bi odpravljal izpade tudi izven delovnega časa in bi stanoval v občini Hrastnik. Elstik mora čimprej urediti servisiranje, naročnikom pa javiti telefonsko številko za prijavo napak in izpadov. Sicer pa naj bi bila lokacija za studio - vrtec Novi dom - ugodna. Decembra so v Hrastniku poskusno žc oddajali interni program. Zato mora Elstik imenovati programski svet, v njem pa bosta kot predstavnikalS Hrastnik sodelovala Mojca Ulaga, članica IS in Drago Kopušar, predstavnik ZKO. P.R. Motnje z vodo Zagorje - Več sušnih obdobij zapored je Zagorjanom krepko ponagajalo, saj so imeli precej težav s preskrbo s pitno vodo. Vendar naj bi težave rešili še v tern letu. Zagorjani, ki so na ministrstvo za okolje in prostor za financiranje projekta preskrbe z vodo, že naslovili nekaj brezuspešnih prošenj, so v tovrstno naložbo, vredno 2 milijona mark, stopili z lastnimi sredstvi. V prvi fazi bodo zgradili črpališče, rezervoar ter položili cevi, v drugi pa vodovodne sisteme med seboj povezali. Sicer so vrtino za Savo izvrtali že leta 1987, le denarja, da bi ob njej zgradili potrebne objekte, ni bilo. V zadnjih letih je število porabnikov narastlo, kar se pozna posebej takrat, ko dlje časa ni padavin. Lani so morali s cisternami prepeljati več kot 5300 kubičnih metrov vode v višje ležeča naselja. V Zagorju pa so se jeseni, ko so pričeli z gradnjo plinovodnega omrežja, odločili tudi za obnovo že obstoječega vodovodnega omrežja, kjer se je. še lani izgubljalo preko 40 odstotkov vode. S tem bodo naložbo pocenili, v mestu pa so že položili petkilometrov primarnega in sekundarnega cevovoda. P.R. POGLED parketa Spet v znamenju delnic . Občutek imam, da prihajajoča privatizacija in lastninjenje (najbolj "zares" so se tega lotili v Leku) že krojita usodo trga vrednostnih papirjev. Ker so donosi pri obveznicah postali izjemno nizki, lahko trg držijo pokonci samo še delnice. In te so spet sprožile velike pretrese! Že pretekli teden je bilo dogajanje na borznem parketu v znamenju delnic. Pri delnici Dadas smo dosegli nivo preko 216.000 tolarjev, skoraj "ponoreli" pa sta delnici SKB banke, kjer smo bili zadnje čase na nivoju okrog 22.000 tolarjev za prednostno ter blizu 25.000 tolarjev za redno delnico. Potem je prednostna poskočila do 24.000 tolarjev in redna celo preko 28.000 tolarjev. Trgovanje v ponedeljek preko borznega informacijeskega sistema paje potisnilo tečaj SKBP že do 25.400 tolarjev in SKBR do31.000 tolarjev. In Dadas seje prodaja! po 218.000 tolarjev. Le delnica Probanke ni mogla preseči "magične rneje" 20.000 tolarjev. Zato je bil torkov borzni sestanek še nestrpneje pričakovan, saj so mnogi napovedovali ponovitev lanskoletne pomladanske evforije pri trgovanju z delnicami. Začelo se je z rahlim porastom tečaja obveznice občine Laško na nivo 90, občina Zagorjeje ostala solidno okrog 84. republika ena je porasla na 101,4 in celo "dvojka" z izkoriščeno davčno olajšavo je poskočila na 109. Dadas je začel pri visokih 219.000 tolarjev in napetost v borzni dvorani je narasla. Ko je bil drugi posel sklenjen po tečaju 218.200 tolarjev, je bilo jasno, da se razmere umirjajo. Delnica Fidmedije se je prodajala po 108.000 tolarjev. Komercialna banka Triglav po 43.200 tolarjev, Nikina delnicajerahlo zdrknila na 89.100 tolarjev. V drugem krogu trgovanja seje Dadas spustil do 217.700 tolarjev, Lekova delnica seje prodajala po 14.100 tolarjev ter še ni zaznati kašnih premikov zaradi sprejema privatizacijskega programa. Pri delnici Probanke je bilo nekaj poslov po ceni preko 20.000 tolarjev^ očitno pa še ni pravega zaupanja v ta papir in porast njegove cene. Se nam obeta vroča pomlad na borznem parketu ter BIS-u - računalniškem sistemu za trgovanje? Mogoče res, upajmo, da bo trg vrednostnih papirjev takrat deloval bolj stabilno, predvsem z manj šoki kot preteklo pomlad. Milan Povirk Varstvo otrok Trbovlje - V trboveljskem dijaSkem domu, v katerem sedaj biva 47 otrok z Dolenjske, Jesenic in Sežane (na voljo imajo še 15 prostih ležišč) bodo zagotovili varstvo šoloobveznih otrok. V varstvu bodo lahko ob delavnikih od 14. do 21. ure, ob petkih paod 14. do 18. ure. Starše bo varstvo otroka stalo pet mark v tolarski proti vrednosti, bivanje dlje kot 15 dni pa 2,8 marke na Potrošniški pogled Zlato pravilo preden se odločimo za vrednejši nakup, se velja razgledati po večjem številu prodajaln, postaja ta čas še aktualnejše. Ker so naše denarnice vse bolj plitve, bi utegnili to pravilo upoštevati tudi za vse druge nakupe. Cene malodane vsega blaga in izdelkov so namreč tako zelo različne, kot nikoli doslej. Verjetno bodo še bolj, bolj ko se bo širila konkurenca. Smo pri nakupih s čeki. Po domače temu pravimo kupovanje s takoimenovanim plačilnim zamikom. Sploh ni res, da pri teh nakupih trgovci ne zaračunavajo obresti. Razlika je le v tem, da so praviloma zamudne obresti vračunane že v ceno izdelka, ponekod pa vam jih zaračunavajo še posebej. Primer: če ste kupili tekstilne izdelke, vzemimo v vrednosti 40.000 tolarjev, vam jih trgovci največkrat dovolijo poravnati s tremi ali celo štirimi čeki s takoimenovanim zamikom. M;irsikje bodo vsi štirje obroki enaki, po 10.000 tolarjev vsak mesec in brez zamudnih obresti. Drug primer: kupili ste blago v vrednosti 42.000 tolarjev v trgovini zagorske Potrošnje. Tudi tod se lahko dogovorite za plačilo v štirih obrokih. Vendar od vas terjajo, da plačilo prvega obroka ni eno četrtino omenjenega zneska, marveč morate poravnati kar 40 odstotkov vrednosti blaga. Ostanek v višini nekaj nad 25.000 tolarjev boste plačali v treh obrokih, vendar vam bodo priračunali ali bolje rečeno prišteli še 1.902 tolarjev obresti, po 7,5 odstotni stopnji. Ni treba posebej omenjati, da ste v tem primeru dvakrat plačali zamudne obresti. Prvič, kot smo že omenili, v ceni blaga, kamor je že všteta pričakovana inflacija in drugič, še posebej 7,5 odstotne zamudne obresti, kar so prav tako pričakovana inflacija. Ta račun ima rahlo lepotno napako: zadnji čas se mesečnainflacijanepo vzpnenadpoldrug odstotek. Torej: trgovina s pohištvom si na naš račun povečuje profit. Zato bodite previdni pri teh vrstah nakupov. M.V. dan. Do takšne pobude je prišlo s strani staršev, ki so imeli doma z otroci, osnovnošolci nižjih razredov, nenehne težave (zaradi tumusnegadela). Temu primemo bo tudi varstvo, ki bo omogočalo pomoč pri učenju, vključitev v različne interesne dejavnosti, sodelovanje pri družabnih igrah. V domu upajo, da bodo lahko v bližini kmalu zgradili telovadnico ali uredili vsaj igrišče. P.R. Obrtna cona Kisovec - V mesecu februarju je na sedežu KS Kisovec - Loke in v avli Občine Zagorje razgrnjen osnutek programskih osnov za obrtno cono v Kisovcu. Vse, ki jih zanima prihodnost Kisovca, vabijo na kritični ogled osnutka. Nosilec projekta je Sekretariat za okolje in prostor občine Zagorje ob Savi. M.K. Knjižnica zaprta Hrastnik - Obiskovalci hrastniške knjižnice bodo nekaj časa ostali brez knjig. Knjižnico bodo namreč za teden dni zaprli. Od srede, 2. februarja do srede, 9. februarja bodo prostori zaklenjeni zaradi preurejanja stavbe v dom za ostarele. Obenem bodo obnovili tudi strop knjižnice. F.M. Gostilna pri Zupanc Kostrevnica - Pri Zupanc v Kostrevnici 11, dva kilometra od Vidrge proti Sveti gori, je od januarja odprta gostilnica, ki jo lahko obiščete ob petkih od 16. do 22. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11.30 do 22. ure. Ponudili vam bodo domače klobase in narezke ter pristna vina. I.L. w Se so dobri ljudje V četrtek, 13. januarja 1994 sem se vračal domov. V Potoški vasi mi je iz avtomobila padla denarnica z vsemi dokumenti. Neka gospa je to opazila in jo izročila vozniku, ki je imel isto pot kot jaz. Dohitel me je in sopotnica mi je izročila denarnico z vsemi dokumenti in denarjem. Imenovani gospe sem se sicer zahvalil, nisem se pa mogel zahvaliti neposredni najditeljici. Vsem, ki so bili tako dobri in pošteni, mnogo mnogo hvala. Vesel sem, da so med nami še dobri in pošteni ljudje. Lojze Zupan, Zagorje Cesta proti Pušavam Glede na klic bralca iz Zavin, ki si je napačno razlagal vsebino članka o urejanju omenjene ceste, sem dolžna dodatno pojasniti vsebino del. Kot okoliški krajani vedo, je cesta last treh krajevnih skupnosti: Izlake, Kisovec -Loke in Čemšenik. Na tajništvu KS Izlake so mi povedali, da nameravajo v letošnjem letu prepostiti cesto od Turnška do Ravnikarja, od tu naprej pa cesta ni asfaltirana. Okoliški krajani bi želeli asfaltirati tudi preostali del ceste do Pušav, vendar nimajo dovolj sredstev. Zato so v preteklem letu prosili KS Izlake, da jim pomaga. Svet KS Izlake je krajanom ob preplastitvi "njihove" ceste obljubil tudi delno pomoč pri asfaltiranju preostalega dela ceste do Pušav. Vsem prizadetim bralcem se opravičujem za nastale nejasnosti. Na vsa dodatna vprašanja vam bodo z veseljem odgovorili na tajništvu KS Izlake. Mojca Kunšek. Izlake Plus za K3CIJICG Med oskrbovalci planinske koče na Kopitniku je tudi nekaj kadilcev. Odločili so se, da v gostinskih prostorih ne bodo kadili. Posnemajo ih tudi drugi, ki prihajajo na Kopitnik in svojo "dozo” skadijo v veži ali na prostem. Nekadilci lahko spijejo čaj v vX;!vX;:;X;X\;X\;Xv:;X"X;X;X;X;Xy>X;X;XvX;Xp.;.v.;.;.;-;-;.;-;.;.;-;. nezakajenem prostoru, kar za ostale planinske koče še ni v navadi. Kultura kajenja je šele na pohodu. Upamo, da bodo zgledu s Kopitnika VAKA HRASTNIK, Log 1, tel.: 43 308 -RAZNE PIZZE -HAMBY - OCVRT KROMPIRČEK -HOTDOG - SIROV IN MESNI ZAVITEK (po naročilu) - DOSTAVA NA DOM (po dogovoru) V istem lokalu tudi VIDEOTEKA Odprto: vsak dan 9.00 - 22.00, sobota, nedelja, prazniki 12.00 - 22.00, ponedeljek ZAPRTO. ■■Ulj ELEKTROMEHANIKA ing. Martin ČOP 61420 TRBOVLJE, Dom in vrt 22 tel.: 0601/21 682 PROIZVODNI PROGRAM: - mobilne antene za radijske zveze - antene za mobitel - pribor za radijske zveze PROGRAM STORITEV: - montaža opreme za mobilne radijske zveze - vgradnja mobilnih telefonov v vozila - montaža in nastavitev oljnih gorilnikov za centralno ogrevanje Posredujemo prodajo mobitela za pooblaščenega zastopnika IT 100 d.o.o., Brezovica! Izjemno ugodne cene mobitela ob ponovnem znižanju cene priključka za celih 1000 DEM! POKLIČITE ŠE DANES! DOBAVA IN MONTAŽA TAKOJ! il E Jožetov cingelj Spoštovane bralke in bralci. Čeprav sem bil že na robu obupa zaradi razprodaje slovenskega imetja in časti, ki poteka takorekoč na vsakem vogalu, je te dni posijalo sonce v moje črne misli. Še se najdejo pravi, kleni Slovenci, ki jih ne zanima Evropa niti tujci in njihov denar. Preprosti so, nepodkupljivi in kar je najvažnejše, tujcem, ki so itak že od pamtiveka izvor vsega našega gorja, znajo v brk zabrusiti odločni NE. Da, uganili ste. V mislih imam najbolj pristne Slovence, ki prebivajo v Planini nad Rakekom in so se v svoji dolini Šentflorjanski Z vsemi močmi postavili po robu pohujšanju, ki jim ga je hotela vsiliti slovenska Karitas in Don Pierino s svojo komuno za zdravljenje narkomanov. To je tisti pristni slovenski egoizem, ki bi ga morali v šolah učiti pii urah domovinske vzgoje, skupaj z napotki, kako skuhati čim močnejši šnopc in kako se uspešno obesiti na podstrešju. Ti zavedni Slovenci se požvižgajo na prazne besede o tem, da morajo narkomani za vstop v komuno preti tem vsaj tri mesece abstinirat i, da v komuni nimajo svoje osebne lastnine niti svojega časa in so povsem podrejeni železni disciplini. Komu je mar, da je Don Pierinov način zdravljenja narkomanov v komunah eden najuspešnejših in ga v Sloveniji podpira (začuda) tudi Ministrstvo zet zdravstvo. In komu mar, da so tudi narkomani ljudje, in da rabijo pomoč, če se hočejo otresli svoje preteklosti. Saj je menda lahko vsakemu pametnemu Slovencu jasno, da bodo takoj za narkomani v vas vdrli še druge vrste huligani, ki bodo s spreji čečkali po hišah in hlevih, preprodajalci drog, ki bodo nedolžnim otročičkom ponujali marihuano na poti v šolo in drugi kriminalci, ki bodo grozili vsem po vrsti, streljali na krave in požigali posevke. To pa bodo vrli Planinčani preprečili za vsako ceno in zlo (komuno) zatrli že v kali. In prav je tako! Kam pa bi nas pripeljalo, če bi naenk rat Začeli pomagati drug drugemu? Pobotali bi se s sosedi, postali bi bolj prijazni, skorajda človeški. O, strah in groza! Kakšen udarec bi bil to za tradicionalno nevoščljivo in egoistično slovensko dušo. Zato se raje potuhnimo Znotraj lastne dvoriščne ograje in hvalimo Boga, da se Don Pierino ni domislil Zasavja. Pa mirno spanje vam Želim. Jože Ranzinger jr. Milanova kost Januar nam bo ostal v spominu iz več zornih kotov. Doživljali in preživljali smo poleg vsega tudi ekološke in zdravstvene zadrege in preglavice. Zdravniške čakalnice so bile dan za dnem polne, prepolne; v deželo se je naselila gripa z vsemi svojimi nadlogami. Doma je moralo ostati veliko zaposlenih in šolarjev. Še zdaj se bolezen ni unesla; zapustila pa nam bo tudi marsikatere zle posledice. Povečalo se je število ljudi, obolelih na dihalih, žal med njimi kar precej otrok. In ker je ozračje še vedno zastrupljeno, kar nam vsak dan dokazujejo opravljene meritve stopnje onesnaženosti, si laže predstavljamo, v kako nezavidljivem položaju živimo. Že večkrat je bilo naglašeno, kako smotrno je zimski čas izkoristiti za krajše ali daljše bivanje v naravi, proč od zatohlega mestnega ozračja. Zdravstveni delavci radi svetujejo staršem, naj, če le morejo, popeljejo otroke v okoliške hribe, vsaj ob vikendih. Ker se bližajo zimske počitnice, tokrat znatno krajše kot prejšnja leta, bi bilo še posebej pomembno omogočiti šolarjem vsaj nekajdnevno bivanje v zdravi naravi. Žal sedanje razmere preprečujejo, da bi izkoristili šole prosti čas za zimske kolonije ob morju. 'Toda izlete do naših planinskih domov bi utegnili prirejati ali pa celo najeti zmogljivosti v njih za nekaj dni. Vse bo lepo in prav, če bo v bližnjih dneh spet zapadel sneg, če ga bo za pravo zimsko veselje in radosti. Ker pa izkušnje kažejo, da ga med zimskimi počitnicami zlepa ni, bi resnično kazalo premisliti o bivanju v planinskih domovih, zlasti vseh šolarjev, ki že bolehajo za obolenji dihal. Šole za te vrste rekreacije nimajo denarja. Zato bi se morali lotiti vseh razpoložljivih oblik zbiranja sredstev za te namene. Po vsem sodeč bi kazalo za to najprej ogreti ustrezna občinska telesa; vodstva zdravstvenih domov bi bržčas rade volje postregla z vsemi prednostmi bivanja v naravi, daleč proč od zastrupljenega ozračja in onesnaženega okolja. Znabiti ne bi bilo napak vso stvari prikazati tudi podjetjem in nenazadnje ministrstvu za zdravstvo, ki ne bi smelo ostati gluho za te vrste zasavske prošnje ali celo zahteve. Nemara je vse to pisanje pred bližnjimi zimskimi počitnicami že nekoliko prepozno. Toda poskusiti ni greh, čeprav bi tokrat omogočili teden dni bivanja v domačih okoliških planinskih domovih le najbolj zdravstveno ogroženim šolarjem. Ali pa, če tudi to ni mogoče: vsem, ki se uk\’arjajozobšolskimidejavnostmi otrok, bi morali tako gmotno pomagati, da bi jih utegnili popeljati vsaj kakšen dan na izlete v neokrnjeno naravo. Milan Vidic VQ Kazenski zakon Republike Slovenije: Za mladoletnike, ki so ob storitvi kazenskega dejanja že dopolnili 14 let, se na območju RS uporabljajo določbe šestega poglavja kazenskega zakona RS in določbe tega (drugega) poglavja, druge določbe jugoslovanske zakonodaje pa le, če ne nasprotujejo določbam teh poglavij. Mladoletnimstorilcemkaznivih dejanj se lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi: disciplinska ukrepa, ukrepi strožjega nadzorstva, zavodski ukrepi in kazen mladoletniškega zapora. Zavodski ukrep je lahko oddaja v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali drug zavod za usposabljanje. Usoda Suhoparna črka zakona jim določi nadaljnjo usodo. In ko se za njimi zaprejo težka vrata zavoda se svet okrog njih ustavi. Vsakdo od mladih ljudi, ki skrenejo z družbeno sprejemljive poti, ima svojo zgodbo. Vsakdo ima svojo bolečino, ki se vleče skozi vsa dejanja. O njih neradi govorimo, starši se sramujejo, družba ne razume in obtožuje. Oni pa so ljudje ravno tako kot ostali, potrebujejo nasmeh in nežno roko. Zavod, ki naj bi prevzgojil ali vzgojil, naredi včasih več škode kot koristi. Toda dejstvo je, daje v naši družbi določen red, ki ga moramo spoštovati, da bomo lahko živeli drug z drugim. Vsa odstopanja nam rušijo udobnost ki smo jo težko pridobili. Treba seje soočiti. Na tej zemlji živimo takšni in drugačni. Vzrok za nerazumevanje in sovraštvo je največkrat nevednost. Tisti, ki zaidejo na stranpota največkrat ne vedo, da je lahko tudi drugače. Izgubijo se in tam ostanejo. Ena odrešitev, kijo je družba našla, je tudi prevzgojni dom. Na drugi strani pa smo mi, ki smo zunaj. V večini ne vemo, da se na te poti zaide mimogrede. Ne poznamo teh otrok, za nas so vsi enaki. Zakon jim skuša pokazati našo, družbeno sprejemljivo pot, mi pa bi se morali potruditi spoznati njihovo. Zato smo se odpravili v Prevzgojni dom v Radeče. O tem. kako sploh izgleda takšen dom. kako poteka življenje za zidovi starega grajskega poslopja, smo se pogovarjali z upravnikom doma Albertom Šipkom in z gojenci Alešem, Sandijem, Dejanom, Yimom, Mariom. Imena fantov so izmišljena, zgodbe pa tako resnične, da bolijo. Prevzgojni dom V Radečah je trenutno 51 gojencev, večinoma so fantje. Zaposlenih pa je 71. Zavod je organiziran tako. da je služba razdeljena na štiri temeljne sektorje: vzgojni sektor, sektor pooblaščenih uradnih oseb (pazniki), delavnice in šolski sektor. Znovimkonceptomzavoda bodo delavnice in šola ena služba. Prej so bile dela vnice organizirane po tržnem konceptu in so delovale tako, kot pač deluje vsaka delavnica ali obrtno podjetje. Albert Šipek Potem je tu še servisna služba, kuhinja, računovodstvo, imajo svojo pekarno. "Noben sektor ni pomembnejši od drugega, vzgojni sektor ima največje število interakcij, zato je postavljen na prvo mesto, drugače pa so vsi enako pomembni. Tu dela trenutno devet vzgojiteljev, socialni delavec, psiholog in medicinska sestra. Sektor vodi pedagoški vodja. Vzgojitelji imajo višjo izobrazbo, nekateri pa končujejo študij za pridobitev visoke," je povedal upravnik Albert Šipek. Zavod je bil v preteklosti precej bolj poln, imeli so tudi do 85 gojencev. Danes je ta številka bistveno nižja, to je po ocenah upravnika tudi najbolj optimalno število. V začetku leta 1993 so imeli celo samo 33 gojencev in vzgojne skupine so oblikovali tako, da sta v vsaki skupini delala dva vzgojitelja - terapevtski par. Situacija seje zdaj spremenila. Na eni strani se je povečalo število gojencev, na drugi pa sta dve delavki odšli. Zato so terapevtske pare razbili. Vsako vzgojno skupino vodi matični vzgojitelj, skupine pa štejejo osem, devet gojencev. Veliko imajo sestankov, skupinskega dela. Učijo se komunikacij, novih vzorcev vedenja, sprejemanja določenih socialnih vlog. Pozimi se držijo bolj v gradu, več je dvoranskih aktivnosti, dosti tudi berejo, precej več, kot bi si človek mislil. Poleti hodijo na sprehode, po nakupih, vsaka skupina ima del vrta, ki ga sama obdeluje, vzdržujejo parke, čistijo hišo, svoje prostore. Veliko je prostočasnih aktivnosti. Imajo svojo knjižnico^ športno igrišče, letni bazen. Gojenci se vključujejo v razne sekcije, npr. taborniško, foto, video, športno, imajo svoje glasilo. "Vsi prihajajo vsi z enakimi kriteriji. Izrečen jim je vzgojni ukrep. Ukrep izreče sodišče, dolg pa je od enega do treh let, odvisno od tega, kako se gojenec vključi v življenje, v vzgoj ni proces, vendar ne manj kot eno leto. Spodnja starostnamejaje 14 let, zgornja ni tako trdno določena. Kazenski delikti so različni: kraje, vlomi, pretepi. Velja dogovor - če gojencu postane grad oziroma polzaprti oddelek pretesen in ga ovira v njegovi osebnostni rasti, ga prestavimo na odprti oddelek, pove upravnik Šipek. Tudi ta je tam, v okviru teh zgradb, vendar je popolnoma ločen, fizično ni vezan na polzaprti del. V Radečah imajo tudi zanimivost, ki je najbrž med redkimi v Evropi. Naredili so namreč simbiozo med dekliškim in odprtim oddelkom. Večji del vsega delajo skupaj. Skupaj ue spijo, imajo vsak svoje prostore, drugače pa večinoaktivnosti delajo skupaj. Fantje, ki so na odprtem oddelku, so dosegli takšno stopnjo socializacije, dajirn lahko zaupajo, dosegli so visoko stopnjo socialne zrelosti - to pa potegne za sabo tudi dekleta. Odkar so s tem začeli, praktično sploh ni kršitev na dekliškem oddelku. Vzgajanje Ob sprejemu skušajo celovito obravnavati vsakega posameznika. Po prvem razgovoru ga vključijo v skupino, k tistemu vzgojitelju, za katerega se zdi. da bi bilo najboljše. Potem ga nekako deset dni bolj spremljajo in na osnovi ugotovitev skušajo ponuditi dolgoročen program, po katerem naj bi teklo njegovo prevzgojno delo. Dogovorijo se za poklic. Kakšen poklic, na kakšnem nivoju bi želel, oziroma bi ga bil sposoben opravljati. Gojenec se lahko odloči, če se bo šolal ali pa delal v delavnici. Potem določijo stike z domačimi. Včasih to steče zelo onostavno, včasih pa je bolj komplicirano, ker so odnosi v družini povsem porušeni. Velikokrat sc zgodi, da bi bili stiki z domačimi ovira pri vzgojnem procesu. Takrat iščejo druge možnosti: npr. svetovalca, če irna fant dekle (in obratno), ki je pravilno usmerjen(a), te stike krepijo. Gojenca spremljajo, ugotovitve pa sporočajo sodišču, socialni službi, staršem. Šola in delo v delavnicah poteka v dveh turnusih. Vzgojitelji delajo v nasprotnih turnusih. V službi so takrat, ko so gojenci prosti šole oz. dela. V šoli ali delavnici so 7 ur. V delavnice skušajo vnesti situacijo, ki bi bile bolj podobna srednji šoli. Eno uro delajo, potern imajo pavzo, v šoli je režim podoben pravim šolam - ura traja 45. minut, potem je odmor. Šola je organizirana znotraj doma -izobraževanje poteka za štiri poklice na nivoju dveletnega izobraževanja. To je elektro, kovinarski, lesarski in ličarski program. Znotraj teh so še številni krajši: lesarski, agroživtlski...Tudi dekleta se vključujejo v te programe, administrativnih poklicev niso spodbujali nikdar. Skušajo pa vsakemu, ki ima željo šolati se za nek drug poklic izven doma, pomagati, da tam opravlja izpite. Mateja Vidgaj Foto: Tomo Brezovar (r Zakaj (razmišljanja mladih v domu) Ko sem hodil v osnovno šolo je bilo vse v redu. Potem, v prvem letniku srednje šole, sem začel hoditi ven. Prej so me imeli še starši v oblasti, takrat je bilo v redu. Potem ni bilo več tako. Nisem šel več v šolo. Denar, ki sem ga dobil za malico, sem zapil. V Jarše so me dali. Če me ne bi dali tja, po moje sploh kradel ne bi. Tam smo začeli. Po štacunah, butikih, zmeraj več. Tam so me naučili marsikaj. Če bi pogledali moje zapisnike, tam imajo vse zapisano, se bi točno videlo, kje se začne. Sem. v Radeče so me pripeljale kraje avtomobilov. Šel sem skozi celo proceduro na sodišču, edino v preiskovalnem zaporu nisem bil. Prej sembil v zavodu v Logatcu in sem tam čakal na obravnavo. Edinček sem. posvojen. Mamaje kar naprej klicarila naokrog po policijah, če so rnc kje dobili, kje sem, če semi je kaj zgodilo, ker me ni bilo doma. Sem rekel: jaz grem v mesto in sem šel. Me ni bilo dva. tri dni domov. Počasi so začeli policaji domov hoditi. Zmeraj večkrat. Za vedno več stvari sem bil osumljen. Oče je vse to gledal bolj od daleč. Saj seje sekiral, dosti, samo on ni hotel tega pokazati. Na sodišču je pa tako. Sodnica, tožilec, porota, tvoj socialni delavec, mogoče še ravnatelj iz prejšnjega zavoda, socialna delavka, včasih tudi starši. Vsi se nekaj v zvezi s tabo menijo, ti pa čakaš in gledaš in poslušaš. In dosti stvari je. ki sploh niso resnične, ki so čisto drugačne, drugačno predstavo imajo o tebi, kot pa si v resnici. Mogoče bom i mel kdaj svojo delavnico, kovinarsko. Mogoče bom stole delal, ali pa mize, samo da bi nekaj delal. Če bom sploh prišel kdaj ven. če ne bom šel naprej v Celje. Ko sem prišel sem, so mi dejali, osemnajst let boš star, še kakšno malenkost, pa greš v Celje. V bistvu ne razmišljam o prihodnosti. Samo čakam, da bom šel ven. Mene to utesnjuje. Ne morem spali, ne morem jesti. Ponoči hodiš gori, doli. potem te kdo napizdi, kadiš, si kavo kuhaš. Po sedmi zvečer ne smeš piti kave. Če te paznik ne dobi. si jo skuhaš, če ne, pač ne. En mesec sem že brez izhoda. Nisem se vrnil pravi čas. pa še kaznivo dejanje sem imel. Saj ni bilo načrtno. Sem šel mimo enega avta. sem videl takooo debelo denarnico. Tak dober avto je bil odprt. Bil sem pijan. Odprl sem avto insemjo vzel. Kolega so dobili, potem pa še mene. Čehi imel jaz sina. mu ne bi dal možnosti, da postane tak kot sem jaz. Dal bi mu toliko, kot bi prosil. Ne bi mu rekel, da za pogreb šparam. kot so meni rekli doma. Pa imamo dovolj denarja. Imamo hišo, imamo vikend, imamo avto, imamo vse. Pa kaj jaz morem, če preveč gledajo na denar. Če jim je žal, da bi koga častil. Da ne bo druge hranila, reče moja mama. Zaklepali so stvari pred mano. So mislili, da bom doma kradel. Če ti kaj ne paše lahko greš, je rekla. In sem šel. Človeka moraš sprejeti takšnega, kot je. Če vi imel jaz svojo družino, sploh ne bi kradel. Ne bi pil, samo delal bi. Živel bi za otroke. Ampak iz tega doma bom prišel norec. Živčen. Čedalje bolj sem napet. Zadnjič je bila mama na obisku. In je govorila neki vzgojiteljici, kaj sem ji pisal v pismu. Pa kaj njih to zanima!! Pa sem ji dvakrat rekel, mami, daj nehaj. Ona pa še kar. Potem sem začel razbijati. Kaj to druge briga, kaj jaz pišem domov. Kaj boš drugim zaupal, če še staršem ne moreš. Rad bi, da me vidijo takšnega, kot sem. Da nisem tako slab. kot si vsi mislijo. Taje pa v Radečah, ta je pa zaprt, ta je pa večni robijaš, ta nam bo pa še kaj ukradel. Jaz sem kradel bogatim, jaz nisem kradel revnim. Jaz nisem eni snažilki plače ukradel. .... —J Metka ia Sašo: O življenju, športu in še éem Metka Lukančič je že tretjič premočno osvojila naslov najboljše športnice Zasavja. Športna plezalka, ki ji še tako previsna stena ne dela preglavic, ne daje videza moči. Krhko dekle, bi dejal nepoučen opazovalec na sprejemu v Hrastniku pred proglasitvijo. Le navidez, saj se v njej skriva izjemna moč. Sašo Korbar pa je naslov športnika Zasavja osvojil prvič. Pozornost mu še dela malo preglavic. Že z govorjenjem pa dokazuje, da ima močno zmožnost koncentracije. Z Metko in Sašom naj bi se pogovarjali marsikaj, vendar je bilo že na začetku jasno, da brez športa ne bo šlo. Prijetna sogovornika sta. Metka in Sašo s pokali za športnika Zasavja 93. Kako živita, s kakšnimi sredstvi trenirata? Metka: Fcbruarjami poteče absolventski staž, upam da bom z mednarodno kategorizacijo pri slovenski športni zvezi lahko uveljavljala status športnika. Tako bi bila lahko vsaj zdravstveno zavarovana, če pa bi imela denar, bi si plačevala še delovna leta. Ta status bi trajal dve leti. V tem času bi se lahko popolnoma posvetila treningu. Potem pa bi bilo treba poiskati službo. Sašo: Zaenkrat delam v trgovini BT market v Hrastniku. Plača ni ravno velika. Imam status mednarodnega športnika. Sredstev za trening ne dobivam, skušal pa bom dobiti kakšnega sponzorja. Skušal bom poiskati službo kot inštruktor v slovenski vojski, kjer bi mi omogočili dobre pogoje za trening obenem s službo. Kako je s sponzorstvom, si ga morata iskati sama? Metka: Moj sponzorje IBT. Sponzorja mora poiskati vsak sam. Težko seje hvaliti z uspehi, da pridobiš sponzorja. Pač nisem takšne vrste človek. Trenutno mi tako ni uspelo naj ti še kakšnega drugega sponzoij a. Sašo: Predno sem prišel sem, smo se v službi nekaj šalili glede sponzorstva. Prišel je prijatelj, privatnik in sem ga vprašal, če bi me sponzoriral. Bil je za, tako bom verjetno že drug teden imel bolj resnega sponzorja. Trenutno imam tri sponzorje, vendar od vseh skupaj dobim 150 mark. V glavnem dobimo zastonj kakšen prevoz za tekmo ali pa nam plačajo kakšno večerjo. Nekaj sredstev dobimo od strelišča. Kaj je s tekmovanji v tujini, kje dobita denar zanje? Metka: Državna reprezentanca dobi za tekmovanja sredstva od planinske zveze, treninge v tujini pa je treba plačati iz lastnega žepa. Tako pravzaprav ves čas varčuj em, da lahko kam grem. Sašo: Če grem na tekmovanje v tujino, plača Strelska zveza Slovenije dnevnice. Če grem na primer v Nemčijo dobim 50 mark dnevno, za na primer Češko ali druge vzhodne države pa dobim 20 do 25 mark, kar je dovolj za kakšno večerjo, ostane pa še kakšnih 5 mark. Glede na to, da sta dokaj znana in poznana tudi izven Zasavja, ali vaju ljudje prepoznajo npr. na cesti? Metka: Ne, nimam tega občutka, ne vem, če me kdo pozna. Sašo: V Trbovljah in Hrastniku me poznajo pač prijatelji, drugi strelci. V Ljubljani pa se mi je enkrat zgodilo, dame je ustavil nek fant in me vprašal, če sem Sašo Korbar. Ko sem ga vprašal, kako me pozna, mi je povedal, da meje na nekem ljubljanskem strelišču videl streljati v finalu. Da bi se obračali za mano, kot za kakšnim znanim profesionalcem, tega pa verjetno še nekaj časa ne bo. Kakšni pa so vajini načrti v bodočnosti, ne samo načrti v športu, pač pa splošno. načrti v vajinem življenju? Metka: V bistvu si ne zastavljam kakšnih posebnih ciljev. Najprej doštudirati, potem bom videla, kako naprej. Sašo: Rad bi naj prej dobil kakšno službo, ki bi mi omogočala bolje trenirati. Dobro bi bilo najti kakšnega dobrega sponzoija. Ne vem kaj še, mogoče srečo v ljubezni (smeh). Metka: Sreča v ljubezni ni nikoli odveč. Sicer pa že malo razmišljam, kaj bo, ko bo treba služiti denar. Rada bi bila na svojem, vendar je za to potrebna neka finančna baza, tako da to verjetno še ne bo takoj. Kakšni pa so tisti, čisto človeški občutki, ko človek visi visoko v steni, ali na pomembni strelski tekmi? Strah? Trema? Metka: Ponavadi ni časa razmišljati od drugih stvareh, razen o tisti, ki jo počneš. Sploh kadar plezaš zase. Na tekmah pa se ti v glavo velikokrat vtihotapijo nepotrebne misli, ki te dekoncentrirajo in so pogosto krive tudi za neuspeh. Pri plezanju je zelo važna koncentracija. Dober rezultat je v veliki meri odvisen tudi od psihične koncentracije in pi ipravljcnosti. Zelo rada bi, da bi na pripravah imeli tudi kakšnega psihologa, kot ga imajo druge ekipe. Mi nimamo ne zdravnika niti trenerja, kar je v bistvu osnovna stvar. Takose tudi tuskriva nekaj rezerve v naših dosežkih. Že zdaj posegamo v sam svetovni vrh v plezalnem športu, kaj bi šele bilo, če bi imeli boljše Metka in Sašo sta tudi dobra lokostrelca. pogoje za trening. Sašo: Za strelstvo mnogi mislijo, daje dovolj prijeti puško, ustreliti in že si prvi. To seveda ni res. Če pogledamo kakšnega smučarja na primer. On bo imel na štartu grozno tremo. Ko bo prevozil prva vratiča, bo na tremo pozabil; skoncentriral sc bo samo na progo. Pri strelstvu pa imaš tremo od prvega do zadnjega strela, posebno če dobro začneš. Po glavi ti začnejo rojiti razne stvari; od tega, da lahko zmagaš in da je en slab strel lahko usoden. Tako sc ti v bistvu tekom tekmovanja trema stopnjuje. Zavedaš sc, da te minimalna napaka stanc medalje, ali pa celo izpada iz reprezentance. Ali se vama zdi, da imata, glede na to, da sta iz Zasavja, slabše pogoje za trening? Ali imajo npr. športniki iz Ljubljane večje možnosti in boljše pogoje? Metka: Ne, pri plezanju tega ni čutiti. Če bi sc lahko treniralo samo v Ljubljani, bi me to pač stalo (vožnja...) več denarja. Sašo: Glavne tekme se odvijajo na ljubljanskih streliščih. Tudi sam grem včasih trenirati v Ljubljano. Tako kol Metka ne more stalno plezati na eni steni, moram tudi jaz pri treningu menjati strelišča. Večinoma vadim doma. V kleti sem si uredil strelišče, kjer lahko vadim. Vendar ima vsako strelišče svoje specifične pogoje od svetlobe in drugih stvari, ki so lahko na tekmovanju odločilne. Kaj počneta v prostem času? Gasploh imata? Metka: Spomladi zelo rada delam na vrtu. Je zelo prijetno. Nekoč sem v roke prijela neko vrtnarsko knjigo in tako seje začelo. Delo na vrtu je pravzaprav odlična sprostitev. Nad tem mojih hobijem je nadvse navdušena tudi moja mama, kiji zdaj prcostajasamo še pobiranje pridelkov. (Smeh) Sašo: Hobi? Najraje se vozim z avtomobilom. Pravzaprav se ne vozim, ampak divjam. Uživam v hitrosti. V prostem času grem na sprehod s svojo Psico, kar kondicijsko koristi tudi meni. Ce mi je res dolgčas, sedem v avto. Moja nekakšna skrita želja je, da bi nekoč vozil rally. Gledata filme, hodita v kino? Metka: Včasih si ogledam kakšen film, vendar o njem kasneje ne razpravljam in ne premišljujem preveč. Sašo: Vsake dva dni grem v videoklub. Najraje imam komedije in srhljivke. Zelo všeč mi je bil film Prvinski nagon. Kaj pa glasba, poslušata...? Metka: V glavnem poslušam Crosby, Stili in Nash ter seveda Hišo. Ta vrsta glasbe mi je nakako najbolj všeč. Sašo: Glasbo v glavnem spremljam preko MTV-ja. Vrnimo se k športu. Tukaj so tudi trenutki razočaranja. Kako se vidva soočata s takimi trenutki? Metka: Pri plezanju vsekakor so takšni trenutki. Za cilj si postaviš preplezati zelo težko steno. Porabiš veliko časa, da jo naštudiraš... Če ti uspc.jc vse O.K. Neuspeh pa na različne ljudi vpliva različno. Mene neuspeh kar potre. Sem zelo čustvena in na takšne stvari reagiram precej močno. Vendar mislim, da znam prenesti poraz. Psihična plat tega športa je pač zelo pomembna. Sašo: Na tekmovanju so pritiski veliki. Če veš, da ti gre dobro, da dobro streljaš, je še toliko hujše. Če ti strel za malenkost spodleti, lahko padeš za nekaj mest. Poraz po tekmi pač prebolim, pogledam in premislim, kaj je bilo narobe. Na to hitro pozabim in začnem razmišljali že o naslednji tekmi, kije ponavadi že čez kak teden ali štirinajst dni. Nikoli pani tako, da poraza ne bi znal dobro prenesti. Zmaga naj tisti, ki je boljši. Kaj pa poškodbe, vaju je strah poškodb? Sašo: Seveda, tudi pri strelstvu so poškodbe. Že kar nekajkrat seje zgodilo, da je puška bila narobe usmerjena in je kdo po pomoti pritisnil na petelina in si je ustrelil mimo glave. Pri strelstvu moraš biti zelo pazljiv, previdno moraš delati z orožjem. Pri zračni puški še ni tako hudo. Z malokalibrskim orožjem pa z nepazljivostjo lahko koga tudi ubiješ. Metka: Plezalstvo velja za nevaren šport. Vendar je vzrok poškodb pogosto le človeška malomarnost. Če sc privežeš kot je treba, je možnost nesreče zelo majhna. Primeri poškodbe so zelo redki. Najpogostejše so poškodbe prstov, ki so občutljivi. Če pretiravaš s treningom, si lahko poškoduješ prste. Za konec še kakšen nasvet za začetnike, oziroma za vse, ki bi radi poskusili s športom takšne vrste! Metka: Vsak, ki bi rad plezal, sc lahko obrne na trboveljsko planinsko društvo, ali pa pride v telovadnico na šoli Ivana Cankarja, kjer imamo steno. Občasno organiziramo tudi tečaje. Vendar, kdor hoče, ga vpeljemo v plezanje, ne bo čakal na začetek takšnega tečaja. Plezanje ni samo tekmovalni šport, ampak je tudi zelo prijeten rekreativni šport, kjer ima človek veliko stika znaravo. Plezanje lahko združi prijetno s koristnim. Sašo: Na strelišču imamo vedno veliko "pionirjev". Veliko jih pride, veliko jih gre. Strelski šport je na videz zelo enostaven. Otroci so majhni, puške so težke. Moraš imeti kar nekaj kondicije, da jo držiš. Brc/, močne volje ni nič. Kdor pa vztraja, bo hitro napredoval, s tem se mu bodo odprle možnosti za naprej. Jure Nagode Foto: Branko Klančar UPOKOJENSKE NOVICE Na društvih upokojencev v Zasavju je v prvih teduih leta kar precej živahno. Tako zelo vestno upokojenci izpoljnjujejo svoje članske obveznosti. V zagorskem društvu bo potekala akcija kar do konca junija. V Trbovljah pravijo, da bodo končali v rednem terminu - konec januarja. V Hrastniku pa še vedno lahko poravnate članarino na sedežih društva, če pa to ni mogoče, vas bodo obiskali aktivisti društva. Sicer pa trboveljski upokojenci počnejo še marsikaj drugega: hodijo v planine, balinajo, pa tudi na letovanje že računajo. Od 5.-12. marca vabijo na 7 dnevne počitnice v Rabac. Ta del Istre je mnogim slovenskim upokojencem zelo všeč, primerna pa je tudi cena, ki znaša 150 DEM. Trboveljski borci - upokojenci se lahko pohvalijo z odlično organizacijo številnih izletov. Pozimi le teh ni. S tem pa ni rečeno, da ni srečanj. Pred novim letom so se vsi prijatelji in znanci z izletov dobili na novoletnem srečanju, 27. januarja pa že na drugem. Prvič so povabili medse kozmetičarko, drugič pa svojega zdravnika. Pogovor je tekel seveda o zdravstvenih tegobah in še o marsičem. M.K. Izlaški planinci so bili tudi na Čemšeniški planini. Foto: Tomo Brezovar V domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah so imeli stanovalci, člani planinske sekcije. 18. januarja že svoj drugi redni občni zbor. Poleg članov, so se sestanka udeležili tudi tajnik PD Zagorje g. Sajovic, direktorica doma Irena Drenik in mentor Damjan Brvar. Na sestanku so pregledali realizacijo programa preteklega leta, sprejeli nov načrt, pregledali članstvo, ter se pogovorili o članarini za to leto. Zadovoljni so, da so večino svojega načrta izpolnili; obiskali so Partizanski vrh. Zasavsko goro, Čemšeniško planino, Kal, Gore. Podmejo, ob finančni podpori Janeza Vidmarja ( kateremu so za pomoč iskreno hvaležni) pa so odšli tudi na izlet v Črnomelj, na Trdinov vrh in pod Golico. Število članov v društvu je ostalo nespremenjeno, to je 15, od tega je najmlajši star 62, najstarejši pa 85 let. Planinci - upokojenci so dejali, da sc njihova ljubezen do naših naravnih lepot povečuje in da bodo ostali zvesti lepotam naše domovine. % Občni zbor felinologov Trbovlje - Člani Felinološkega društva Zasavje - FDZ so imeli preteklo soboto občni zbor, na katerem so pregledali opravljeno delo. Društvo je v preteklem letu pripravilo razstavo pasemskih muc v Radečah. Nekateri člani FDZ so se udeleževali tudi drugih društvenih in mednarodnih razstav, organizirana pa je bila tudi nabava hrane za mačke. V Zasavju je bilo lani 23 novih mladičev, lOabesinkin 13 perzijskih mačk. Člani so sprejeli tudi plan dela za letošnje leto. V januarju so že pripravili razstavo pasemskih mačk v Trbovljah, udeleževali pa se bodo društvenih in mednarodnih razstav. Članarina za leto 1994 znaša 2500 SIT. Na koncu so člani razpravljali še o številu članstva v FDZ, ki bi lahko bilo veliko večje kot sedaj, vsaj glede na trenutno številčnost pasemskih mačk. A.M. Zaključna prireditev Zasavje - Planinska zveza Slovenije, je kot naslednica predvojnega Slovenskega planinskega društva - SPD, organizirala lani ob svojem stotem jubileju številne prireditve, od začetne v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu, do različnih koncertov, razstav, proslav, družabnih in planinskih prireditev, večjih izletov in pohodov, ki so jih pripravila slovenska planinska društva. Osrednja slovenska planinska organizacija pripravlja še eno, tokrat zaključno prireditev. V petek, 4. februarja, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani koncert moških pevskih zborov Vres iz Prevalj, Lire iz Kamnika, Komornega zbora s Ptuja. Kvarteta Spev in Lovskega zbora Zveze lovskih družin Zasavje iz Trbovelj. Vsak od teh zborov bo zapel po nekaj izbranih narodnih in planinskih pesmi. Zasavski lovci bodo nastopili pod vodstvom dirigenta Viktorja Dolarja. T.L. Planinska šola Dol pri Hrastniku - PD Dol je začelo s pripravami na planinsko šolo, ki se bo pričela v začetku februarja in bo trajala do konca marca. Namenjena je mladim planincem od 11. leta dalje. Program, ki ga predlaga komisija za vzgojo in izobraževanje PZS, predvideva 16 ur teorije in 5 ur praktičnega izpopolnjevanja na izletih. Obiskovanje tečaja planinske šole je pogoj za udeležbo v planinskem taboru v počitniških dneh. F.M. Na Lisco Trbovlje - V soboto, 22. januarja je planinska skupina PD Trbovlje na OŠ Trbovlje (PE Revirski borci) organizirala skupinski izlet na Lisco. Izleta se je udeležilo 22 mladih planincev, zraven pa so bili še planinski vodniki in pedagoški delavci. Izlet je potekal ob lepem, jasnem in sončnem vremenu. V načrtu imajo še več takšnih izletov. T.L. Tekmovanje mladih Trbovlje - Mladinski odsek PD Trbovlje je te dni obravnaval program dela v letošnjem letu. Osnovna dejavnost odseka so izleti v gorski svet. Tako društvo kot tudi mentorji planinske vzgoje želijo večjo udeležbo mladih iz osnovnih ali srednjih šol pri izletih. S teni namenom bodo letos organizirali in izpeljali tekmovanje posameznih planinskih skupin, ki jih ima to društvo v vseh pedagoških enotah OŠ in drugih šolah, pod geslom Mladina in gore. Mentorji planinske vzgoje bodo pripravili pravilnik o tekmovanju, ki bo zajemal različne dejavnosti mladih planincev, vse s ciljem, da bi jih navajali na redno in čim pogostejšo obiskovanje gorskega sveta. Ko bodo konec leta pregledali in ocenili opravljeno delo ter ugotovili, katera planinska skupina in na kateri šoli še posebno izstopa, bodo podelili priznanja in nagrade. T.L Izlet upokojencev Trbovlje - Planinska skupina PD Trbovlje, ki že dalj časa deluje pri DU Trbovlje, je svoj zadnji izlet pripravila prejšnji četrtek. Izletnike je vodil Vinko Pfeifer, udeležilo se gaje 21 udeležencev - upokojencev-Prehodili so pot iz Trbovelj skoz* Čebulovo dolino, Zavrle in Školj0 Rižo in sestopili v Trbovlje. Vrem® je bilo lepo, sončno, tudi že topi0-ozračje pa čisto. T.L Mladim Zasavcem Včasih smo brali Župančičev o pestiti, kjer se spominja časov, ko so se ženili ptički, zdaj prihaja iz Aiiftlije v vse evropske dežele Valentinovo, praznik zaljubljencev, Prijazne praznike je kar prijetno posvojiti. Ce ste že videli nove znamke z leetovim srcem, morate priznati, da tudi izdelek Mateja Završnika z Dola ni nič slabši. Le da ni v barvah. Inče bi v teh dneh radi odposlali kakšno zaljubljeno pismo, čipkasto obv e/.ico, pa si «a ne upate, j-a pošljite na Mišmaš. PtKlpisov ne bomo objavili, tako kot jih nismo sedmošolccm, ki so opisovali svoje simpatije. Malo smo se preselili Se v Kranjsko Goro s kisovškimi in zagorskimi petošolei, ki so z. navdušenjem opisovali šolo v naravi. Ohljuhili so nam tudi risia» l.iz.njekove hiše. S šolo v naravi Vsoboto, 15.1.1994,smo prišli v Kranjsko Goro. Stanovali smo v domu Pionir. Zraven je hotel Kekec, ki ima na strehi iz lučk narejeno zvezdo. Smučali smo na alpskih in tekaških smučeh. Naše sobe so prostorne in postelje udobne. Na žalost je izbruhnila viroza. V naši sobi se je ena sošolka hitro pozdravila, druga pa ima še kar vročino. Bili smo tudi v discu. Plesali smo na divjo glasbo. Tudi naša razredničarka je šla plesat. Tisti večer smo šli pozno spat. Anja Šircelj, 5,c Oš Kisovec Obisk Liznjekove hiše V sredo popoldne smo se odpravili v Liznjekovo hišo. Ta hiša je bila včasih najbogatejša, sedaj pajenajstarejša v Kranjski Gori. Gospa, ki je zaposlena v etnološkem muzeju, ki je sedaj v tej zgradbi, nam je razlagala, kje so včasih spali, zakaj so uporabljali nekatere predmete in tako naprej. Gospa nas je odpcl-jala na podstrešje in nam pokazala statve, kjer so včasih iz lanu tkali platno. V črni kuhinji so na ognjišču kuhali. Pokazala nam je še druge prostore in sobo Josipa Vandota. V hiši je bilo zelo lepo. Uroš Pečnik, 5,a, OŠ T. Okrogarja, Zagorje Na drsanju Najezcru meje bilo malo strah. Obula sem drsalke in nekaj časa opazovala druge. Kmalu sem vstala in takoj padla na zadnjico. Ko pa sem ujela ravnotežje, sem lepo drsala. Kmalu so prišli še drugi učenci. Zdaj sem gledala njihove mojstrovine. Drsati je lepo. Nataša Baš, 5.a, OŠ T. Okrogarja, Zagorje se st m Sim. Roda imam Sneženi mož Na hribu v Kranjski Gori sneženi mož stoji in z metlo v rokah prav prikupno se drži. Na glavi mu star klobuk stoji, korenje mu nosek nadomesti, smrekova vejica usta naredi, a s premogovimi očmi korenjak ves čas miži. Nataša Resnik, 5,d, OŠ Kisovec Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji šole v naravi v Kranjski Gori. Siporex, Stipd.o.o.,In-Tact d.o.o., Ultrad.o.o.,Paradoxd.o.o., stranka LDS, AS d.o.o.. Pizzeria Tingi - Tangi, IGM, Svea, Knjigarna MK, Lisca, Oria d.o.o., RGD Trbovlje, stranka Združene liste, Deloza, Pekarna, Potrošnja, GP Marela, Era, trgovina Vidmar. Učenci in učitelji OŠ Kisovec Valentinovo Ko sem bil v prvem razredu, mi je bila zelo všeč. Ne spomnim se njenega imena. Imela je zelo lepe oči in lepe dolge lase. To mi je še ostalo v spominu. Vidimjo skoraj vsak dan. Všeč mi je, vendar vanjo nisem zaljubljen. Če sem z njo, ko so tudi drugi zraven, se pogovorov raje izogibam, če pa sva kdaj sama, se z njo rad pogovarjam. Ljubim jo, ker je dobrega srca, se rada šali in počne slvari, ki mi ugajajo. Čeprav je včasih malce groba, j i ne zamerim, ker se vedno takoj pobotava. Ko me pogleda, se počutim zelo lepo. Mislim, da ne ve, da mi je všeč. Ko ga vidim med odmorom ali na cesti, ne odmaknem oči od njega. Ljubim jo, kako se smeje. Ona ne ve, dajo ljubim. Radjo gledam v oči. Všeč mi je bilo dekle iz d razreda, je vitka in lepa. Bil sem zelo zaljubljen vanjo in tudi ona vame. Vendar seje končalo, ker so naju zafrkavali. Ona pa ni hotela, da bi se za Ij ubezen zvedelo. In meje zasovražila, ker sem bleknil brez potrebe. Moje mnjenje o ljubezni: bog je tisti, ki ne more, ne zna ali pa nima nikogar, ki bi galjubil. Brez ljubezni bi bilo vse prazno. alili pMlttlii Že pred šolo je stal prvič na odru. Znal je toliko pesmi, da je pozabil, katero naj zapoje. Izzadrege ga je rešil brat, se spominja Peter Napret svojega prvega nastopa. V tem času se je v družino priženil muzikaličen človek. Ker mu je bilo Petrovo petje všeč, mu je iz Nemčije prinesel kitaro in ga naučil dva akorda, da seje lahko spremljal. Naučil gaje tudi spremljave z rokami. Po mizi ali kitari je udarjal s komolcem desne roke ter z udarjanjem zapestja dajal ritem pesmi. S prsti leve roke je drgnil po mizi in izvabljal posebne glasove. Tako je prišel v šolo z dokaj širokim "repertoarjem", ki ga je izvajal na vsaki proslavi. V 2. razredu so šli s podružnične šole v Sedražu nastopat v Rimske Toplice. Tam gaje slišal oficir vojaškega zdravilišča in ga "posvojil" tudi za svoje proslave. Ko so ga odkrili še v celjski garniziji, je bilo včasih kar tesno s časom. Z džipom so ga vozili s proslave na proslavo in njemu seje zdelo imenitno. Prav tako imeniten se mu je zdel pasulj, ki gaje bil vedno deležen. Program pesmic je širil. Iz šolskih beril seje učil pesmi Koviča. Pavčka... in j ih pel na melodije znanih popevk. Ljudje so bili navdušeni. Spomnimo se ga tudi z zaključnih prireditev Vesele šole v Ljubljani, na TV oddaji Srečanje... Imel je lep glas - visok deški sopran. Ljudje so svetovali staršem, naj ga vpišejo v glasbeno šolo. Kitaro, seveda. Čeprav je na sprejemnih izpitih s talentom navdušil, so ga pregovorili za učenje violine. "Če boš priden, se boš pa kasneje učil kitaro," ga je vzpodbujala sestra. Tako je pri desetih letih - nekoliko pozno -začel še z učenjem violine. VIII. letniku seje že učil tudi kitaro, vendar je v zadnjem razredu osnovne šole opustil "kantavtorsko" kariero zaradi mutacije. Na srednjo glasbeno šolo seje vpisal po V. letniku violine. V novem okolju je bilo drugače, tu ni bil "zvezda". Veliko je vadil, v tem času se je udeležil tudi mednarodnega tekmovanja violinistov v Italiji. Zgodilo seje še nekaj, kar je zmešalo glasbeno kariero Petra Naprcta. V III. letniku srednje šole ga je Jože Novak iz Turja navdušil za igranje citer. Posodil mu je svoj instrument in note. Petra so citre prevzele, saj nanje igra malo Ij udi, sploh vse se mu je zdelo skrivnostno, neraziskano. Ker na glasbeni akademiji ne obstaja študij citer, je nadaljeval z violino. Drugo stopnjo je končal lansko leto. Med študijem je poučeval na GŠ v Hrastniku violino in kitaro. Z Dejanom Jakšičem (klavir) je nastopal na koncertih, likovnih razstavah, literarnih večerih, proslavah... Pozornost je zbudil z organizacijo citrarskih popoldnevov na Kopitniku. Poleg zasavskihcitrarjevje vabil tudi druge, navezoval je stike z njimi in širil popularnost v Zasavju, citre pa spoznaval vedno bolje: "V začetku sem mislil, da se lahko igra nanje le ljudska glasba. Pa ni tako. Pri Anici Tovornik iz Rimskih Toplic sem dobil ogromno dragocene literature - njen pokojni mož Viktor je igral citre in strastno zbiral note. Tako bogate zbirke nisem zasledil niti v Celovcu niti v Gradcu. Zdaj vadim program za citrarski koncert v Ljubljani, kamor bom povabil predvsem skladatelje. Predstavil bom zmogljivosti tega instrumenta, z namenom, da bi zanj kaj napisali. Igral bom sonate, koncerte in druge resnejše glasbene oblike. To bo moja druga diploma." je še dejal. Profesor Peter Napret poučuje v GŠ violino in citre. S poučevanjem nastajajo zbirke vaj, ki jih bo kmalu dovolj za učbenik. V Sloveniji poučujejo citre na šestih glasbenih šolah - brez enotnega učnega načrta... Prvi slovenski učbenik za citre je izšel 1895. leta. napisal ga je Fran Korun - Koželjski. Potem - razen ciklostiranih izdaj in učbenikov za začetnike -nič. Citrarski "kralj" Miha Dovžan je instrument populariziral, poučuje pa ne. Peter torej nima kaj čakati... Fanči Moljk Foto: Branko Klančar (Prešernov rofapis v Litiji Pisalo seje leto 1957. Verica Kepa je obiskovala nižjo gimnazijo v Litiji. Pri pouku slovenščine so pri učiteljici Milki Kolman obravnavali različne pisave. Spomnila seje, da ima doma list s čudnim rokopisom. Na svetlo zelenem listu sta bili napisani dve Prešernovi pesmi. Prinesla ga je v šolo, skupaj so si ga ogledali in na vse skupaj pozabili. Čez tri leta je bil ta list razstavljen na Prešernovi razstavi v OŠ Ivan Cankar v Hrastniku, kjer je tedaj poučevala Milka Kolman. Razstavo je pripravil prof. Stane Grebenc, ki se mu je zdel rokopis sonetov Kadar previdi učenost zdravnika in Odperlo bo nebo po sodnjim dnevi "sumljiv". Primerjal ga je s Blasnikovim faksimilom ccnzurno-tiskarskcga rokopisa Poezij in ugotovil, daje pisava Prešernova. Listje odnesel v NUK, kjer je zgodovino nastanka preučil vodja rokopisnega oddelka Alfonz Gspan. Pri Kepatovih v Litiji se je tistega leta oglasil Alfonz Gspan. Zanimalo gaje, kako so do rokopisa prišli. Verica in njena mama sta vedeli, daje bil rokopis v eni od Cankarjevih knjig, ki so bile last družine Slane, pri kateri je Veričina mama delala kot gospodinjska pomočnica. Ob koncu 2. svetovne vojne je bila Slančeva hiša bombardirana. Veričina mama je iz njerešila tudi nekaj knjig injih shranila. Rokopis jc bil torej last družine Slane, NUK gaje potem izročil gospe Hubad. Slančevi potomki. Zgodba o rokopisu je prišla do Verice, ki sije medtem ustvarila družino in se piše Hauptman, še enkrat. Mlajša hči Veronika je obiskovala Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Slovenščino jo je učil prof. Stanko Grebenc. Pri obravnavanju Prešerna je pripovedoval, da so še po 2. svetovni vojni v Hrastniku našli Prešernov rokopis dveh sonetov. Sprva ni upala reči ničesar. Po posvetu z mamico je profesorju le povedala, da so rokopis našli pri njih doma v Litiji. Kako jc rokopis prišel v Litijo, uradno ni znano. Verica je pri prebiranju različnih knjig o Prešernu, predvsem po prebranem romanu, ki ga je o Prešernu napisala Mimi Malenšek, prišla do naslednjega sklepa: Prešeren je v Ljubljani hodil k družini Recher, kjer je služila Ana Jelovškova. Eno dekle iz družine Recher seje poročilo v Litijo h Koblerjevim. Koblerjeva hči pa s Slancem. Joža Konjar ZABEL^O Hrastnik Knjižnico 'so obiskali v preteklem tednu bralci slikanic -vrtec. Pokazali sojim prostore in se pogovorili o obnašanju v knjižnici in kako se ravna s knjigami. F.M. Trbovlje Društvo mažoretk Trbovlje je 28. januarja v gledališki dvorani DD Trbovlje pripravilo plesno revijo. S prireditvijo so počastile 10-letnico obstoja in delovanja. Nastopile so štiri generacije mažoretk. Sodeloval je tudi pevec Aleksander Jež. Skupino je pred desetimi leti ustanovila Ema Zalezina, ki jih tudi vodi. Sprvaje skupina tesno sodelovala z Delavsko godbo Trbovlje, kasneje se je osamosvojila. Zadnje leto ima sedež v bivšem Rudarskem do mu (za DD Trbovlje), vaje imajo običajno v DD. T.L. Zagorje 16. filmsko gledališče, ki ga je pripravilo DD Zagorje, je bilo 1. februarja. Pripravili so ameriški film Mesto radosti. Razstava akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja jebilas 1. februarjem zaključena. Na ogled je bila več kot dva tedna. V GŠ Zagorje so učenci konec januarja pripravili notranjo produkcijo. D.H. Jevnica Zadnja januarska sobota je bila za jevniške otroke drugačna °d običajnih. Praznovali so krajevni praznik, ki so ga posvetili knjigi in slovenski besedi. Ob 15-letnici potujoče knjižnice v Jevnici je sedanja izposojevalka Eva Kovič s pomočjo Matične knjižnice Litija pripravila razstavo knjig, na kateri je bil prikazan izbor knjig, ki so jih brali otroci pred 2. svetovno vojno, kmalu po njej in v letu 1993. O pomenu materinščine in slovenske knji ge je na otvoritvi spregovorila pisateljica Anica Zidar, ki je kot učiteljica vzgajala otroke v ljubezni do knjige. S pesmijo so sodelovali domači pevci, otroci pa z razstavo svojih prvih knjig, spisov in ilustracij. Razstava je bila odprta en teden. Tud i učenci sa vske šole imajo radi uganke, zanke in pravljice, kijih pišejo in ilustrirajo kar sami. Že pred tednom so litijsko knjižnico obiskali učenci 3. in 4. razreda in se izkazali kot nadarjeni ustvarjalci. Pesnik Franci Lakovič je 29. januarja obiskal savsko šolo. Imeli so pravi kulturni praznik. Vlado Garantini, tamkajšnji učitelj in pesnik, je spregovoril o povezanosti šole s krajem. Lakovičeve pesmi pa so učenci predstavili z lutkami, nekatere so odigrali kar s kratkimi prizori. Pesnik pa jim je povedal več o sebi in svojih pesmih. Šmartno pri Litiji V šmarskem kulturnem domu je bila 27. januarja prireditev ob 30-letnici preselitve v nove šolske prostore. Šola, ki so jo začeli zidati leta 1958, je bila dograjena po potresu leta 1963. Prireditve so se udeležili tudi nekdanji delavci in upokojenci. V kulturnem programu so nastopili vsi trije šolski zbori, ki jih vodi prof. Janko Slimšek in Kvartet Šmar-tin. J.K. Hrastnik: 7. februarjabodo na svečanosti ob kulturnem prazniku v DD podelili priznanja 8. februar. Trbovlje: 4. februarja bo v DD svečana podelitev letošnjih kulturnih priznanj Tončke Čeč in koncert Ljubljanskih madrigalistov. Trbovlje: 8. februarja ob 19. uri bo v domu Svobode akademija v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Sodelovale bodo vse sekcije Svobode (pevci, igralci, instrumentalisti in drugi). Trbovlje: 10. februarja ob 17. uri bo v domu Svobode predstavitev dejavnosti V VZTrbovlje pod naslovom Teci, teci, soncu reci... Vače: 6. februarja bo ob 14. uri ob obeležju GEOSS tradicionalna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik bo dr. Lev Kreft, v kulturnem programu bodo sodelovali: PZ KUD Vače in igralka Majda Grbac. Ob 15. uri bo nadaljevanje v dvorani na Vačah, kjerbodo zbrani kulturniki spregovorili o aktualnih stvareh. Odprli bodo tudi razstavo slikarske kolonije Vače 93. Litija: 8. februarja bo ob 16. uri v matični knjižnici šola kreativnega pisanja pod vodstvom prof. Milene Blažič. Informacijedobite v litijski knjižnici. Zagorje: 8. februarja bo ob 18. uri v DD Zagorje otvoritev razstave lanske Kolonije Izlake - Zagorje. Nastopila bo nova pevska skupina pod vodstvom Tomota Brezovarja in pihalni orkester Svea pod vodstvom dirigenta Emila Krežeta. Trbovlje: Ivanka Uršič razstavlja 23 del v poslovnih prostorih Razvojnega inženiringa v Doljnem Lazniku. Trbovlje: Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v raznih slikarskih tehnikah v poslovnih prostorih RSH. KNJIŽNICE lil :::::::::::::: Zagorje Knjižne novosti: 1. Adi Smolar: Naš svet se pa vrti, 2. Angelika Pogelšek: Biseri, 3. Silvo Kristan: V gore - izletništvo, pohodništvo, gorništvo, 4. Alojz Carli: ZadnjidnevivOgleju, 5. Andrej Budal: Križev pot Petra Kupljenika, 6. Janko Kersnik: Testament, 7. Burana Carmina: Izbor pesmi, 8. Dimitrij Zrimšek: Družinska medicina z deontologijo, 9. Zoran Pavlovič: Psihološke pravice otroka, 10. Frederic Vcstcr: Kriza prenaseljenih območij. Hrastnik Knjižne novosti: L Taylor, B.: Življenje v gozdu; 2. Greenway.Th.: Življenje v močvirju; 3. Gunzi, Ch.: Življenje v jami; 4. Manček, M: Hribci. Sreča ne počiva; 5. Dyer, W.W.: Življenje kot igra; 6. Novak, B.: Zaletenci; 7. Prva pomoč; 8. Wolff, L: Sodobni evropski bonton; 9. Zupan, J.: Osunk; 10. Mann, Th.’: Smrt v Benetkah. Litija Knjižne novostrČl. G. Strniša: Razbojniki z Marsa, 2. B. Novak: Zaletenci, 3. M. Felix: Številke, 4. G. Makarovič: Copati, 5. H. Beer: Beli medvedek, kam greš?, 6. H. Beer: Beli medvedek, vrni se, 7. M» Felix: Barve, 8. N. Rupel: Deset sprehodov med Slovenci na Koroškem, 9. M. Dražumerič: Afrika južno od Sahare, 10. M. Dražumerič: Dolenjska in Bela krajina. mm: Za skupino Agent's Limited je počitka konec. Bobnarje uspešno saniral poškodbo in skupina je pripravljena na delo. Tokrat so udarili z dvema koncertoma v Ljubljani. V četrtek. 27. januarja so imeli koncert v klubu Palma. Skupaj z ljubljanskimi Bombami in Ego mailfunction so se predstavili ljubljanski publiki v svoji najboljši luči. Okoli 150 obiskovalcev jih je lepo sprejelo. Le pevec Lušo je vmes malo "popizdil". kerjebila publika malo preveč anemična. Dva dni kasneje so imeli koncert v gala dvorani na Metelkovi. Ogrevali so publiko za nastop skupine It's not for sale. (Tiste, ki sem jo nekoč zamenjal za trboveljsko Not the same.) Dobro ozvočenje je Agentom omogočilo dobro predstavo, tako glasbeno kot tudi scensko. Čeprav so izven Zasavja dokaj neznani, so bili tudi tokrat dobro sprejeti. Folk so dodobra "zažgali"- Vuk sarnotnjak, Vuk samotnjak je bilo slišati iz prvih vrst. Očitno seje ta stvar najbolj prijela. Aplavzi po vsakem komadu so bili glede na stoglavo množico obiskovalcev solidni. Obakoncerta Agentov slabila prej pospremljena z vrtenjem njihovih komadov po mariborskem in ljubljanskem radiu Študent. Organizatorji letošnjega Novega roka pa se ne bodo morali več zgovarjati na njihovo anonimnost. (Lani niso prišli v izbor za novi rok zaradi anonimnosti, čeprav je bila njihova glasba dobro sprejeta.) It's not for sale so prav tako odigrali solidno. Zadovoljsto glasbenikov kot tudi obiskovalcev je bilo popolno. Obiskovalci niso pričakovali tako dobre glasbe obeh bendov, benda pa sta bila zadovoljna z odzivom publike in kvaliteto svoje predstave. Zadovoljstvo publike je v Ljubljani še toliko bolj pomembno, saj so tam ljudje precej bolj glasbeno izbirčni in zahtevni. Izgubljeni litri potu niso bili zaman ne za Agent's limited. ne za It's not for sale. Vrnimo se k samemu koncertu na Metelkovi. Scena je klubska, kar pomeni, da je prostora za okoli 200 ljudi. Koncert se je začel okoli 21. ure. Agenti so v tričetrt ure predstavili svoje skladbe, ki so dovolj raznovrstne in dobre, da se jih folk ni naveličal. Tudi vizualni nastop predvsem pevca je bila prvovrstna predstava. Od kontaktiranja spoblikodometanjapo tleh. Kot se za koncert takšne vrste spodobi. Tudi ostali so dali vse od sebe* da bi ustvarili dobro predstavo in dobro glasbo. To jim je vsekakor uspelo. Isto velja za It's not for sale. Tekst in foto: Jure Nagode Ko sem se prvič srečal z Damjano Golavšek, mi sploh ni slov glavo, kako ima lahko TV in radijska voditeljica, povrh tega pa še odlična pevka, takšno tremo. Ob vsakem mojem vprašanju je zardela, zraven pa živčno mela z rokami. Ko se je diktafon izključil, je postala čisto druga oseba. Od takrat se ni veliko spremenila. Še vedno ima tremo pred intervjuji. Zakaj, ne ve niti sama. Prav gotovo pa je Damjana med slovenskimi pevkami ena najbolj simpatičnih in prisrčnih oseb. Njena glasbena pot seje začela v Celju. Katerega leta, ne bom napisal. Potem je nekje prebrala oglas, da v ljubljanski srednji glasbeni šoli odpirajo oddelek za jazz in zabavno glasbo. Prijavila seje, bila sprejeta in šolo tudi uspešno končala. Srečno naklj učj e jo je pripeljalo na festival Melodije morja in sonca, kjer je za izvedbo svoje pesmi Rojstvo dobila nagrado za najboljšo debitantko. Opazil jo je tudi Igor Ribič (klaviaturist skupine Hot hot hot) in povabili so jo k sodelovanju. Skupaj so posneli ploščo, nato pa sta se s Čarlijem Novakom odločila za samostojno pot. Pred kratkim je skupaj z Ljubljana jazz sclection izdala nov CD. Pri vseh. razen treh pesmih, gre za predelave ameriških jazz standardov. Damjani je že od mladosti ta zvrst glasbe izredno pri srcu. Mogoče tudi v tem tiči razlog, daje zapustila Hot hot hot. Ne da komercialne glasbe sploh ne mara, ampak, če že lahko izbira, bo izbralajazz. Pri snemanju so ji pomagali Peter Ugrin (trobenta), Drago Gajo (bobni), Dejan Pečenko (klaviature) in seveda Čarli Novak (bas). Kljub temu, da je plošča v prodaji komaj dober mesec, Damjana in Čarli že pripravljata novo ploščo. Tokrat bo šlo za avtorsko delo. Se bo Damjana od akustike, s katero je začela, komerciale, kasete za otroke in jazz glasbe, spet vrnila v "komercialne vode?" Tomaž A. Štojs Foto: Dragan Arrigler \ Darii-SM'tradkiornilop(isi)>um OM TURI, SIIABANA A/MI s pi-skom. Nučt-ni sv utopiti v V/I 1 11.« in ART MALIK. Po knjigi lastnih solzah in pljunkih. IVlGSlO PQClOSIl ID... Dtmiiniquelaipicrrcjcscenarij Namesto svojih vtisov vam bom priredil Mai k Medoff.za glasbo zato prenesel vtise «'isto ta pravili dolgo potem, ko boste zapustili vloga, vkaleri izžareva tako možno paje poskrbel EuuioMorrieoite. kritikov o filmu Mesto radosti dvorano. Svvavze je naravnost voljo kot krutost in nensmiljenje.” /a /akljufek pa preberite "Sc, (City Of Joy). Naj ob tem briljanten! Ganljiv, vznemirljiv, Tako. Če lahko zaupamo in/ali kaj je režiser (Roland Joffe) ob spomnim še na to, da spodaj resniren!” verjamemo zgornjim trem koncu snemanja svečano navedenih ultra kratkih recenzij 'Tipska pripoved na velikem citatom, ho Mesto radosti nadvse izdavil: "ZA VSliNAJHOl Jisli nisem izbiral sam, temveč sem platnu. Odličen režiser Roland zanimiv tilm. Ne glede mi pri rojeno IN NAJSLABŠE KAR IMAŠ, jih kratkomalo potegnil iz Joffe je na veliko platno prenesel skepso, bi se lahko strinjal z veliko KAR JK 'OBENEM distributerjevih reklamno - film, ki poveličuje človeški duh. večino zgoraj navedenega. Zgodbe NAJBOIJŠK IN NAJSLABŠE informativnih obvestil. Ne iščite Vloga je Swayzeju največji izziv ozdravuikihžebrez znane igralske VSAKOGAR ()1> NAS, TL torej slabih odmevov na fdm. Te doslej." zasedbe polnijo dvorane in K A L K l) T A , si boste morali zapisati sami. "Globoko ganljiva, pretresljivo zvišujejo naklado časopisov. Kako N AZ DR A V1J A M : "Vrlninsko epsko delo, v sree možna in čustveno bogata moj- je potem ne bi RA1RICK Tommy segajoč film, ki bo ostal v vas še st rovina. Svvavzejeva življenjska SUA S/E. PAULINE COLLINS, Trbovlje - Delavski dom 4.-6. ZMAGOVALCI - SUPER MOŠTVO (kom.), pet. ob 17. uri. sob., ned. ob 17. in 19. uri. 8.-11. TINA (glasbeni), tor., sre., čet., pet. ob 17. uri. 8. -11. DA VE (kom.), tor., sre., čet., pet. ob 19. uri. Zagorje - delavski dom 4.-S. VSI PSI GREDO V RAJ ((ris), pet., sob. ob 10. uri. 4. -6. MESTO RADOSTI (drama), pet. ob 19. uri. sob., ned. ob 17. uri. 5. -8. MORANA (groz.). sob., ned. ob 19.15. uri. pon., tor. ob 19. uri. 9. -10. RED ROCK WEST (krim ), sre., čet. ob 19. uri. Dva izmed naših smučarskih asov -Jure Košir in Katja Koren sedaj ne bosta drvela le po belih smučarskih strminah, temveč tudi po naših cestah, kajti Jure si je s svojimi izvrstnimi rezultati "prismučal" bleščečega Audija, Katja pa Citroena ZX. Upamo samo, da ne bosta drvela tako hitro, kot drvita med vratci. Skupina California je izdala novo kaseto z naslovom Vdihni globoko, ki je po mnenju pevca Matjaža Zupana najboljša njihova kaseta. Fantje so posneli tudi videospot za pesem N isem avtomat. Baje je nekaj posebnega. Za primer: Matjaž zapoje na kaseti "...Ko odidem na pot ne kliči za menoj, ko odidem na pot prazen dom bo tvoj...'', v videu pa se lepo vidi, kako ima Slovenija se vedno bolj bliža svetu. Doka/, za to so tudi razne podelitve nagrad -za najboljšega pevca, pop skupino, album, pesem leta... Dve smo že videli. Prvo je v svoji oddaji izpeljal Stojan A uit. drugo, imenovano Zlata nota 1993. pa smo videli 19. januarja v Novi gorici. Zdaj nas čaka še podelitev Viktorjev, Vse lepo iti prav, venda r h i organi za torjem predlagal i. naj v pri hodnje naredijo eno, skupno podelitev. Malce čudno je i me t i, n pr. U i razi iène najboljše skupine leta. ka jne? Nismo zlobni, pa vendar: najboljši pevec tela N iti Resnik (?). najboljši album Ko si na tleh (??). najboljša mlada sku pi na Spin { ??? ). Leto s bodo I ‘J Tein ico obstoja proslaviti člani zasavske skupine Interval. V glasbeni arhiv RadiaTrhovlje so že prinesli tri pesmi, ki so ji h posneli v Kisovcu. Nj i ho v a velika želja je, da hi jubilej zaokiožili s kaseto. Izšla naj hi jeseni, več o Intervalu pa v preberite, v eni naših pri hod njih šle vi Ik. Tudi Iitijsko-trhoveljska : naveza,ki deluje pod imenem T he Drinkers, odhaja v stridio, Po uspešnem koncertu, ki so ga imeli : dece m bui v Liliji.se pripravljajo na snemanje treh . novih pesmi. Če bodo nadaljevali z istim tempom, bomo verjetno še pred poletjem lahko poročali o njihovi pisi ka.eti. Kaže, da se slovenska; šansonjerskašccna po dolgih in sušnih letih spet prebuja. NovoCD ploščo s pesmimi in besedili, ki jih je podpisal Urban Koder, je i/dtda Vita Mavrič. Uradna predstavitev plošče je bita prejšnji petek v Narodnem mu/e m. Dajezani- ! tnanje za to glasbeno /vrst veliko, potrjuje (udi podatek, da so ploščo dobesedno;; razgrabili, Tako vsaj trdijo založniki. Lik je ta. svet. je naslov nove kasete, ki jo je i/dala skupina I X band. Izšla je malo pred novim letom. Torej 2 kaseti v slabih šestih mesecih. Prodaja prve je bila. po nekaterih podatkih,: katastrofalno slaba. 1 X band je vsemu navkljub že napo vedali ti d ì i zi d CD plošče. TAS f puoqRAM \ 0 R] 11. TINA, KAJ IMA LJUBEZEN (glas.), pet. ob 19. uri. Hrastnik - kino 4. ORLANDO (zgod.), pet. ob 17. uri. 4. -6. ROBIN HOOD (kom ), pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. 9.-11 LETO NASILJA (politični), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri. 11. ZADNJI DOBRI MOŽJE (akcija), pet. ob 19. uri. Dol pri hrastniku 5. ORLANDO (drama), sob. ob 18. uri. Kino - Izlake 6. MESTO UPANJA (drama), ob 19.30. uri. "uboga" ljubica doma že drugega... Verjetno ste nekateri že imeli opravke z našimi "varuhi". No, niste jih imeli samo vi, ampaktudi nekateri znanci trič - trača, vsi saj so jim zaplenili vozniška dovoljenja. Sedaj vozi Zvoneta, Matjaža in Aleksandra ne samo po koncerti h, temveč tudi po drugih opravkih, njihov dežurni taksist Viki. Zakaj so ostali brez dovoljenj, raje ne povemo. Jan Plestenjak bo februarja posnel duet skupaj z Vilijem Resnikom. Pesem je namenjena Agropopovki Barbari Šerbec - Šcrbi, kateri fanta prepevata, kako jo imata rada. Toda naša Šerbi jima seveda ne nasede. Pravo slovensko dekle. S.G. illlli ^fUatiicc Pozdravljeni! SjK-t smo tu! Pa smo prebrodili pn i mesec leta 1W4! Ostalo nam je samo Se "malenkostnih” pet mesecev do konca U-a šolskega leta. Seveda bo teh pet mesecev malce krajših, a napornejših za maturante. Pa kaj je teli pet mesecev v primerjavi z v že preživeli. Sicer pa so pred vrati že zimske počitnice. gospodinjit inštromarjev) si lahko kdaj p» kdaj ogledamo kakšno teknw v telovadnici Gimnazije - ekonomske Šole Trbovlje. Največkrat se tam odvijajo tekme gimnazijske GS15L, danes pa si lahko preberete tudi o ekonomski "GSBL", Pišemo tud io nekaterih, ki še upajo, da bomo v tej dolini nekoč dihali čisti zrak pa 5e o čem... Top Guus» ruSes. Kaj seje prejšnji teden zanimivega dogajalo na športnem področju na Gimnaziji? Kot vsak teden je prednjačila košarka. V ponedeljek sta se v okviru GSBL pomerili ekipi Bad Blue Boys (4,b) in lanski viceprvak 3'14VO (pivo - 4.a). Boljši so bili slednji, zrezultatom68:49. V petek po plesnih vajah pa s(m)o odigrali še finale tekmovanja, ki se je odvijalo pri urah športne vzgoje in nima nikakršne zveze z GSBL. Med seboj sta se pomerili ekipi Top Guns, kombinirana ekipa 4.a in 4.b razreda, ki je pred božičnimi prazniki že v finalu mini nogometa premagala Bipsiče, in Gamsi iz4.a, ki so v finale prišli precej presenetljivo. V polfinalu so namreč premagali lanske zmagovalce GSBL Beltinško bando. Finale seje začelo po pričakovanjih. Top Guns, za katere so igrali: Igor Kmetič, Davor Drečnik, Jure Zupančič (vsi 4.b), Dejan Vidergar ter Marko Herman (oba 4.a), so z atraktivno igro z lahkoto dosegali koše. Izkazala sta se predvsem Vidergar in Kmetič. V drugem polčasu se je potek srečanja spremenil. Gamsi so namreč izid znižali na vsega tri točke razlike; najbolj pa seje v tem delu srečanja izkazal Aljoša Brečko, vendar so "izkušeni" Gunsi vodstvo le obdržali do konca srečanja. Tekma seje končala z izidom 83:72. Tako so Top Guns v svojo zbirko dodali še drugo letošnjo "zvezdico" po ž.e omenjeni nogometni zmagi. V sredo so v telovadnici izvedli še predstavitev pri nas še dokaj neznanega športa paintballa. Litijski navdušenci iz prvega društva za painlball v.Sloveniji (klub Valvasor) so najprej predstavili zgodovino tega športa, potem smo si ogledali še kratek film. Na koncu smo lahko še malo streljali, vendar le na prazno, ker la šport za dvorane ni primeren, ker je barvo pač težko odstraniti. Marko Herman Ekonomska GSBL Tudi ekonomei smo se, tako kot gimnazijci, odločili, da bomo organizirali nekakšen GSBL. Vendar ta GSBL ni dobesedno to. Vsaj enkrat na mesec se bodo odvijale košarkaške tekme tudi med ekonomei. Prva tekma, ki se je odvijala v sredo, 19. januarja v telovadnici gimnazije oz, ekonomske šole, je bila dokazno gradivo, da dijaki 3. in 4. letnikov EŠ (U POKOJENCI), niso v tako izvrstni formi, kot je bilo pričakovati in da se bo za zmago treba v prihodnje potruditi malo bolj. Sodila sta Dejan Vidergar, dijak gimnazije in Simon Kovačič, dijak tehnične šole. Končen rezultat tekmeje bil 59:50 za CICIBANE (dijaki L in 2. letnikov), kar bo po vsej verjetnosti prisililo upokojence, da bodo do naslednje tekme malo bolj trenirali in da bodo lahko v ponos mlajšim ekonomcem. Do nadalj nega se bodo morali očitno starejši učiti od mlajših. Najboljša upokojenca sta bila Srečko Štagar in Jernej Vozelj, pri cicibanih pa sta se najbolj izkazala Klemen Kalšek in Jure Poznič. Do naslednje tekme želimo upokojencem in cicibanom veliko uspešnih treningov. Špela Strgaršek Utrip Življenje na Srednji strojni šoli ni dolgočasno, ker sc dogaja precej zanimivih stvari. Prejšni leden so bile priprave na poskusno preverjanje znanja iz mature in sicer iz dveh predmetov (angleščine in mehanike). Zaradi nabora dijakov je bila okrnjena sestava 3.a letnika in mogoče še katerega drugega. Tako seje začel odštevati čas, ko bo potrebno odslužiti domovini. Kristjan Kajič ADRIA UJET Študentski klub Trbovlje vabi vse študente, ki jih zanimajo elektronske komunikacije, da se oglasijo na Študentski servis Trbovlje vsak delavnik od 8. do 12. ure. Sodelovali bodo lahko v elektronski mreži ADRIA NET. ' ' KRVAVI rXI lil ' ' SMO "ZATAJUJ" V petek, 21. januarja smo "krvavičniki" bili gostje na Radiu Trbovlje. V oddajo mladinskega vala nas je povabila vedno nasmejana in prijazna Barbara Kužnik, s "partizanskim" imenom Biba. Trema je bila veliko večja za mikrofonom, kot trenutno za računalnikom. Čeprav bi se lahko proglasili za kolege radijcem (oboji se pač trudimo, da vam posredujemo sveže in nesveže novice), nam naše novinarsko znanje v studiu prav nič ni koristilo. Prav tako nam ni koristilo naše znanje slovenskega jezika, ker smo govorili v pravi in za slovenščino perverzni "zasavščini". Kdor nas je poslušal, hvala, kdor pa ne, si v našem uredništvu lahko sposodi kaseto, ki sojo posneli naši ljubi starši (pa naj še kdo reče, da nismo popularni). Vaše Bloodsausages lV- —ž EKOLOŠKA KOCKA JE PADLA Trboveljski pesnik Uroš Županje v svoji pesmi Posvetilo rodnemu kraju zapisal:"Bog je mrtev - je rekel Nietzsche - in pozabil dodati, daje Bog umrl v Trbovljah!" Ne glede na to, da je izjava nemškega filozofa sporna, je situacija v tej dolini več kot zaskrbljujoča. Zasavje počasi umira, z njim ljudje in tudi tisti, ki jim ne uspe ugledati sveta. Kakšna prihodnost potem čaka nas - mlade?! Mar ni že čas, da začnemo popravljati napake starejših in s tem poskrbimo predvsem zase. "Alea jakta es" (CEZAR) Res, kocka je padla in zadnji trenutek je, da se postavimo na noge! Obstajajo različne organizacije, ki delajo na tem! Tudi Ekološka skupina (EKOS) je ena takšnih; razlikaje v tem, daje to nepolitična organizacija za mlade. EKOS (tudi v Zasavju) deluje predvsem na osveščanju ljudi o ekoloških problemih, pa tudi konkretnih ekoloških načrtov se loteva. Na Gimnaziji - Ekonomski šoli v Trbovljah je veliko mladih ekologov, ki so pripravljeni storiti kaj za lepšo prihodnost in bodo kot člani EKOS-a to tudi poskušali. Vsi ostali - osnovnošolci, dijaki, študentje ste vabljeni v naše vrste. Uradne ure EKOS-a so ob torkih med 17. in 19. uro v prostorih EKOS-a na Gimnazijski 22 v Trbovljah. Na mladih svet stoji, zato ne dovolimo, da se le-ta podre. Barbara Kužnik Ili i-Č ' * J rp-RB0^1^ te\ -. 06oi;|go56 »333 060A/26 228 iax- ' ililllllllllll : : : : 1111!!: il ■il I! 11!!!! llixiiixilxiilxlixlx;: liililliii Vsak dan PROGRAM MAJ Išiffli: . podjetje za projektiranje in inženiring beton projekt zagorje ob savi d.o.o telefon: 0601/ 62 - 096, 64 - 306 telefax: 0601/ 61 - 354 • Izdelujemo voe vrste projektne dokumentacije za individualne naročnike in podjetja, vključno z dokumentacijo za legalizacije črnih gradenj in pridobitvijo vseh potrebnih soglasij. • Nudimo vam tudi kompleten inženiring in izvajanje nadzora v vseh fazah gradnje. IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: || KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) ! PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) | POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 "Slej kot prej se bo zgodilo, da bom za nekaj let odšel trenirati v tujino," je dejal Zmago Sagadin, verjetno najboljši trener košarke v Sloveniji. Drugače tudi selektor državne reprezentance in trener članske ekipe košarkarkega kluba Olimpija. Med drugim pa se Zmago Sagadin dobro spozna tudi na lokostrelstvo, kar je dokazal na prireditvi v počastitev najboljših zasavskih športnikov - skoraj vse puščice, izstreljene iz njegovega loka, so zadele sredino. "Košarka v Sloveniji ima določeno tradicijo in kvaliteto, ter je panoga, kije Slovencem prirasla k srcu." je dejal o slovenski košarki. Njegov klub Olimpija je v zaključnici evropskega pokalnega prvenstva zlepi mi možnostmi za preboj do vrha, kjer Slovenija še ni bila. Tako Olimpija kot tudi reprezentanca imata zlasti evropske načrte. "Od svojih igralcev pričakujem hitro, agresivno, borbeno in požrtvovalno igro ter neko specifičnost, ki naj bi bila tipična za slovensko reprezentanco." Veliko se govori, da seje kvaliteta košarke v zadnjem času poslabšala, zlasti zaradi embarga nad Srbijo in smrti zvezdnika Dražena Petroviča, kar je Zmago Sagadin potrdil:" V tem trenutku tudi manjka zvezdnikov, saj so nekateri pobegnili v NBA. Vsekakor pa se manjša razlika kvalitete med NBA in evropsko košarko, kar seje lani pokazalo na pokalu Mc Donalds." Za dobro kvaliteto treninga so potrebni maksimalni pogoji. Potrebna je adaptacija Hale Tivoli, ki je že odslužila svoje. Adaptacija naj bi se začela marca, s tem bodo zagotovljeni optimalni pogoji za vrhunski trening. V košarkarskem klubu Olimpija igrata dva igralca iz Zasavja, Dušan Hauptman iz Litije in Marko Tušek iz Hrastnika. Prvi je po Sagadinovem mnenju steber ekipe Olimpije. Je igralec in prefinjen strelec, kakršnega že dolgo ni bilo in ga tudi ne bo. Marko Tušek pa je bodočnost: "Letos prav iščem prilike, da ga potisnem v prvi plan, čeprav je eden najmlajših igralcev. Toda mladost ne pomeni nič drugega kot to, da mu manjka izkušenj. Po svojih motoričnih in tehničnih kvalitetah pa on na vsak način že sodi v kakovostno jedro ekipe. Markoje priden, se pravi, da bo napredoval, edino zrastel ne bo več, čeprav bi mu še kakšen centimeter prišel prav." Tuškova velika želja je igrali v NBA. Njegov trener meni, da mu bo z vztrajnostjo in izkušnjami to tudi slej ko prej uspelo. Od drugih slovenskih igralcev ima po Sagadinovem mnenju maj več možnosti za igranje v NBA Zdovc, kateremu se bo ta možnost uresničila že veijetno naslednje leto. Tudi Gorenc ima vsa vrata odprta. Kot razmišljajo dobri igralci o odhodu v tujino, kjer se jim obeta lepa kariera, podobno že nekaj let razmišlja tudi trener. Predvsem ga privlači emocionalna želja dokazati, da smo tudi Slovenci sposobni narediti kaj vrhunskega. Po drugi strani pa ga vleče materialno ozadje, čeprav je poudaril, da pri nas sploh ni plačan slabo. Ko Zmago Sagadin zaključi svojo službo, je družinski človek. Ima dva otroka, ki pa ga na žalost bolj malo vidita. Za sina pravi, daje pravi lenuh kar se športa tiče in ima raje računalniške igrice, hčerka pa se rekreativno ukvarja s košarko. Katja Božič Foto: Branko Klančar vr-n "Moj vzornik je Shaquille O’Neal, košarkar NBA kluba Orlando Magic," je dejal Marko Tušek, osemnajstletni reprezentant košarkaškega kluba Olimpije, ki se je v ekipo prebil v letošnji sezoni po zelo dobrem igranju v prejšnjih klubih. Svojo kariero je pričel v Hrastniku, kjer so ga sokrajaui na razglasitvi športnikov Zasavja toplo sprejeli. Še posebej, ko je dokazal, da je najboljši pevec med košarkarji. S svojo izvedbo California blue (na fotografiji kot okrepitev Zasavcev) je kar malo prestrašil pevca Zasavcev Joška Budna. Njegova velika želja je, da bi čez kakšnih pet let tudi on igral v NBA ligi, še najraje pri klubu Orlando Magic. "Igrati v NBA, je želja vsakega igralca. Če bom dobro treniral, mi bo to enkrat tudi uspelo." Lansko jesen je vse ljubitelje NBA košarke močno presenetila novica, da je prenehal igrati eden najboljših košarkarjev na svetu in tudi najboljši košarkar kluba Chicago Bulls - Michael Jordan. Marko Tušek je ob tem dejal: "Michael Jordan je dosegel vse, kar sije želel in po tragični smrti svojega očeta, seje pač odločil, da rabi malo počitka. Začel seje ukvarjati z nečim drugim - z baseballom." Za svoj klub Olimpija si zelo želi, da bi prišel v finale evropske lige. O svojem trenerju in soigralcu Hauptmanu iz Litije pa je dejal:" Trener vSagadin je po mojem mnenju najboljši trener, Dušan Haupman pa je trenutno najboljši igralec v Sloveniji." Markovi košarkarski začetki so bili v Hrastniku, mnogi igralci pa so nekoč bili njegovi soigralci. "Mislim, da so hrastniški košarkarji dovolj dobri, da letos pridejo v drugo slovensko ligo. Slabše pa kaže igralcem v Zagorju, ki so bili lansko leto veliko boljši kot so sedaj. Klub počasi razpada, pa še bivši trenerje odšel trenirat v Litijo." Ko ne trenira, Marko večino svojega dneva prespi ali gleda televizijo. Zraven pa obiskuje tudi večerno srednjo ekonomsko šolo. Njegova slovenska košarkarska peterka vseh časov pa bi bila naslednja: Ivo Daneu, Peter Vilfan, Vinko Jelovac, Žarko Durišič in Roman Horvat. Katja Božič Foto: Branko Klančar Efsfisc M David odpotoval v Madrid V sredo zaodai zjutraj je iz Trsta odpotovala državna reprezentanca Slovenije. ki bo 5. in 6. februarja nastopila na Evropskem kadetskem in mladinskem prvenstvu v Madridu. V ekipi, ki je lani v Cardiffu poizgubljeni borbi za bronasto medaljo osvojila zelo dobro peto mesto, je tudi letos član Karate ; kluba TIKA Trbovlje David Krajnc. V intervjuju, ki ga je za Radio Trbovlje dal trener državne reprezentance, je povedal, da je tudi David Krajnc, tako kot ostali, dobro pripravljen. V njem je še velik potencial za prihodnja leta, če bo zagnano treniral in če bo imel možnost preizkušenj svoje forme na m o c n i h med n ar p q rii n tekmovanjih. Tu pa smo zopet pri denarju, ki ga v trboveljskem Karate klubu še vedno težko zberejo. Lahko pa dodamo, da je bil posluh pri nekaterih sponzorjih za tokratno Davidovo potovanje, tako v Trbovljah, kot v Hrast- niku in Zagorju ter da bo nastop dober, kar bo v zado- voljstvo nas vseh. F. G. ROKOMET Omnikomovci močnejši Omnikoin Rudar Goldstar 26:21 (13:11) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 500, sodnika Čeak in Jeglič (oba Lj). Omnikoin: Lipovšek, Podbregar, Medved 8, S.Dcržič, Sečki, Vrbnjak 1, Kosec 5,1.Deržič 8, Senčar I, Mašič, Senica, Voglar 3. Goldstar: Krt, Špelič 1, Andrejič 7, Maček 4, Špende 7, Kogovšek, Verbajs, Sotenšek 1, Mandelj, Peternel 1, Ulčar, Dobičkar. Trboveljčani so tokrat prepričljivo premagali svoje večne "sovražnike" iz Litije. V lokalnih derbijih gre le za prestiž, kdo bo komu pokazal, da je boljši. Na domačem terenu so se Omnikomovci tokrat bolje znašli, Lilijani pa sojo poceni odnesli. Domači so dobro začeli in vodili vse do rezultata 9:9, ko so Lilijani z doseženim golom prešli v edino vodstvo na tekmi. Do polčasa so vrste Omni koma le nekako uredili in si priigrali majhno prt >st. V drugem delu so se inači posvetili obrambi m zaustavljanju odličnega Karla Spendete, ki je pokazal, zakaj si je kruh lahko služil tudi v tujini. To je obrodilo sadove in vodstvo domačih seje večalo predvsem po zaslugi tokrat odličnega Igorja Deržiča in Toneta Medveda, ki sta skupaj dosegla kar 16 zadetkov. S to zmago so Trboveljčani na lestvici prehiteli Lilijane. B.K. Nova senzacija Zagorje - Celje 30:26 (13:13) Lilija, športna dvorana, gledalcev 30, sodnika Čeak in Rabič (oba Ljubljana). Zagorje: Šuštar 2, Ribarič. R.Uleó.A.Ule 11, Petek, Frelih 4, Šikovec. T.Ule, Žibret 3, Kirn 4. Celje: Sikovšek, Buhanec, Cvetko 3, Pajovič« l, Hoenigmann, Burdijan 3. Čajevec 3, Bon 3, Lubej 6, Dujič 1, Bilbija 6, Podpečan. Zagoijani so v zaostali tekmi drugega spomladanskega kola dosegli še eno presenetljivo zmago. Tokrat so bili uspešnejši od mladih Celjanov, ki imajo v svojih vrstah več reprezentantov v nižjih starostnih razredih. Uspeh je še večji ob dejstvu, da imajo igralci trenerja Vrhovnika vsega en trening tedensko na rokomentem igrišču, dvakrat pa vadijo v majhni izlaški telovadnici. Znano je tudi, da so v prestopnem roku izgubili kar pet igralcev. .Srečanje z nasledniki Jeršiča, Šerbca, Pungartnika... je bilo v prvem delu izenačeno, v nadaljevanju pa so s spremenjeno obrambo domačini prevzeli pobudo ter pred maloštevilnimi gledalci vodili že tudi s šestimi zadetki prednosti. Pohvalo seveda zaslužijo prav vsi igralci, še posebej pa zunanji napadalci Aljoša in Rok Ule ter Marko Kirn. Posebna zanimivost tekme sta bila dva dosežena gola vratarja Šuštaija, ki je v zadnjih trenutkih prvega polčasa zadel z metom prek celega igrišča, v končnici tekme pa še s šestih metrov, potem ko je ob pressingu Celjanov krenil v napad. S.F. Visok poraz Pomurka - Radečepapir 23:15(11:5) Murska Sobota, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Štoeger in Gramc (Mb). Pomurka: B. Vereš, D.Buzeti, A. Vereš. Kavaš 2, Husar 4. Škraban 8, J. Buzeti 3, S. Buzeti, B. Buzeti, Okreča 2, Petek, Kovenjak 4. Radečepapir: Skušek, Belak. Potočnik 3, Mervič, Rizmal, Rus, Zahrastnik 2, D.Kolander 7, T. Kolander 3, Strnad, Sotlar, Mitič. Tekma v Murski Soboti je spet pokazala, da igralci Radečcpapiija pod vodstvom novega trenerja Ivcziča še niso najbolj uigrani. Ekipa, v kateri sta najbolj blestela brata Kolander, se še išče, kar pa ni opravičilo za slabo igro. Tekma je bila na trenutke zelo groba. Pri domačinihje najbolj blestel Peter Škrabar, kije kar osemkrat načel mrežo Radečepapirja. Pri Radečanih pa seje najbolj izkazal Damjan Kolander, ki je sam dosegel skoraj polovico golov. F. K. Zasavski derbi Radečepapir - Zagorje 20:18(13:6) Radeče, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Jager in P risia n. Radečepapir: .Skušek, Belak, Potočnik 1, Mervič, Rizmal 3. Rus, Zahrastnik 5, D.Kolander 7, T.Kolander 1, Strnad. Sotlar 3. Zagorje: Šuštar, Ribarič 1, R.Ule 2, Dečman, Žibret 3, A.Ule 2. Petek. Frelih 1, Kirn 8, Šikovec 1, T.Ule. V prvem polčasu so igralci Radečepapirja prikazali izredno lepo in hitro igro, ki se je odrazila tudi v rezultatu, saj so vodili kar s 13:6. Prepričani v svojo zmago so potem naredili vrsto napak in po dobri igri Zagorja bili sLoraj ob zmago. Če v vratih ne bi bilo odličnega vrataija Mitiča, bi zasavski derbi dobili Zagorjani. Pri gostih velja pohvaliti Marka Kirna, kije z lepimi zadetki popolnoma zmlel nasprotnikovo obrambo. Pri domačih se je nabolje odrezal Damjan Kolander s sedmimi zadetki. Igraje bila na trenutke groba, sodnika pa sta dobro opravila svoje delo. F. K. Nepričakovan poraz Dol TKI Hrastnik - Krog 19:21(10:14) Hrastnik, športna dvorana KRC, gledalcev ISO, sodnika: Tavzelj in Hočevar (oha Ribnica). Dol TKI: Šantej, Ratišl 4, Špajzer, Fajdiga 4. Kranjc 5, Fabjan, Plevnik 1, Moljk 3. Oblak. Lipovšek 2. Vidmar, Šlerbiicel. Krog: Roškar. D. Kolmanko 4. A. Kolmanko 3. Lukač 5. Varga 1. Hegeduš 5, ^ .............. Naj rokometaš Zasavja Zasavc in Groma d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. Tokrat sta bila v zasavskem derbiju v Trbovljah pri najboljša Borut Maček in Igor Deržič. Ocene: Goldstar (14. kolo): 5 Maček. 3 Andrejič. 1 Špende. Omnikom (14. kolo): 5 I. Deržič. 3 Medved. 1 Lipovšek. Skupno - ocene: 39 Andrejič, 24 Voglar, 23 Doblekar in Lipovšek. 21 Kosec in Maček, 18 Medved, 14 Senčar. 12 Ulčar, 11 1. Deržič, 9 S.Dcržič in Špende, 7 Kos in Kolar, 5 Krt. 3 Jug in Mašič, I Špelič in Kogovšek. St relci: 78 Andrejič (GL), 69 Žibret (Z), 68 Medved (OR), 66 Moljk (TKI). 62 Maček (GL), 57 Voglar (OR), 53 Šeško (TKI), 53 R. Zahrastnik (RO), 50 Kosec (OR), 49 T. Kolander (RP), 48 A. Ule (Z), 43 D. Zahrastnik RP), 39 Lipovšek (TKI) i n Kirn (Z). 351. Deržič (OR), 34 Špende (GL), 33 R. Ule (Z) in Stropnik (TKI), 32 Kolar (GL) in Špajzcr (TKI), 31 Kos (GL), 30 Kranjc (TKI) itn. & ■ : li J ■ o:':':':':': Ptuj - KMN Inženiring Šarbek iz Litije se je v soboto udeležil državnega prvenstvu v malem nogometu, ki je bilo na Ptuju. V konkurenci osmih najboljših slovenskih ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini, je na koncu osvojil le tretje mesto. Najprej je v skupini igral dve tekmi nedločeno (1:1, 2:2} s tem. da je odlucujoče zadetke dosegel le deset oziroma dvajset sekund pred koncem tekme. Tretjo tekmo v skupini so potem že vodili s 5:1, pa potem z nerazumljivo menjavo vratarja za igralca srečanje komajda dobili zgolom razlike. To jih je tudi stalo prvega mesta v skupini, saj je odločala gol razlika. Tako so v polfinalu dobili za nasprotnika domačine, Petovijo s Ptuja, kar je bilo malce težje, kot pa drugi možni nasprotnik Velenje. Po neodločenem rezultatu 0:0 so izvajali strele s šestih metrov, kjer sta bila Barbek in Andrej Vrhovec netočna. Tako jim je ostala le tekma za tretje mesto, v kateri pa so bili boljši od Križevcev s 5:2. Prvo mesto in naslov državnega prvaka je osvojila domača ekipa Petovija. Ni se moč znebiti občutka, da so bili Šarbki na tem turnirju najkvalitetnejša ekipa in da bi z malce bolj zbrano igro lahko postali tudi državni prvaki. Na koncu koncev pa je tudi tretje mesto v državi lep uspeh S.K, JJ) Kolmanko T., Vlaovič, Babič 1, Šernek 1, Titan, Hanc. Čeprav neradi, moramo tudi to poročilo pričeti pri sodnikih. To, kar sta počela v soboto zvečer v hrastniški športni dvorani moža v "črnem" iz Ribnice, presega vse meje, ki jih še lahko toleriramo kot razumljive sodniške napake. S prefinjeno taktiko sojenja sta sicer solidni m in razpoloženim gostom iz Murske Sobote omogočila, da so si do odmora priigrali solid no pred nost štirih zadetkov, katero so kljub izredno boljši igri gostiteljev v nadaljevanju, zlahka spremenili v sila pomembno zmago. Številne odločitve v škodo gostiteljev sta v prvem polčasu zabelila s priznanjem neregularnega zadetka gostov, doseženega iz nepravilno izvajane 9-metrovke po koncu regularnega časa. Ko so na začetku drugega polčasa gostitelji z odlično igro v obrambi uspeli izenačiti in kmalu zatem prvič povesti s 17:16, sta pričela domačine izključevati, tako da so zadnjih petnajst minut ves čas igrali z igralcem manj. V 40. minuti je moral z igrišča zaradi tretje izključitve visoki Marjan Lipovšek, vendar so imeli Dolani kljub temu možnost, da iztržijo vsaj točko. Žal je zmanjkalo koncentracije tudi najbolj izkušenim - denimo Darku Raušlu. Ko so razburjeni gledalci (nekaj jih je ob koncu skušalo obračunati s sodnikoma) v zadnjem napadu gostiteljev le pričakovali vsaj izenačenje, sta sodnika še enkrat prezrla grob prekršek nad Raušlom, kar so gostje izkoristitli in povsem neovirani v proti-napadu dosegli odločilni 21. zadetek. Škoda, s takšno "sodniško sramoto" izgublja največ -šport. J.P. Kadetska zimska liga Za kadeti so že trije turniiji zimske lige. Trboveljski Dream Team je na zadnjem znova dokazal, da v Sloveniji nima prave konkurence. Trboveljčani, kijih vodi bivši rokometaš Vito Selčan, so suvereno premagali vse tri nasprotnike in se povzpeli na prvo mesto na lestvici. V trboveljski dvorani OŠ se je tokrat najbolje odrezal Uroš Drobnič (Omnikom Rudar), saj je kar na dveh tekmah dosegel po 8 zadetkov. Soboslikarstvo Vene, ki v glavnem sponzorira kadetsko ekipo Omnikom Rudaija, je seveda tudi pripomoglo k tako uspešni ekipi. B.K. KOŠARKA Nova zmaga Litija - Interier Krško 89:62 (41:29) Litija, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Schulz in Povše (Lj). Litija: Pavliha 2, Peterlin 14. Polanec 14, Bošnjak 24. Deležan 26, Soršak 2. Šiško9. Interier: Bordelins 10, Popovič 10. Luce v 10, Krajcar 9, Leskovar 15. Hočevar 6, Vavpotič 2. Nova zmaga Litijanov. Tokrat, če se ne motimo, celo naj višja v letošnjem tekmovanju. Gostje izredno slabi, predvsem pri metu, ki jim ni in ni šel. Pri domačih igralcih si največ pohvale zasluži najboljši strelec srečanja Slaven Deležan. kije dosegel kar 26 točk. S.K. Poraz v zadnjih sekundah Lilija - KM Ilirija 64:66 (38:39) Litija, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Kovačič (KR), Poljanšek (Žiri). Litija: Pavliha. Peterlin 11. Polanec 6, Bošnjak 15, Deležan 16, Šiško 16. KM Ilirija: Dančič 15, Ceranja 10, Maura 23, Todorovič 4. Novi na 2, Mesič 12. Lilijani so nesrečno izgubili derbi kola po seriji zmag v zadnjih kolih. Po dobrem začetku so gostje Lilijane ujeli v 13. minuti, potem pa smo gledali enakovrednotekmo, do konca z obilo napakami, kar je verjetno 'posledica pomembnosti tekme. Domači so imeli priložnost zmagati, vendar na koncu ni bilo košarkarja, ki bi si upal metati na koš. Tako ostane Litijanom, da v sobotni tekmi z Idrijo v gosteh le-to premagajo za najmanj 6 točk, kar bi jim omogočilo 2. mesto na lestvici in s tem boljši izhodiščni položaj pred play-offom. S.K. Znova zmaga Zagorje - MIK Prebold 73:48 (35:25) Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 30, sodnika Kolar (Kr) in Breznik (Domžale). Zagorje: Murn 8. Bassi n 20. Turbič 10, Leskovšek 4, Mlakar 2, Krofi 8, Kofol, Koren 10, Čop, Poznič 2, Omahne 9. MIK Prebold: Širše 2, Črnilo 4, Strah. Vasiljevič 6, Var 1, Udrih. Benčon 10, Turk 10, Štahl 5, Tavčar, Podgorni k 6, Pur 4. Značilnost sobotne tekme je veliko napak na obeh straneh. Domači igralci so delali napake v napadu zaradi prevelike želje, da sc dokažejo in z atraktivnimi vložki upravičijo svoj nastop ter gledalcem skušajo napraviti tekmo zanimivo. Gostje so pri kazal i i zred n o slabo zn anje, kar dokazuje rezultat. Storili so ogromno napak v napadu in obrambi. V prvem polčasu so držali razliko desetih točk, to je bilo tudi vse, kar so pokazali na tekmi. Drugi polčas so se domači igralci bolj zbrali pri metu na koš in zadeli nekajkrat zapovrstjo. Tako so v pičlih treh minutah napravili razliko sedemnajstih točk rezultat 49:32. Do konca tekme je razlika narasla na 25 točk. Ko je bil zmagovalec znan, je lahko Luka Bassin nudil nekaj užitkov tudi gledalcem s svojim zabijanjem. Ta zmaga naj pomlajeno ekipo spravi k večjemu delu, da bodo v prihodnje enaki rezultati z boljšimi ekipami. D.G. KEGLJANJE Nepričakovan poraz Dadas Rudar - Tekslina 3:5 (5187:5245) Burja-J.Turk 1:0(893:871), Mažgon - Ristič 0:1 (864:885), Golič - Curk 0:1 (811:857), Gantar-B.TurkO: 1(846:932), Goljuf-JamSek 1:0 (867:852), Stoklas- Bratina 1:0(906:848). Trboveljčani so v zelo pomembnem srečanju v boju za obstanek v prvoligaški konkurenci nepričakovano klonili v tekmi z zelo razpoloženimi gosti. Najzaslužnejši za zmago Tekstine je bil Bojan Turk, ki je bil z 932 keglji najboljši Naj košarkar Zasavja Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Lilija izbira naj košarkarja Zasavja. Tokrat sta se pri Litijanih najbolj izkazala (igrali so 2. koli) Deležan in Šiško, pri Zagorjanih pa Murn. Ocene Litija (19. kolo): 5 Deležan, 3 Bošnjak, 1 Šiško; (20. kolo): 5 Šiško, 3 Bošnjak, 1 Deležan. Zagorje (19. kolo): 5 Murn, 3 Bassin, 1 Omahne. Skupno: 67 Šiško, 57 Bassin, 32 Koren, 27 Bošnjak, 24 Deležan, 23 Košnik, 17 Jocovič, 15 Turbič, 14 Kofol, 12 Čop, 10 Merčon in Peterlin, 8 Polanec, 7 Omahne, 5 Soršak in Murn, 4 Krofi, 2 Pavliha. 1 Mirtič, Kovač in Kranjc. Strelci: 397 Bassin, 353 Bošnjak, 219 Deležan, 213 Turbič, 209 Jocovič, 197 Koren, 190 Polanec, 179 Peterlin, 165 Šiško, 111 Omahne, 104 Čop, 101 Košnik, 88 Kofol, 73 Merčon, itn. ÌTÌENIS1RARK TENIS V DVORANI v Litiji Telefon: 061/881-817 M lIBjgifflIffiAtSg ROKOMET | TENIS SSiSiSsj Litija: 5.2. ob 18.30 Litija: 5.2. ob 9.00 Goldstar - Andor Jadran zadnje kolo zimske teniške (l.liga) - športna dvorana lige - dvorana posameznik tekme, najboljšega domačega kegljača v dosedanjem delu prvenstva Marjana Gantarja pa je premagal kar za 86 kegljev. S. F. Še enkrat 3:5 Rudar - Gorica 3:5 (2288:2376) Burja - Miškovič 0:1 (386:399), Sobočan - Ušaj 0:1 (363:413), Hočevar - Velišček 0:1 (361:426), Lopan - Černe 1:0 (399:380), Tušek -Okroglič 1:0 (392:373), Podlesnik - Karadžič 1:0 (387:385). Čeprav sta obe ekipi dosegli po tri posamezne zmage je bilo srečanje odločeno že po nastopu dveh parov. Primorke so takrat namreč vodile s 3:1 in imele več kot 100 kegljev naskoka, tako da sta lahko nato Sonja Tušek in Nina Podlesnik z uspešnima nastopoma le ublažili poraz. S. F. Zmaga Juvančiča, Gantar osmi Trbovlje - V Trbovljah se je z nastopom 12 najboljših kegljačev od 119, kolikor jih je nastopilo v kvalifikacijah. končalo zelo kakovostno odprto prvenstvo Trbovelj, ki gaje uspešno pripravil domači Dadas Rudar. Čeprav so v finalnem nastopu svojo nalogo sijajno opravili Boris Benedik (z 965 keglji je le za d va keglja zaostal zasvojim rekordom kegljišča), Boris Urbanc (956), Franc Kirbiš (951) in gost izHrvaške Vlado Galjanic (949), je o prvem mestu odločal dvoboj najuspešnejših iz predtekmovanja Albina Juvančiča in Harija Steržaja. V prijetnem vzdušju, pred velikim številom gledalcev, je v dramatičnem zaključku Albin Juvančič (Merkur Kranj) le za en kegelj zaostal za velikim tekmecem in v skupnem seštevku slavil s prednostjo sedmih kegljev. V finalu je kot edini zasavski predstavnik nastopil član trboveljskega Dadas Rudarja Marjan Gantar. Visokega šestega mesta iz predtekmovanja ob izvrstnih in razpoloženih reprezentantih seveda ni uspel zadržati, uvrstil pa se je na zelo dobro osmo mesto. Vrstni red: 1.Juvančič (Merkur) 1885 (947+938), 2.Steržaj (Konstruktor) 1878 (939+939), 3.Urbanc (Eurospekter) 1863 (907+956), 4.Benedik (Iskra števci) 1861 (896+965), 5.Galjanič (Grmoščica) 1852 (903+949), 6.Kirbiš (Konstruktor) 1849 (898+95 l),7.Mlakar(Fužinar) 1796 (895+901), 8.Gantar (Dadas Rudar) 1780 (906+874), 9.Štrukelj (Gradis) 1763 (898+865), lO.Kodarin (Adria) 1756 (901 + 855), 11.Šemrl (Donit) 1747 (915 + 832), 12.Zorman (Slovan) 1739 (909+830). S.F. Z eno nogo v Z. ligi Rudnik - Eho 2:6 Brečko - Mijatovič 1:0 (823:795). Mustafič - TomSe 0:1 (867:881).Laznik- Drame 2.0:1 (809:830), Klančišar -Jazbi nšek 0:1 (752:832) Tanšek-Šeško 0:1 (705:850) Duh - Drame J. 1:0(846:834). Po skoraj mesec dni trajajočem premoru sc je v soboto s 13. kolom nadaljevalo prvenstvo v vzhodni skupini tretje kegljaške lige. Najbolj zanimivo je bilo v Hrastniku, kjer sta se v mestnem obračunu pomerila Rudnik in Eho. Slednji, ki vodijo na prvenstveni razpredelnici, so si z visoko zmago in po porazu neposrednih tekmecev (Elektrarne Dravograd) skorajda že zagotovili uvrstitev v drugo ligo, saj imajo trenutno že 4 točke naskoka. J.P. NOGOMET Prve tekme nogometašev Zasavje - Vse zasavske nogometne ekipe so že začele s pripravami na spomladanski del prvenstva. Dnigoligaši ETI Elektroelemcnl in Oria Rudar, ki sta prvi del tekmovanja v drugi ligi končala na devetem oziroma enajstem mestu, sta odigrala prvi prijateljski tekmi. Zagorjani so v Ljubljani s prvoligašem Optimizmom igrali neodločeno 0:0, Oria Rudar pa je na igrišču za Savo v Hrastniku s 3:1 premagal radeški Papirničar. Strelci za Trboveljčane šobili Zaimovič, ' Košak in Turšič. S. F. PLAVANJE Uspeh Trbovelj čanov Trbovlje - Trboveljski plavalci so pretekli konec tedna potovali po tujini. V nemškem Bad Reichenhall-u so na že 16. mednarodnem mitingu dosegli lepe rezultate. Romana Jerše je med letniki '77 zmagala na 100 hrbtno in 200 mešano, druga pa je bila na 100 delfin. Petra Kajičje med letniki '78 osvojila drugo mešto na 100 prsno, 4. je bila na 100 delfin in 6. na 100 kravl, Matjaž Jazbec je bil 2. na 100 hrbtno, 6. na 100 prsno in 7. na 400 kravl. Med letniki '80 je Katja Jordan osvojila 5.mesto na 100 delfin, 6. na 200mešanoin 10. na 100 kravl, Urška Zor pa je bila 7. na 400 kravl in 100 prsno, bila pa je tudi 12. na 100 kravl. Trenutno najboljša trboveljska plavalka Alenka Ličar pa je z reprezentanco Slovenije nastopila na mitingu v italijanskem Viareggiou. Osvojila je 5. mesto na 100 delfin, 7. na 200 mešano in 11. na 100 kravl. B.K. TENIS Derbi Medijskim Toplicam Litija - V predzadnjem kolu zimske teniške lige je bil na sporedu "derbi" starih znancev ekipe Medijskih Toplic in Zas-Tena, ki so ga dobili Izlačani s 3:2. Odločal je dvoboj dvojic, ki sta ga dobila Gošte - Ule proti Grahek - Drnovšek z 9:4. V ostalih srečanjih tega kola so igralci mlade ekipe AS zamudili priložnost za prvo zmago, saj so z Medejo izgubili s 3:2, medtem, ko je vodilni Rudar tudi brez prvih igralcev Čuka in Goloba premagala mlado domačo ekipo s 5:0. V zadnjem kolu pa bo najzanimivejše srečanje med domačo mlado in "staro" vrsto. Mladi jim seveda obljubljajo poraz. Sicer pa bomo videli. S.K. Turnir Zas -Tena Zagorje - Tudi v novo zgrajeni dvorani za tenis Zas -Ten so pričeli organizirati turniije. Tako so pretekli vikend odigrali prvi turnir dvojic, na katerem so tekmovali v dveh starostnih kategorijah. V kategoriji, kjer skupna starostdvojice presega 60 let, sta zmagala Marjan Čuk in Aleš Berger, v kategoriji, kjer skupna starost dvojice presga 80 let, pa sla bila najuspešnejša Miloš in Alojz Vengust. Zmagovalni dvojici sta se tako neposredno uvrstili na masters, ki bo na sporedu, ko bodo odigrali še tri podobne turniije. B.K. KOŠARKA ČlanhlpozRudar - Ptuj 94:87 (34:29, 66:66, 79:79). Hrastnik - Kungota 107:93 (40:38, 86:86). Kadeti: Litija - OŠ Miran Jarc 70:35 (40:11), Zagorje - Prebold 98:47 (48:19), Hrastnik - Ipoz 48:66 (32:39). Pionirski festival: -dečki: Hrastnik - Trbovlje 39:41 (21:29), Litija -Zagorje 133:24 (55:14);-deklice: Hrastnik Trbovlje 81:12 (44:5). SMUČANJE Pokal vzhodne regi je -veleslalom: cicibanke: 3. Špela Volaj (Kum), 11. Maja Renko (Zagorje), 16. Jasmina Zakonjšek (Kum), 28. Mojca Roglič (Trbovlje); cicibani: 1. Nejc Potrpin. 15. Primož Bebar (oba Kum), 18. Marko Šumer, 31. Andrej Šumer, 38. Jernej Leskovšek, 50. Tomo Dolanc (vsi Zagorje), 60. Gašper Giim/ej, 64. Rok Lenart (oba Trbovlje) ŠAH Regijsko prvenstvo /a fante do 14 let: 1. Robert Goršek (Zagorje) 5.5, 2. Hajnrdin Borčilo (Trbovlje) 4.0, 3. Aleš Zaletel (Zagorje) 4.0, 4. Damjan Zdovc (Trbovlje) 3,5. 5. Damjan Klemen (Zagorje) 3. 6. Vilo Logar 1,7. Edo Čavševič (oba Trbovlje) 0 t: Do 12 let: 1. Domen Anžur (Zagorje) 7, 2. Aljaž Dušak (Trbovlje) 6. 3. Peter Džurič (Litija) 5. 4. Igor Nikolič (Trbovlje) 4,5, 5. Renato Anžur (Zagorje) 4, 6. Primož Vozelj 4,7. Andraž Žerlek 4. 8. Marko Žagar 4. 9. Luka Trebežnik 4, 10. Damjan Benta (vsi Trbovlje) 4 točke. KEGLJANJE Trim liga Zagorje: 1. liga: Te-Ve Var nost- IGM 2:0 (1180:527), Fitnes Panda - Piramida II 2:0 (1115:1093), Piramida I -SIZ0:2 (1143:1145). ETI EE 1 - GM Kisovec 2:0 (I 102:1085). 2. liga: ETI EE II - Udarnik 0:2 (830:1000), Rudnik-JKP 0:2 (1024:1122). Nekoliko simboličen naslov, ali pa tudi ne, če vemo, da registrske tablice rade padajo iz plastičnih okvirjev, v katere so vpete. Seveda ne padajo z neba, vsaj zaenkrat še ne. Okvirji novih tablic, ki so nekoliko večje od starih jugoslovanskih, so sicer lični in enostavni za montažo, imajo pa to pomanjkljivost, da radi počijo. To se vam lahko zgodi že pri najmanjšem dotiku s strnjenim snegom, ali podobno oviro, zlasti pri parkiranju. Registrska tablica nato odpade in lastnik se mora spopasti s kupom nevšečnosti. Izgubo je treba takoj prijaviti na občinski upravni organ ali policijo. Ob prijavi izgube tablice boste morali odšteli 3000 SIT za popolnoma novi obe rcgistcrski tablici, s tem pa boste morali zamenjali tudi prometno dovoljenje, ki tudi ni zastonj. Ta opravek lahko torej uredite še istega dne, le v vrsti pred okencem za registracijo vozil malo potrpite. Lahko pa sc odločite tudi, da obdržite iste tablice. V tem primeru boste morali čakati na izdelavo nove tablice 14 dni in za to odšteti 1100 SIT. V Kovinski industriji Ig, ki je edini izdelovalec tablic v Sloveniji, namreč na mesec izdelajo 10000 tablic, vsakih 14 dni pa izdelujejo registrske tablice po naročilu. Morate pa upoštevati tudi predpis, da mora vozilo imeti dve registrski tablici. Kako je danes s policisti, pa tako veste. Kazen za prekršek sicer ni velika, vendar sc vam v štirinajstih dneh lahko zgodi večkrat. Premislite, če je vredno igrati na srečo. Vozilo brez tablice, oznake SLO in še česa na zasavski cesti med Trbovljami in Zagorjem. Foto: Branko Klančar Naj opozorim vse imetnike starih registrskih tablic, s peterokrako zvezdo na sredini, da morajo do 1. junija vsa vozila, registrirana v Sloveniji, imeti nove tablice. Takih, s starimi tablicami, je namreč še kar 245 tisoč in vsi naenkrat jih ne boste morali zamenjati, zato storite to čimprej. Veliko je tudi govoric, da naj bi v Sloveniji zamenjali oznako SLO, ki naj bi jo imelo prilepljeno vsako vozilo pri prestopu državne meje na zadnjem delu. Nekaterim bi bila oznaka SL namreč bolj všeč, vendar ta žal pripada Šrilanki. Sicer pa smo kot država z oznako SLO prijavljeni v vseh mednarodnih ustanovah. Zato so takšna razmišljanja le bolj razmišljanja. G.N. Promet Litija - 26. januarja ob 12.20 uri jc voznik osebnega vozila L.I. iz Litije vozil za tovornim vozilom, ki gaje vozil V. A., prav tako iz Litije. Pri kresniškem mostu jc tovornjakar pri srečevanju z nasproti vozečim vozilom zavrl, L.I. pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj. Nastala je precejšnja materialna škoda na vozilih. Zagorje - 26. januarja ob 20.05 uri je voznica B .M. v križišču na Izlakah izsilila prednost vozniku kolesa z motorjem OJ iz Kisovca. Pri trčenju seje motorist telesno poškodoval in odpeljali so ga v bolnico Trbovlje. Trbovlje - 27. januarja ob 7.35 uri je M.Z. vozil iz Trbovelj proti Zagorju po zasavski cesti. Zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem vozišču in alkoholiziranosti je v ovinku zapeljal levo in se z vozilom prevrnil na streho. Zagorje - 28. januarja ob 2.30 uri je voznik osebnega vozila K.H. iz Črnuč vozil po Cesti zmage proti centru. V bližini Petrolaje za volanom zaspal, zapeljal levo in trčil v drog javne razsvetljave. Telesno se je poškodoval in odpeljali so ga v trboveljsko bolnico. Litija - 28. januarja ob 18.25 uri je voznik osebnega vozila Z.S. vozil iz Šmartnega proti Črnemu potoku. Na Pungrtu je zaradi vinjenosti zapeljal levo na nasprotni vozni pas, tako, daje s ceste zrinil voznikaR.S., kije pripeljal nasproti. R.S. je pri umikanju zadel ob pločnik. Trbovlje - 28. januarja ob 19.45 uri je K.D. vozil od križišča Dimnik proti Trgu Franca Fakina in na prehodu za pešce zbil otroka, kije pravilno prečkal cesto. Otrok je bil lažje telesno poškodovan. Kradejo kot srake Trbovlje - G.A. je 30. januarja okrog druge ure zjutraj izpred Mesečine izginilo v noč motorno kolo BT 50. Policisti so motorno kolo in čelado našli, storilcu pa so že na sledi. Zagorje - V naselju Na šahtu je 26. januarja ob pol deseti uri zvečer nekdo poskušal vlomiti v trgovino. Policisti sona kraju našli le poškodovano ključavnico, z zbiranjem obvestil pa so prijeli B.F., stanujočega v soseski, ki je dejanje priznal. Litija - Trije otroci iz Jevnice in Golišč so 27. januarja z izvijačem odprli okno na fičku, parkiranem na železniški postaji v Jevnici. Iz vozila so odnesli nekaj orodja, vendar ne daleč, saj sojih policisti prijeli na poti domov. Šmartno - Pri kontroli parkirnega prostora v Šmartnem je 29. januarja policistom poskušala pobegniti skupina oseb. Sledila staj im do Male Kostrevnice, kjer je pobegli voznik izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v vrt pri hišni številki 23a. Policista sta pri pregledu vozila našla več ukradenih predmetov in jih zasegla. Hrastnik - Trije moški so 30. januarja ob 23. uri v Ulici 10. maja poskušali ukrasti bencin iz parkiranega osebnega avtomobila, vendar jih je pri delu premotil mimoidoči občan. Neznanci so se nemudoma odpeljali v osebnem avtomobilu Lade, modre barve. Nadlegovanje Hrastnik-F.S.izTrbovelj je 24. januaija policistom potožila, dajo vsakodnevno pri delu nadleguje in ji grozi P. J. iz Hrastnika. Zaradi tega se bo zagovarj al pri sodniku za prekrške. Ustrelil mačka Hrastnik - K.A. iz Hrastnika je 24. januarja prijavil, da mu je ta dan v popoldanskem času sosed K. A., ki je lovec, na vrtu v bližini hiše ustrelil mačka. Lovec se bo zagovaijal pri sodniku. Požari Hrastnik - V zadnjem tednu je v Hrastniku trikrat zagorelo, posredovati so morali gasilci. P.S. je 25. januaija sporočil, da je prišlo do samovžiga osebnega avtomobila UNIŠ 1200 J, ki je last njegovegabrataP. J. Zgorelaje zadnja leva luč in blatnik, materialna škoda znaša 40.000 SIT. V Dragi je 29. januaija zagorel travnik, požar se je razširil na hektar trave. Povzročila gaje iskra, kije nastala pri stiku električnih žic, ko so zaradi vetra udari le skupaj. V bližini begunskega centra v Naselju A. Kaple pa je dva dni kasneje prav tako zagorela trava, ki jo je z najdenimi vžigalicami zakuril otrok J.D. Požar so pogasili trije gasilci. Aufbiks 1 V ulici Luke Svetca je 26. w januarja kar malo pred enajsto dopoldne vsa v cvetju obležala B.K. Mimoidoče je malo po malo nadlegovala. In ti so se zgražali, češ poglej jo, kakšna je. Vsega hudega so jo rešili šele ljudje v litijskem zdravstvenem domu. Menda pa se bo soočila še s sodnikom za prekrške. Takrat ne v horizontali, ampak bo se bo treba potruditi z vertikalo. Kaj hočemo, življenje je kruto. J}'- V.B.je28. januarja hotel priti 0 mimo avtomobila, ki je zapiral dohod do hiše na Vodenski. Avto je tja mirno postavil S.F. Prvi je drugega prosil, naj vozilo umakne. Drugi pa je namesto vozila umaknil iz žepa svojo pest in prvega mirno mahnil. Ljudje smo zaposleni, da je O joj. In tako ni čudno, da se spravimo k raznemu delu kar ponoči. Tudi k takšnemu, s katerim motimo sosede. Ker so prihajali iz stanovanja pod njim kaj drugačni zvoki, kot so običajni z nočno delo, je G.S. 29. januarja poklical na postajo. Ko so prišli, so Š.M. (sosed spodaj) morali povedati, da naj se loti beljenja stanovanja raje podnevi. Če ponoči nima bolj pametnega dela, naj možakar raje spi. r P.P* (ni policijska postaja, V ampak oseba s takšnimi začetnicami) je 29. januarja kar precej v rožcah plel po bifeju Vrt v Zagorju. Može iz PP ni nič kaj upošteval. Pa soP.P. odpeljali na PP, zraven so pobasali še G.S., ki se je vmešal v postopek. Na PP sta prihajala k sebi v prostorih, ki so kaj primerni za tovrstno dejavnost. Spoštovane aufbiksarke in aufl)iksarji, želimo vam vesele praznike. Pijte kulturno. Redakcija V- ■ •- Zaključek naše akcije izbiranja najboljših športnikov Zasavja je zbral v hrastniški športni dvorani preko 500 ljubiteljev športa. Ob zabavi in v družbi bivših, sedajšnjih in bodočih vrhunskih športnikov je minil še en prijeten večer, ki sta ga popestrila ansambel Zasavci in Oto Pestner. Vodila pa urednik Ekipe Goran Obrez in radijska voditeljica Maja Sevljak. Zmagovalci akcije, Metka Lukančič, Sašo Korbar, Peter Kauzcr in kapetan rokometne ekipe Omnikom Rudaija Matjaž Vrbnjak, športnik Hrastnika Gorazd Medved in vsi povabljeni gostje so se najprej zbrali v hrastniškem delavskem domu, kjer jih je sprejel hrastniški župan Leopold Grošelj. Seveda smo ta čas izkoristili za kratko predstavitev najboljših zasavskih športnikov, pa za to, da smo vse pomembne goste iz sveta športa povprašali o tem in onem (pogovore bomo objavljali v naslednjih številkah Zasavca). Vsi skupaj so se pote m odpravili v hrastniškošportnodvorano, kjer so organizatorji pripravili proglasitev. Vse skupaj se je začelo s krajšo zamudo, zato pa se je zavleklo v zgodnje jutro. Najprej so v hrastniškem delu prireditve podelili prizanja prizadevnim športnim delavcem in športnikom ter za športnika Hrastnika 1993 Ljudje pa so se zabavali. razglasili kajakaša Gorazda Medveda. K rigita Bukovec z Igorjem Majcnom (najboljša športnika Slovenije) in Maja Sevljak z Grego Židanom sootvoriliples. V zanimivem lokostrelskem tekmovanju je zmagal naj višji par Marko Tušek -Igor Majcen. Kakor, da bi se z višine vse opravilo bolje. Naš gluhonemi športnik Tomaž Klemen je iz rok predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Janeza Kocjančiča prejel posebno priznanje za dosežke v preteklem letu, nato pa je sledilo finale. Najboljši trener Zasavja Peter Kauzer je na proglasitev zamudil, saj je bil tam, kamor so še cesatji hodili peš. Tudi to se zgodi. Tudi Metka Lukančič je zamudila tiskovno konferenco. Vzrok: malo predolgo seje zamudila pri frizerki, tudi to se zgodi. In ko je najboljša športnica Slovenije predala pokal najboljšemu športniku Zasavja in ko je najboljši športnik Slovenije predal pokal najboljši Otvoritveni ples. Zmagovalci s priznanji. športnici Zasavja, je bilo uradnega govoijenja konec. Od tu naprej je samo še glasba. Rekli so: Matjaž Vrhnjak, kapetan RK Omnikom Rudar: "Vsekakor smo naslova zelo veseli, predstavlja pa to neko vzpodbudo za naprej in tudi za prihodnje rodove. Letos seje klub okrepil tako strokovno - tehnično kot tudi organizacijsko, kar bo gotovo prineslo le boljše rezultate. Imamo novega treneija, Bojana Levstika, na katerega smo se morali navaditi in tudi on nas, zato najbrž tudi nekoliko slabši rezultati v jesenskem delu. Vsekakor pa ob koncu sezone računamo na uvrstitev, ki bo podobna lanski. " Peter Kauzer. naj trener Zasavja '93: " V brodarskem društvu trenutno skrbim za podmladek. Imamo zelo dobro ekipo, ki je tudi osvojila naslov državnih prvakov. Fante skušam predvsem naučiti osnov treniranja in discipline, ki jim bo v prihodnje koristila. V treneskem poslu je takšno priznanje zelo vzpodbudno in Janez Kocjančič in Tomaž Klemen. pomeni izziv za naprej. Ko so moji fantje izvedeli, da sem proglašen za trenerja leta. so postali kar malo ponosni. Vsekakor pa jim je to vlilo še več volje do treninga. Barbara Kus Foto: Branko Klančar Anketa Barbara Kmetič, Trbovlje: Na prireditev sem prišla, ker sem sodelovala pri glasovanju. Prireditev mi je kar všeč i n mislim, da se bo obdržala. Škoda da ni prišlo več ljudi. Mitja Zakonšek, Zagorje: Na prireditev meje povabila prijateljica. Lepoje, da je prireditev vsako leto. Mogoče bi morali narediti še več na reklami same prireditve. Zdi se mi prav, da naši športniki prejemejo za svoje delo tudi neko pri znanje. Irena Murne, Zagorje: Tako kot v Sloveniji športniki prejemajo priznanja, je prav, daj ih tudi zasavski športniki. Mislim, da bi športnike morali najprej razglasiti na sami prireditvi, šele nato objaviti v časopisu. Vinko Kerin, Zagorje: Prireditve sem se udeležil slučajno. Obvestil me je prijatelj, ki je bil nekoč aktiven v športu. Športniku priznanje pomeni toliko več, če je okrog tebe več ljudi. Premalo ljudi se zaveda, kaj tem ljudem pomenijo priznanja. Ne znajo dosti ceniti njihovih uspehov. Jani Hren, Trbovlje: Včasih je bila podobna prireditev v Trbovljah. Lepo je, da se športniki vsaj enkrat dobijo skupaj. Takšna prireditev je priložnost, da športnike spozna širši korg ljudi. Marjan Dolanc, Hrastnik: Vsako leto hodimo na to prireditev, je zelo prijetna. Spoznamo športnike iz Zasavja in ne samo iz Hrast ni ka. Še bolj prijetno je, ko vidimo, da ti športniki za svoje uspehe prejmejo priznanja. Želim si, da bi se ta tradicija nadaljevala. Breda Planinc, Dol pri Hrastniku: Prišla sem z družbo in se zelo zabavam. Bila sem tudi že lani, ko so igrali Čuki. Vzdušje je bilo boljše. Mislim, da je ansambel pol prireditve. Še bom prišla. Katarina Gavranovič Oto Pestner je predstavil novo kaseto. Lokostrelsko tekmovanje je bila prava poslastica večera. Pod budnim očesom slovenskega WiMiama Tell-a alias Sama Medveda sta bila najprej na vrsti d va polfinala. V prvem šobili štirje pari. Brigita Bukovec sije za partnerja izbrala Grega Zidana. Zoran Drolc iz publike se je v vlogi Robin Hooda znašel skupaj z Zmagom Sagadinom, Jože Tušek, prav tako iz publike, je za sodelavca izbral Janeza Kocjančiča. Verjetno je računal na njegove zračno-balistične izkušnje. Bolj znani soimenjak Jožeta - Marko Tušek je bil v pani s "plavajočo" puščico Igorjem Majcenom. Kombinacija nakošstrelske Markove roke in vodnega Igorja je obrodila sadove. S 43 nastreljanimi krogi sta se prepričjivo uvrstila v finale. Drugo polfinale s tremi pari je bilo še bolj razburljivo. Metka Lukančič je računala na mirno strelsko roko Saše Korbarja. Gorazd Medved pa je tri (polovico) puščice zaupal dobremu podiralcu in potemtakem tudi "namerilen" kegljev Bogdanu Hribarju. Tretji par Peter Kavzerin Matjaž Vrbnjak nista pokazala vsega. Zmagala sta s 45 krogi Hribar in Medved z majhnjo razliko dveh krogov pred parom Lukančič - Korbar (43 krogov). Pred začetkom finala je voditelj Gorazd Obrez s pomarančo na glavi izzval sovoditeljico Majo Sevljak, če upa z lokom preluknjati pomarančo. Maja je bila v resni dilemi ali naj to res poskusi, vendar seje premislila, kajti nesreča nikoli ne počiva. Zato je raje naglas povedala, da ima Gorana preveč rada. Sumimo pa, da so Majo od streljanja z lokom odvrnili gostje pri bližnji mizi z čedno podkupninico. Bolj kot za pomarančo jih je skrbelo lastno zdravje, saj niso bili navdušeni nad ekstra luknjami v svojih oblekah. Finale parov Hribar- Medved in Tušek - Majcen je bilo še bolj razburljivo kot oba polfinala skupaj. Čeprav sta oba para streljala odlično, je vendarle zmagala plavalsko - košarkarska naveza s prepričljivo prednostjo. Nastreljala sta 46 krogov, njuna rivala pa prav tako odličnih 39 krogov. Nagrada je bila vredna truda - šunka Mesarstva Koprivnik. Tekmovanje je končal sodnik Samo Medved s tremi fenomenalnimi streli. Vse puščice so končale stisnjeno v rumeni sredini lokostrelske tarče. Jure Nagode Foto: Branko Klančar Bivša športnika Zasavja Gorazd Medved in Bogdan Hribar sta bila tudi z lokom uspešna. Najvišji par zmagal: Marko Tušek in Igor Majcen. Maja Sevljak se je pripravila, Goran Obrez se je deial junaka, Samo Medved pa je naredil tole... SkupŠČiNA obČINE HrastnìU L J SkupŠČiNA obČINE lyrmàri K * - m - § TRbovljE SkupŠČiNA obČINE ZAqORJE /o Banka Zasavje d.d., Trbovlje RUDIS RUDIS - Izgradnja objektov, p.o., TRBOVLJE ivolucije 25b, Telefon: 0601/22 222, 26 222 61420 Trbovlje, Trg revolucije 25b, 1969 gjRUUIS m I© 1994 Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 TKI Hrastnik TKI Hrastnik p.o. Za Savo 6, 61430 Hrastnik Slovenija PODJETJE ZA RAZVOJ IZDELAVO IN MONTAŽO KOVINSKIH, PLASTIČNIH IN ELEKTRO IZDELKOV PARTIZANSKA 2, TEL:0801«!-2«S, FAX 43-242 61431 DOL PRI HRASTNIKU 'LANCIA Al ‘ HRIBAR 61410 Zagorje ob Savi, Selo 72 tel.: 0601/64 033 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje, Teiefon/iax: 0601 61 611 STÈKLARMA STEKLAR|\|A HRASTNIK p.o. 61430 Hrastnik c. 1. maja 14 Tel.: 0601/41 622,42 006 & MEDIJSKE TOPLICE d.d. MCDIJSKC TOPUCÉ d.d. turistično m gostinsko podjetje Zagorje ob Sovi Kidričevo 4-0 61410 ZflGORJE Tel.: 0601/64 067, 64 044 /»^\ kmetijsko zadrugo VgfVizloke, Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634 f EBdd^^^ì Če človek preživi več dni v Rusiji, se mora kdaj pa kdaj odpraviti po nakupih, kar pa niti ni tako enostavna zadeva. Police v trgovinah so sicer polne, vendar se za vsak nakup ali mastno plača ali dolgo čaka. Če denarnica ni preveč debela, je potrebnokupovati tam,kjerto delajo Rusi. Njihov vsakdan pa praktično ne pozna samopostrežnih trgovin, uveljavljenih pri nas. Skoraj vsak nakup poteka po posebnem sistemu, verjetno izumljenem za ustvarjanje čim daljših vrst. Kupec mora najprej izvedeti ceno blaga, ki ga namerava kupiti. Včasih je prodajalka tako prijazna, da mu to napiše na listek. S to informacijo se postavi v vrsto pri blagajni, kjer opravi plačilo. Pri tem dobi račun, s katerim se spet postavi v vrsto, kjer čaka na prevzem kupljenega blaga. Običajne so dolge vrste, sistem pa popolnoma zmede neobveščenega popotnika, vajenega samopostrežb. Najbolj pa novinca preseneti, ko vidi, da si pri računanju zelo spretno pomagajo z abakom. Zaščitni znak ruske postkomunističnetrgovine so postali kioski, katere najdeš na vseh mogočih krajih, včasih nekaj deset postavljenih drug ob drugega v dolgi vrsti. V njih prodajajo razne stvari, ki velikokrat nimajo zveze med sabo. Tako lahko vidiš Foster's pivo postavljeno ob par starih škornjev ali kaj podobnega. Večina kioskov opravlja tudi vlogo menjalnic, nekateri pa trgujejo s privatizacijskimi vaučerji in starimi rublji. V Moskvi sem preživel štiri dni, potem pa se odpravil v Sankt Petersburg. Mesti sta po železnici izredno dobro povezani, saj med njima vsak dan pelje več desét vlakov, vozovnica drugega razreda pa slane manj kot McDonaldsov hamburger. Cene železniških vozovnic znotraj Rusije so sploh smešno nizke, saj lahko za pest drobiža prepotuješ pol sveta. Tako stane vožnja iz Moskve do Vladivostoka okoli 20 USD. Vendar Vs ' ..... - ......... nakup vozovnice praviloma vključuje tudi čakanje v vrsti, kar lahko znese več ur. V takih primerih cvete črni trg, lahko pa se obrneš na okence, kjer prodajajo vozovnice za tujce, seveda po občutno višji ceni. Večina vlako v med Moskvo in Sankt Pete rsburgom je nočnih. Sestavi jeni so iz samih spalnih vagonov in vozijo počasneje, da potniki dobijo svojo mero spanja. Kmalu po odhodu je sprevodnik razdelil posteljne prevleke, ki se plačajo posebej. To je v meni najprej vzbudilo val ogorčenja, saj sem mislil, da mi spet hočejo, nevednemu tujcu, izpuliti nekaj denarja. Ko pa sem ugotovil, da gre preračunano v slovenski denar le za dvajset tolarjev, sem le plačal. Ko je sprevodnik odšel, sem se spravil spat in se naslednji dan prebudil v drugem naj večjem ruskem mestu. Tekst in foto: Ivan Župič VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. WMÌ SEAT Krediti, 3 leta R+16% - pri SKB banki NOVO: prodaja vozil NA ZALOGI: 3£rVT IBIZA 1.3 CLX 19.664,54 DEM SEAT TOLEDO 1.6 a CLAAS 24.935,31 DEM Kmalu v prodaji tudi nov: SEAT - CORDOBA Na zalogi vsi modeli VW - AUDI © VW POLO 0016.663 DEM DAUe ® VW GOLE OD 25.064 DEM DALJE ® VW GOLF VARIANT OD 29.237 DEM DALJE ® VW VENTO 00 31.119 DEM DALIE ® VW PASSAT OD 36.860 DEM DAUE © VW TRANSPORTER COMBI, RAZUČNO OPREMLJEN O AUDI 80 OD 38.492 DEM DAUE ® AUDI 100 00 44.226 DEM DAUE Prodaja: 0*01/2^25, ,e,vis: 0601/21-^ | LANCIA 61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel.: 0601/64 033 OBJAVLJA Prosto delovno mesto vodje prodaje vozil LANCIA o POGOJI: zaželjena izobrazba VI. stopnje tehnične smeri, pasivno znanje enega tujega jezika, inovativnost, kreativnost, veselje do dela z avtomobili. Možnost opravljanja pripravništva. Izključno pismene ponudbe pošljite na naslov: • AVTOSERVIS HRIBAR, Selo 72, 61410 ZAGORJE o/S do 14.02.1994. liiilii SJp L/fi j! I E. | ^ j:: _____________^_____________ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | ■ 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ ■ I 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo | ■ le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino ■ ■ pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. UGODNO PRODAM zidan vikend pod tenis igriščem - blizu Ribnika. Tel.: 22-413, zvečer. PRODAM 500 m2 zemlje, NA DOLU pri Hrastniku se možnost gradnje. Informacije na oddaja gostinski lokal Jack bar. tel.: 22-924. Tel.: 43-211, int. 2. STANOVANJA in PARCELE AVTOMOBILIZEM PRODAM R4 GTL, letnik 86/ 91, registriran do 11/94, rdeče barve, cena4600 DEM. Tel.: 061/ 871-077. PRODAM Z 750, potrebno manjšega popravila, vozno, reg. do 6/94. Cena 500 DEM. Naslov: Zalokar Nasipi 3. OSTALO PRODAM zložljivo in prenosno masažno mizo. Cena 1.500 DEM. Tel.: 22-300. PRODAM zaradi selitve termoakumulacijsko peč, 3.5 KW. Cena 10.000 tolarjev. Tel: 43-076. PRODAM zaradi selitve dvoredni pletilni stroj znamke Brother KH 840 + KR 1000, na kartice, z vsemi dodatki. Cena 2.500 DEM. Tel.: 43-076. PRODAM malo rabljeno siloreznico, cena po dogovoru. Tel.: 77-121. PRODAM novo pasjo uto, dimenzije 130x105x110, izolirana. izdelana iz smrekovega opaža, zaščitena z beltopom. Tel.: 21-935. UGODNO PRODAM rastegljivkavč karo vzorec, rjave barve nerabljen! Tel.: 27-078. PRODAM certifikate za polovično ceno. Tel.: 063/742-228. PRODAM CB postajo z vso opremo. Tel.: 63-460. PRODAM 48 basno harmoniko Weltmaister. Tel.: 61-030. PRODAM syntesizer Yamaha PSS 280. Cena po dogovoru. Tel.: 20-806, popoldan. UGODNO PRODAM sintisajzer-jamaha. Tel.: 22-413. PRODAM karto za premog (3600 kg) Tel.: 21-112. UREJEN, miren fant najamem sobo v Litiji. Tel.: 062/302/896 (Vojko).____________________ DELO ISCEM natakarico za zaposlitev v kava baru, kličite na številko 61-761. PRILOŽNOSTNO delo. Tel.: 061/733-119, po 20.30. uri. Izidi žrebanja nagradne igre Zasavc nagrajuje zvestobo. Srečo je nagrajencem prinesla roka košarkarskega reprezentanta Marka Tuška. 1. nagrada: Pilot žarometi, zračni filter, oljni filter, svečke, brisalci iz programa Bosch, Trgovina Stik Avtotehna, Trbovlje: Stefan Sedlar, Peterlinkarjeva 5, Kisovec 2. nagrada: Video igra Game boy. Darilo in Boutique Zlatarne Celje,Trbovlje: Zvonka Cesar, Tonkova 1, Kisovec 3. nagrada:Vrednostni bon v višini 15.000 SIT, Trgovina Tapi, Kisovec: Pavel Barlič, Zgornji Tustanj 4, Moravče 4. nagrada:Prenosni radiokasetofon Panasonic RX-FT 510, Eurotrade, Zagorje: Jože Safner, Cesta zmage 12a Zagorje 5. nagrada:Elektična pečica De Longi, Centromcrkur, blagovnica Litija: Stefan Regancin, Utik 2 Vodice nad Ljubljano 6. nagrada:Vrednostni bon v višini 7.500 SIT, Kmetijska zadruga Izlake: Jože Kos, Ravenska vas 6, Zagorje Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade lahko dvignejo v uredništvu. Če jo hočejo dobiti po pošti, pa naj to sporočijo po telefonu. □ Restavracija za ljudi z izbranim okusom. 61410 KISOVEC; tel.: 0601/71 420 EUR| * FORUM do.o. ZUNANJA - NOTRANJA TRGOVINA TEL.FAX. 0601/64 235, 61 425 VELEPRODAJA MALOPRODAJA-KOCKA AVTOPREVOZNISTVO RENT A CAR YUGO, R4, OPEL ASTRA, FORD ESCORI • Rezervacija vozil ob delavnikih med 7h - 15h. Obiščite nas tudi v trgovini KOCKA v Trbovljah na Opekarni 2a, kjer boste lahko kupili: - POSTELJNE GARNITURE -VZGLAVNIKI -PREŠITE ODEJE - OBLAČILA IN MODNE DODATKE v „v, ~V ADE • J? ^ ^ A 4 AUDIO & VIDEO TRGOVINA «________ ffl - glasbeni stolpi, HI-FI komponente, -TV sprejemniki - videorekorderji - avtoakustika, montaža avtoakustike DELOVNI ČAS: 9h-13h in 15h-19h ob sobotah 9h-13h PODJETJE ZA POSLOVNE INFORMACIJSKE SISTEME objavlja prosto delovno mesto SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. Na razpis se lahko prijavijo kandidati z dokončano srednjo šolo elektro usmeritve ter pasivnim znanjem angleškega jezika. Kandidat mora imeti izpit 8 kategorije in lasten prevoz. Pismene prijave pošljite na naslov: ZAPIS d.o.o. Ulica 1. junija 36, 61420 TRBOVLJE Prijave bodo sprejemali do 9. februarja 1994. K sodelovanju vabimo tudi programerje! Vse dodatne informacije dobite po telefonu 0601/26 088. mesni ca-delikatesa k» ferdl s s POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650 POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344 SE PRIPOROČAMO! ÓALON POHIŠTVA Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 -KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE - JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO ■ AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). - AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB AIRES (20% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). - KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON; VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKO POHIŠTVO IZ UVOZA delovni čas: pon.-pet. 9.00 -12.00,15.00 -18.30; sobota: 9.00 -12.00 NJORČUA, IGRA ZMOTEK, NAVITEK PROSTOR ZA MEJNO RTQ ilšCA 'ANP DALMACIJI MESNATI ROB ČLOVEK- JESENSKO MODNO OBJkčILO NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI VRSTA, ZNAČILNA OBLIKA DUŠIK MUSLIMANSKA DOBRODELNA USTANOVA KRAJ POD POHORJEM NAD OPLOTNICO ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA STARA LEKARNIŠKA ima PARLAMENT OVE USTNE REŽE MORALA ► ŽUPAN POD FRANCOZI MESTECE V SPANUI Š ► 1 VINSKA PENA ALI POLIVKA, JED IZ ZAVRELE GA VINA AMERIŠKI LEV VOLOVSKA ANTILOPA PETI MESEC V LETU OBŽALO- PLANINSKE VANJE PTICE NOSAČV HIMALAJSKIH GORAH AVTOR: KARU DREMEL STOLETJE LIDUA OSTERC ETNIČNA SKUPINA V NIGERUI MADŽARSKI POLIR K (FERENC) IGRALE VALIČ ŠVEDSKI C PRISTAŠ NARAVO- ALOPATUE SLOVEČ (CARg OTOK V ALEURH MERA ZA RITEM ZAKONČEVA MAR AMERIŠKI DRAMARK (EUGENE) IGRALEC NA OBOO MESTO V UKRAJINI KRAJ NA PRIMOR. SPLEZAL STENO PRERO- ČIŠČE LUKNJICA IGRALEC V KOŽI SHARIF VEČJA TEKOČA VODA OBVODNA RASTLINA DELEŽ DRUŽABNIKA IZPRAŠEVALEC NA AN KER ZNAMENITO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE NA KRŠKEM POLJU MERILEC PRITISKA TRUD KEMIČNA SNOV, KI JE LAHKO ZDRAVJU ŠKODUIVA NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA POLOTOK PRED DUBROVNIKOM VRANIČNI PRISAD DESET KRAT DESET MENIČNO JAMSTVO TOVARNA V CELJU ŠTOTOk KUČAN ZOLAJEV ROMAN GRSkl DIDAKRČNI PESNIK BARVA IGRALNIH KART MESTO V BOKI KOTORSKI DROBEC MAR GRŠKIH BOGOV ZAPOREDJE ZNAKOV, NABIREK IRONIČEN NAZIV ZA AMERIKA N-CA IZVIRNI KRAK REKE MENAM RUSKA PLESALKA PAVLOVA IGRALEC ŠERBE- DŽUA KRMNA RASTLINA REKA NA ALASKI FINO- MEHANIK VNEMA, POLET ZU DUH PRI STARIH PERZIJCIH RAZSWNA VRSTA ŽITA SUHA GROZDNA JAGODA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pšljite do 10.2. 1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2.c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Bon v vrednosti 4.000 SIT, Ribarnica Charly, Zagorje 2. nagrada: Bon v vrednosti 2.500 SIT, Ribarnica Charly, Zagorje 3. nagrada: Bon v vrednosti 1.500 SIT, Ribarnica Charly, Zagorje I/žrrhanci nagradne križanke 3/94: 1. nagrada: 5 kg šunke, 2 majici, 2 kapi. Radio Gama MM, Nino Mtimelj, Jevšnikova 2, Kisovec 2. nagrada: 3 majice, 3 kape, Radio Gama MM, Sanja Brvar, Kidričeva 2/c, Zagorje 3. nagrada: 2 majici, 2 kapi, Radio Gama MM, Sebastjan Bedenik, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku Vsem izžrphancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 11.2. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 4/ Mi KRIZANTEMA, RANOCELNIK, EKONOM, ST, VDOVA, EB, TRAVARICA, ARS, STRITAR, RAST, DEES, NICO, MAINE, OT, IVICARAČAN, ER, LR, RACA, KIRETAŽA, EOL, LA, PAST, AJAS, SVEČA, TL, RN, KA, CIPOT, LOTERIJA, EZOP, SA II AROME TER, NOTIFIKACIJA, OLE, TRAČAN, AKER, LAK. 78&K RIBARNICA eijauLT ** d.o-o. C.zmage 34, Zagorje Tel.: 0601/63-430 Ribarnica Charly vabi vse ljubitelje rib, rakov, školjk, hobotnic..., da se oglasite od ponedeljka do petka od 8.-19. ure in ob sobotah od 7.-13. ure na Cesti zmage 34 v Zagorju. Večjo količino rib pripeljemo brezplačno do kupca in po želji tudi očistimo. Pri nakupu nad 5.000 SIT lahko plačate na 2 čeka ŽELITE ŽIVET1100 LET? - JEJTE RIBE! Uganka 1 ..... . iSllllliillllll I I UgoalKB w Kot sneg najprej sem bela, Hišica okrogla in nato ozelenela; izbic sto ima, slednjič kakor kri žarim, vsak zrnja mnogo tudi teb, prav disine _ ^°bre9a n_am da _ Uganka 2 Če sem brez sadu jeseni. Kakor biseri žarijo, zame se nihče ne zmeni; rože božajo, ko pa sadja poln stojim, a kadar se razbesnijo, v rebra kamenje dobim. vse ogrožajo. | Logogrifi V lik vpišite 14 besed, kijih zahtevajo osnovni opisi. Če vsaki od teh besed na začelku ali na koncu - kje, morate pri posamezni besedi ugotoviti sami - dodate črko, dobite besedo z novim pomenom (logogrif z dodajanjem). Opisi za tako dobljene besede so podani pod logogrifi. Dodane črke vpisujte v samostojni stolpec na desni, kjer lahko navpično preberete ime in priimek znane osebe (iz Zasavja) s televizijskih zaslonov. Osnovni opisi: 1. nauk o nravnosti, morala; 2. imezasavskeganovinarja Vidica; 3. ime junaka ruskih narodnih pesmi, Muromca; 4. nalezljiva epidemična bolezen, influenca; 5. ljubljanski televizijski in gledališki režiser (Anton); 6. ime slovenske pesnice, preminule leta 1944 v nacističnem taborišču Ncubrandcnburg, Ccrncjeve; 7. nemški atomski fizik, dobitnik Nobelove nagrade leta 1919 (Johannes, 1874-195 7); 8. zimzeleno sredozemsko drevo s plodovi, iz katerih pridobivamo olje; 9. ostanek kart po razdelitvi igralcem; 10. delež družabnika v trgovinski družbi; 1 finivo; 12. ostro karanje; 13.rogala domača žival; 14. merska enota za čistino zlata. Logogrifi: 1. huda nalezljiva bolezen, sušica; 2. milijonsko industrijsko središče v Lombardiji v severni Italiji; 3. dišeča okrasna cvetlica, simbol nedolžnosti, 4. starorimski državnik iz 1. stoletja p.n.št., graditelj Panteona (Marcus Vipsanius); 6. Venera na jutranjem nebu; 7. priletna ženska; 8. slovenski kipar in grafik, avtor več javnih spomenikov (Janez); 9. osnovna enota za mero, pramera (na primer prameter); 10. vojaško poročilo; 11. slovensko ime dveh pomladanskih mesecev; 12. plot ali mreža okrog zemljišča; 13. namerno povzročanj c hrupa in vrišča, razgrajanje; 14. vzhodnjaška borilna veščina. Anagram Ko je najbolj vroče, župnik moli ali joče. SfSfisc 14.00 KORISTNO INFORMACIJE, VIDEOSTRANI,. 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 8.2.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 9.2.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 NADALJEVANKA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO NEDELJA 6.2.1994 8.00 - 9.00 DOB RO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA. 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA, 13.00ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 7.2.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO TOREK 8.2.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA. EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO •X-X-X-XvX'X-X'XvXvXvX-X-X-XTX-XvXXvX-X-XX'XX-X-X SREDA 9.2.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAK T, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO v Naša bodočnost Rojstva od 24.1. do 29.1. v trboveljski porodnišnici: 24.1. Želita Biščič, Trbovlje, hči Adela; Nataša Kmetič, Laško, sin Gašper; Simona Habe, Laško, sin Matjaž; 25.1. Rosanda Žibert, Trbovlje, sin Matic; 26.1. Svada Bešič, Zagorje, sin Irman; Jožica Pušnik, Hrastnik, sin Patrik: Simona Moškon, Trbovlje, hči Tiasa; 27.1. Božica Kljajič, Hrastnik, hči Antonija; Ljubica Vidovič, Zagoije, hči Ivana; Jasmina Osmanovič, Trbovlje, hči Špela; Tatjana Jeranko, Celje, hči Špela; 28.1. Maja Hočevar, Zagorje, hči Tjaša; Petra Jurjec, Zagoije, hči Ana; 29.1. Mojca Zmrzlak, Trbovlje, hči Maniša: Zvonka Zbiljski, Krško, hči Natalija; Darja Bregar, Celje, sin Žan. Iskreno čestitamo! č- J ČETRTEK 10.2.1994 6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 11 2 1994 6.00-8.00 JUTRANJI PROG RAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO TV SIGNAL LITIJA NEDELJA 6.2.1994 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA CELOVEČERNI FILM. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.:21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 5. februaija- do 10. februarja je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.. 11. februaija je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med.. 6. februar. Ljubu, Dura; Pavel Miki; 7. februar: Riku, Zlalk»; Rihard, Lgidij: S. februar: Jerku, Jaš, . Hicriiuitu Emiliani; Prešernov dan: Godovi 4. februar: Andraž, Hela; A url rej Corsini; 5. februar: Agala, lugu: T ihTrrlu- Agala, Liharda; 9. februar: Polonc», Niko; Apolonija: 10. februar: Vlasta, Dušan; Sholastika, Viljem; v^-......... OVEN Težave lahko nastopijo, če se ne boste držali dogovora s poslovnimi partnerji ali sodelavci. Težka bo vaša osebna odločitev kako boste delali naprej v istem okolju. Št.: 75. BIK Ne prepričujte sami sebe, da niste zaljubljeni do ušes, ampak v tej smeri tudi nekaj naredite. Bodite bolj pogumni, saj ste simpatije poželi tudi na drugi strani. Št.: 89. DVOJČKA Teden, ki prihaja, bo zelo razgiban, planeti so popolnoma na vaši strani. Od vas je odvisno ali bo veter zapihal vam v prid ali pa bo znova pihal v napačno smer. Št.: 68. RAK Imejte več potrpljenj a sami s sabo. Dokler boste nezadovoljni sami s sabo, tudi drugi ne bodo zadovoljni z vami. Št.: 84. LEV Preveč skrbite zaradi nepomembnih stvari in ljudi in se premalo posvečate tistim, ki so vredni vaše pozornosti. Naredite čistko med ljudmi, ki vas obkrožajo. Št.: 72. DEVICA Težko kontrolirate svoja čustva in to vas bo drago stalo. Besedo, ki jo boste izrekli, najprej dobro premislite. Št.: 83. TEHTNICA Že dolgo vas teži osebni problem, ki ga ne upate deliti z ni komer. Partner to čuti in se počuti krivega za napeto vzdušje med vama. Zaupajte se mu. Št.: 79. ŠKORPION Če bi se ravnali bolj intuitivno, bi se vam življenje odvijalo v popolnoma drugo, vam bolj udobno stran. Ne bodite več zaletavi, čaka vas zanimiv teden. Št.: 88. STRELEC Imeli boste možnost službeno odpotovati v tujino, a ne upajte preveč, ne kaže vam najbolje. Znova boste zaživeli in začutili z ljudmi.ki vam največ pomenijo. Št.: 69. KOZOROG Osebna zadeva iz preteklosti vas bo še precej morila. Zavedajte se, da se medčloveški odnosi ne rešujejo preko pošte ali posrednikov, ampak osebno. Št.: 70. VODNAR Ne dovolite, da bi vas v odnosih z ljudmi obregovali s tako nepomembnimi rečmi kot je denar. Prišli boste na zeleno vejo. Št.: 85. RIBI Težave z zdravjem se bodo nadaljevale še do sredine tedna, nato se vam bo stanje izboljšalo. Bodite previdni in ne načrtujte daljših izletov. Št.: 91. Saška Sposojeno iz BBS V gozdu Rdeča Kapica se sprehaja po gozdu in sreča volka. Volk jo debelo gleda izza grma. Rdeča Kapica ga vpraša: "Volk, zakaj imaš tako velike oči?" Volk ji odvrne: "Pust' me, a ne vidiš, da kakam!" Kara m bol Voznik seje peljal s Porschejem po cesti. Od zadaj je nekdo trčil vanj. Voznik v Porscheju je zapeljal na rob ceste in odprl vrata. V tistem trenutku pa mu je tovornjak odtrgal vrata in levo roko. Voznik je začel tarnati: "O moj Porsche, o moj Porsche." Voznik tovornjaka se je ustavil in prišel k nesrečnemu vozniku Porscheja in mu rekel: "Nehaj jokati zaradi avtomobila, raje poglej svojo roko." Voznik Porscheja pogleda svojo roko in začel še bolj stokati: "O moj Rolcx, o moj Rolex." Izlet Zdoubledeckerjem se peljejo cariniki, spodaj, zgoraj pa policaji, na izlet. Cariniki veselo žurajo in se ga pribijajo. Nato gre eden v prvo nadstropje in vidi celo etažo popolnoma zelenih in prestrašenih policajev, ki se z vso močjo oprijemajo stolov. "Ja, kaj vam paje, zakaj ne uživate tako kot mi spodaj?" vpraša carinik. Eden izmed policajev mu odvrne: "Ja, vam je lahko, vi imate šoferja..." V avionu V letalu pilot spregovori potnikom: "Drage gospe in gospodje, pozdravlja vas kapitan Smith. Nahajamo se na višini 8000 m. Nahajamo se nad Parizom. Do pristankaje še pol ure." Naključje jc hotelo, daje pozabil ugasniti mikrofon, po katerem je spregovoril potnikom, zato so potniki slišali še pogovor, ko je pilot govoril s kopilotom: "Tako, sedaj bom še nekaj pojedel, spil eno kavico, pa se malo poseksal z eno stevardeso, potem bomo tako ali tako že v fazi pristajanja." Ena izmed stevardes je hotela hitro sporočiti pilotu, da potniki vse slišijo, kar se pogovarjata in je zato pohitela proti pilotovi kabini, da to sporoči pilotu. Vendar jo vmes ustavi potnik, kiji pravi: "Počasi, počasi... Najprej mora še pojesti in spiti kavo, šele nato ste vi na vrsti!" Nogometna sezona se bliža. Nekateri klubi so se okrepili. Zasavski tednik, 24.4.1959 rbpveljčani bi se danes gotovo nasmejali novici o kulturni žeji v zimskih mesecih, ki so jo prinesli "Ocvirki" Zasavskega udarnika pred desetimi leti. S slovesom od starega Delavskega doma - edinega J kulturnega centra, kakor sva pisala takrat in z zgraditvijo inpozantnega Delavskega doma, ob iijprti ^«fw[0'] :snqo>j oljdt’ìf ou^oq :p Kt|in?Sf) TRJV :£ tofinriifl qaiO 'Z B5|ub8q nfiipo :] mpiirSpi (3)XV>1VN ‘(Dvavžin ‘vrvžiD(o) ‘NgAVži(i) ‘ixiodv(d) I ‘NQ3Vl(3)‘VNno(g)‘(v)NHVlS‘V3INV(a)‘(N)LLdVW I | ‘VdDID(V) ‘Vfni(l) ‘(OlNVlIJV ‘VNI13(r) tyi-iSoSoq | ^ :3AJIS3>I ^ P] Anamneza. Prvi zasavski bančnik Zdenko Fritz -Desetdin je nekaterim poslovnim partnerjem podaril ure, ki lahko lastniku v trenutku izmerijo tudi njegov utrip, pritisk in pokažejo delovanje srca. Tako vedno ve, kolikšno posojilo jim velja odobriti in pod kakšnimi pogoji. Pl Vodno. O veliki ljubezni Dareta Sadarja - Dadasa do plavanja in potapljanja smo že pisali. Kmalu naj bi to ljubezen kronal še z nakupom trboveljskega bazena. Pl Organizacija I. Menedžerji so si naredili še eno organizacijo: Združenje delodajalcev. Zbornični profesionalec Rado Perger - Inovatorje iz spoštovanja do preproste resnice, da vendarle niso čisto pravi delodajalci, pripravil tajanstveno srečanje. Se luči ni prižgal v sejni dvorani. p......^ Poročilo Statističnega | zavoda Redakcije jetrnic i I 6% | 5% | 4% J 3% I 2% | 1% 31.12. 31.1. ? ■ Statistični zavod redakcije jetrnic ugotavlja zniževanja J * zasavskosti slovenske vlade. Konec leta je bil delež zasavskosti v slovenski vladi 5,3%. ■ ■ Relativno visokodstotekje bil posledica kar 80% zasavskosti ■ I premierja Drnovška in 10% zasavskosti ministra Jazbinška. « Z odstopom ministra Jazbinškajedeležzasavskosti vlade I I padel na 4,7%. Nadaljne zniževanje bi lahko povzročilo I I popolnjevanje vlade. Imenovanje gospoda Kovačiča za | | ministra brez listnice bi deležzasavskosti znižal še za 0,3%, | | torej na 4,4% ' 1 li.................-J Današnja čestitka je dvojna. Patì trboveljski mažoretki Emi Zalezina čestitamo za desetletje uspešnega delovanja, predsedniku vlade Janezu Drnovšku pa za prvo svečko na torti njegove druge vlade. Janezu želimo vsaj del uigranosti, ki ga premorejo dekleta, Emi pa vsaj del pozornosti, ki je je deležna vlada. P) Organizacija II. Tudi drugo ustanavljanje gospodarskega združenja, gospodarskega foruma pod vodstvom Mirana Krambergerja - Odrešenika, ki seje zgodilo te dni, ni šlo brez zapletov. Zaplet so čutili predvsem tisti, ki so zadnji zapuščali gostilno, kjer so organizacijo krstili. Morali so zbrati denar za zapitek prej odpeketajočih. P Tandem I. Trboveljska Franca, Franc Majnardi -Majski in Franc Bcravs - Iskrica, postajata vse večja finančna strokovnjaka. Potem, ko sta v začetku januarja presenetila z blokado proračuna, sta konec meseca še bolj z njegovo odmrznitvijo. "Gospod Janša, če ste res za decentralizacijo upravljanja, zakaj ne gradite Pentagona v Litiji?" Nace Šteferl, podpredsednik SO Litija P Tandem II. Izkazala sta se tudi hrastniška prvaka Leopold Grošelj - Samoprispevek in Stane Kirn - Formula. Resda sta delovala že malce utrujeno, vendar plesnega parketa na proglasitvi športnikov leta nista zapustila do zadnjega. ŠefOVSka. Na nastop drugega moža Dela Danila Slivnika - Udbomafije na trboveljskem večeru opozicije se je najbolj pripravila Delova dopisnica Polona Malovrh -Misteriozna. Šla je k frizerju. PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANjE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: m Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; ■ kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; m 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; ■ popust za takojšnje plačilo; ■ možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; ■ pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; M v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; ■ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; m dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; m enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. Ig; zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje !