KRISTINA KEŠETOVA: Povest vrnivše se lastovice. ,^«^*rv z mrz'e n°č' se Je porodilo lepo pomladno jutro. Zlato X*^ 5||L \ solnce je pokukavalo z blestečimi očmi iznad vzhodnih / ^fV \ hribov na prebujeno prirodo in lilo bogato svoje žarke I Su 1 nanJ°- ^ veseljem so hiteli žarki oznanjevat prihod \ LP I v'ac^arJa dneva in so poljubljali rosne bisere, da se je VjJ; / vsak biserček zalesketal kakor najdražji kamen. Glasno (•yy / so čivkali ščinkovci in vrabci. Saj sedaj jim ne bo ^J treba več prosjačiti hrane okrog ljudi, ampak poiščejo — si jo lahko sami. „0, dober dan, gospodična lastovica! Kaj ste že prileteli nazaj?" se hipoma ogiasi vrabec. »Seveda, gospod vrabec!" odgovori nato lastovica, ki je pravkar pri-letela z družbo lastovic z juga. nTo vam je bilo zanimivo potovanje. Ko bi znale me lastovice pisati, bi veljale lahko za najboljše zemljepisce. Če ho-čete, vam potovanje malo opišem, ker vem, da je vam vrabcem rado doigčas, ker nimate nobenega dela in nič skrbi. Torej poslušajte! Saj še veste, kako smo se težko poslovili, ker nismo znali, ali se še kdaj vidimo. Družba, ki sem z njo potovala, so bili sami moji ožji sorod-niki, kakor oče, mati, bratje, sestre, bratranci in sestrične. Zatorej mi je bilo potovanje prijetnejše. Najprej smo potovale čez Kranjsko. V začetku smo videle lepo obde-lano polje. Toda kolikor bolj na jugu smo bili, toliko pustejši je bil svet. Hipoma pa zopet zagledamo velike vinograde, potem nasade oljk in kostanja. Bile smo v Istri. Nekaj časa smo se tam mudile, in pri tej priliki sem vi-dela, kako so imeli morsko vodo navrnjeno v nekake kanale, in ko je voda izhlapela, je ostala na dnu sama sol. Pa še nekaj sem zapazila. V začetku sem slišala dotnači jezik, v ka-terem vam to pripovedujem. Pa kolikor bolj smo bile na jugu, toliko manj smo slišale slovenske govorice, pač pa smo čule tuj jezik, ki so ga tako —. 195 .^- hitro govorili, da bi si vi, gospod vrabec, pri prvih besedah jezik zlomili, ko bi tako hitro govorili. Toda nam se je mudilo dalje. Tu se natn je bilo odločiti, ali bi letele čez morje ali pa čez Italijo. Na obojih potih nam je pretila nevarnost. Če bi letele čez Jadransko morje, bi lahko oslabele in popadale v morje. Na kopnem bi pa pred Italijani ne bile varne, zakaj ti nas streljajo in love, kolikor morejo. Naša družba si je izbrala pot čez Italijo. Oh, gospod vrabec, če bi vi tam bili, bi gotovo pozabili zapreti kljunček od začudenja, kako je tatn lepo! Od zelenih vej se blišče zlate citrone, in kakšno grozdje visi tu od trt! Vi bi se že naprej obliznili, ko bi to videli. Pri neketn rudniku setn videla, kako so ven vozili mramor, to je tisti svetal kamen, ki ste ga gotovo že videli na kakšnem pokopališču, kjer služi za nagrobne spomenike. Posebno v mestu Carrara dobivajo mnogo mramorja. Iz mramorja je tudi krasni milanski dom, na katerem smo nekaj časa poči-vale. Rada bi vas tja peljala, da bi videli krasoto te cerkve. Letele smo tudi nad Benetkami, ki so jako lepo mesto na lagunah, in sicer stoje na lesu iz kraških gozdov. Pač Krašovci bridko čutijo izgubo gozdov, zakaj veter jitn kmalu odnese vso rodovitno prst. Prišle smo tudi v večni Rim in občudovale krasno zidanje tega mesta. Videle smo tudi papeževi palači, Vatikan in Lateran. Eno najlepših mest sveta je pa Neapolj. Neki pisatelj je rekel, da pri-števa k najlepšim mestom sveta Solnograd, Carigrad in Neapolj. Toda vsak trenutek je lahko uničeno to tnesto, zakaj blizu stoji vulkan Vezuv, to je gora, ki časih ogenj bljuje. Nato smo potovale čez Sredozemsko morje, zakaj v Italiji nismo ho-tele ostati. Videle smo mnogo različnih ladij. Potovale smo bolj proti vzhodu, ker smo hotele v Egipt. Kmalu smo zagledale različne palme, pjtem nasade sladkornega trsa i. t. d. Država je jako rodovitna in tu živi 10,000.000 ljudi. Res, lepo je bilo v Egiptu, da si ni treba Iepšega želeti, toda kaj, ko se me je polastilo tako domotožje in hrepenenje po domovini, da mi ni bilo več mogoče tara obstati. Vleklo me je nazaj, nazaj v milo domovino. Vedno se mi je sanjalo o njej, in vedno so se moje misli sukale okrog nje. Mislila sem si: Naj me stane, kar hoče; nazaj pojdem. Tatn mi ni bilo več obstati. Domovina je le domovina. In nekega dne sem se pripravila za odhod in sedaj sem tu. Sedaj pa zbogom, gospod vrabec! Moram iti še slavčka obiskat, zakaj na potovanju se nisva nič videla. Prosila ga bom, naj zapoje ono: Beseda sladka, domovina, ne prideš več mi iz spomina! . . . '¦¦¦ ' "I. ----------¦ ¦ " ^ 4.4 . • uSfiii ITirfiTTmnTTS™ nSlllfOflffflktll '¦"¦ *lffiiWK'" WFW"ii "V '" y' *¦ ? •*¦fišfal1'1*" ' ' " " r r mkoimI;! |M Nova obrtna šola v Ljubljanj,