POSOČJE V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU DRAGO SVOLJŠAK Goriški m uzej, N ova Gorica (grad K rom berk) Severni del Slovenskega prim orja, ki ga poznam o pod im enom Po­ sočje, Goriška ali Goriško prim orje je ozem lje, ki mu je rek a Soča s svojim i pritoki Idrijco, Bačo, Vipavo, Nadižo in Terom ogrodje in ki ga k lju b neenotnem u prirodnem u značaju povezuje v krepko skupnost. P o­ sočje ali G oriška ni n iti klim atsko n iti po reliefu in ne po gospodarski stru k tu ri ali zgodovinskem razvoju enotna dežela. Sestavlja jo v rsta m anjših enot, ki so m ed seboj hidrografsko, prom etno, jezikovno ali historično povezane. G eografsko se Posočje deli v alpsko (Tolminsko, Bovško, Kobariško), srednje (Trnovska, B anjška, Idrijska planota te r pogorje Korade), osrednje (V ipavska dolina, B rda in G oriška ravnina) te r K ras in Soška rav an .1 Posočje so Slovenci naseljevali v več tokovih. V Vipavsko dolino je bil usm erjen eden od njih. Tu so se fo rm irala m očna naselitvena jed ra v okolici Vipave, A jdovščine in Šem pasa. D rugi naselitveni val, usm er­ jen prek škofjeloškega in polhograjskega hribovja, je zajel planoto med Idrijco in Bačo te r segal do K oritnice, k jer je bila Baška grapa p re g ra ­ jena z zadnjim izrastkom poznoantičnih italskih zapor, segel pa je tudi v dolino Soče vse do Bovca in K obarida. Od tod se je odcepila m očna stru ja v dolino zgornje N adiže in skupaj z goriško-briškim tokom na- selila gore v čedadsko-tarčentskem zaledju. Slovenski naselitveni val v Posočje ozirom a Goriško je bil dosti h ite r in močan. Tu ni bilo večjih ovir, predvsem ni bilo m očnejših ob­ ram bnih točk, ki bi z m očnim i posadkam i mogle držati deželo dalj časa v bizantinskih ali langobardskih rokah. S predstražam i so Slovenci okoli leta 600 dosegli ravnino F urlanije. N jihov val se je ustavil n a črti, k je r m ejijo K ras, G oriška b rd a in južni izrastki Alp z ravnino. Na tej črti so Langobardi podedovali že v času gotskega in bizantinskega gospostva v severozahodnem delu Italije utrjen o vojaško mejo. Ob njej se je pro­ dor Slovencev ustavil, nastala je etnična m eja, ki je dolga stoletja ostala skoraj nesprem enjena.1 2 Po letu 600 torej smemo raču n ati s strn jen o poselitvijo Slovencev v Posočju. K ako se to izraža v arheološkem gradivu? P rve zgodnjesred- 1 B. Marušič, Posočje in Goriška. Goriška srečanja 1, 1966, 12. 2 M. Kos, Zgodovina Slovencev (19552 ) 55 ss. njeveške najdbe v Posočju segajo v p rv a leta po drugi svetovni vojni, odkrite n ajp rej v G ojačah v V ipavski dolini,3 nato pa so sledila o d k ritja na M orleku4 nedaleč od Gojač, v Tolm inu,5 v Podm elcu,6 na V itovljah,7 v B atujah,8 A jdovščini,9 na Pečinah n a Šentviški planoti1 0 1 1 in n a Sv. P avlu nad V rtovinom .1 1 Doslej poznam o samo v Podm elcu v Baški grapi zgodnjesrednje- veške najdbe, ki jih lahko opredelim o ko t langobardske. Tu je bilo v dveh sondah o dkritih p et grobov s pridevki, ki bi nekropolo m ogli u v r­ ščati v langobardski k u ltu rn i krog, časovno pa v čas od 5. do 7. stoletja, to je okoli 150 let trajajo če razdobje. P re k Jelovice in Petrovega brda v Baško grapo je po W ernerjevem m n en ju vodila pot L angobarde iz Panonije v Italijo-1 2 Žal samo najdišče v Podm elcu ne zadostuje za n a­ tančnejšo določitev sm eri te poti, ki sicer po dolini Bače n i problem atič­ na, zato pa je negotova njena sm er od sotočja Bače in Idrijce, mimo Tolm ina in prek K olovrata p ro ti Čedadu. Zanim ivo bi bilo dognati, kakšna je bila vloga Kozlovega roba p ri Tolm inu v pozni a n tik i in kasneje, saj je izredna strateška točka n a prehodu p rek Soče in je z njega moč n adzirati vsa dogajanja v dolini Soče skoraj od K obarida do Tolmina. Nekaj elem entov, ki kažejo n a poseljenost tega strateškega položaja v pozni antiki, so že dala izkopavanja srednjeveškega g rad u .1 3 N erešeno ostaja še vedno vprašanje Solkana, ki ga v iri nav ajajo kot najbolj zahodni izrastek langobardskega lim esa, t. i. Siliganum . T u naj bi bilo selišče enega izm ed langobardskih rodov ali fare.1 4 A rheoloških najdb, ki bi tako vlogo Solkana potrjevale, doslej tu ne poznamo. Nasip prazgodovinskega gradišča na K ekcu n ad Novo Gorico pa kaže sledove neke predelave ozirom a ponovne u trditve, ki po načinu izdelave sodijo v čas antike. Samo z izkopavanji pa bi lahko dognali njihovo dejansko starost in pripadnost in m orda potrdili povsem nedokazano dom nevo, da bi lahko na K ekcu iskali langobardski Siliganum .1 5 V alpskem delu Posočja so nam staroslovenske n ajd b e doslej pozna­ ne v Tolm inu in n a Pečinah na Šentviški planoti. N ajdbe iz Tolm ina, odkrite v cerkvici sv. U rha na sedanjem pokopališču (obsenčni obroček s stožčastim zaključkom , bronast uhan lunastega tipa z vloženim em aj- 3 J. Kastelic, Najdbe zgodnjega srednjega veka v Gojačah pri Gorici. Zgod. časopis 6-7, 1952-53 (1953) 89 ss. 4 J. Kastelic, o. c. 98. 5 S. Gabrovec, Nekaj novih staroslovenskih najdb. Arh. vestnik 6, 1955,134. 6 V. Šribar, Zgodnjesrednjeveško grobišče in naselbina v Podmelcu — Baška grapa. Arh. vestnik 18, 1967, 377 ss. 1 Varstvo spomenikov 8, 1960-61 (1962) 218 (T. U.). 8 Varstvo spomenikov 12, 1967 (1969) 99 (D. S.). 9 Varstvo spomenikov 13-14, 1968-69 (1970) 157. 1 0 Varstvo spomenikov 13-14, 1968-69 (1970) 174. 1 1 D. Svoljšak, Arh. pregled 8, 1966 (1968) 151—152. 1 2 V. Šribar, o. c. 76 in 78. 1 3 Raziskoval Zavod za spomeniško varstvo Gorica, Nova Gorica, leta 1964, neobjavljeno. 1 4 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda 1 (1964) 300. 1 5 Topografija območja občine Nova Gorica, opravljena leta 1968, neob­ javljeno. Zbrano gradivo je sedaj na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica in v Goriškem muzeju. lom, p rstan z v g rav iran im križem ) so izrazito ketlaške in povezujejo T olm in z najdišči na G orenjskem (Kom enda, Bled, K ranj, L jubljana).1 6 D osti bolj problem atična je n ajd b a dveh skeletnih grobov na P eči­ n ah .1 7 E tnična in časovna opredelitev grobov je zaradi odsotnosti k a ­ kršnihkoli pridevkov povsem nezanesljiva. Z načilna za oba grobova je obloga skeletov s ploščam i skrila, podobno k o t v Go jačah1 8 ali n a šte­ v iln ih sočasnih nekropolah v Istri.1 9 Sam o n a podlagi načina pokopa in orientacije v sm eri vzhod—zahod je časovna opredelitev dokaj tvegana. Če sta groba dejansko zgodnjesrednjeveška in ne m orda starejša, bi ju lahko postavili v čas od 7. do 9. stoletja, etn ičn a opredelitev pa ostaja tu d i vnaprej neznanka. Povsem prazno je K obariško in Bovško, p ra v tako pa ni sledov prve naselitve Slovencev v dolini Soče m ed V olčam i in Gorico. Posebno p re ­ seneča, da v G oriških B rd ih ni sledov n ajbolj zgodnje poselitve naših prednikov. Pogosta so staroslovenska najdišča n a prehodu iz gričevna­ tega briškega sveta v plodno furlansko nižino, v sam ih B rdih pa le »grad« nad K ozarnim 2 0 in »Pungart« n ad B elim 2 1 lahko, z določenim za­ držkom seveda, označimo kot potencialni zgodnjesrednjeveški najdišči, t. i. hausberga. V V ipavski dolini so zgodnjesrednjeveška najdišča osredotočena na p rostoru m ed A jdovščino in Šem pasom : G ojače, M orlek, V itovlje, Sv. P avel nad V rtovinom , B atuje, A jdovščina. V G ojačah2 2 2 3 * je b ila leta 1948 o d k rita p rv a zgodnjesrednjeveška ne­ kropola v Posočju. O dk ritih je bilo 10 grobov, delno vsekanih v skalo, s skeleti, obloženim i s kam nito oblogo in pok ritim i s ploščami skrila. Ležali so v sm eri sever — jug. B ro n asta ostroga z železno konico in že­ leznim i zakovicam i je najbolj značilen predm et, najden v gojaških gro­ bovih, poleg nje pa še dvodelna pasna spona v obliki črke D, dva noža, vretence in kam enček za p rstan. Izvor ostroge postavlja J. K astelic v frankovsko-alam anski prostor, po m aterialu, velikosti, m asivnosti in de­ k o rativni učinkovitosti pa m eni, da je blizu starohrvatskim ostrogam iz D alm acije in ostrogam iz K olina na Češkem. O značuje jo kot im port iz B avarske, časovno jo stav lja v karolinški čas ozirom a v 9. stoletje. S tem so d atirane tud i vse druge najd b e in vsa nekropola. Etnično pa jo opre­ delju je J. K astelic kot staroslovensko. J. W erner2 8 m eni, da je gojaških deset grobov v zvezi s frankovsko posadko na področju G orice. Če gre dejansko za grobove frankovske po­ sadke, potem so železni nož, deli noše in orientacija grobov v sm eri 1 6 S. Gabrovec, o. c. 134. J. Kastelic, o. c. 107. 1 7 Varstvo spomenikov 13-14, 1968-69 (1970) 174. 1 8 J. Kastelic, o. c. 93, 94. ls B. Marušič, Staroslovenske in neke zgodnjesrednjeveške najdbe v Istri. Arh. vestnik 6, 1959, 97 ss. B. Marušič, Zgodnjesrednjeveško grobišče v Čelegi pri Novem gradu v Istri. Arh. vestnik 9-10, 1958-59 (1961) 201, z ostalo lite­ raturo. 5 0 Topografija, neobjavljeno. 2 1 Topografija, neobjavljeno. 2 2 J. Kastelic, o. c. 89. 2 3 J. Werner, Ranokarolinška pojasna garnitura iz Mogorjela kod Čapljine (Hercegovina). Glasnik Zem. muz. NS 15-16, 1961, 240, 241. sever-— jug nenavadni. Ostroga in deli pasu pa so po m nenju J. W er- n e rja nedvom no zgodnjekarolinški in spadajo v čas frankovske oblasti v F u rlan iji in Istri. Južno od Gojač, ob cesti Gorica—L jubljana, na ledini M orlek,2 4 so bili skoraj istočasno ko t v G ojačah odkriti trije skeletni grobovi, pokriti s kam ni. V enem izm ed njih so bili kot pridevki bronast uhan z dvem a kvačicam a in trikotno sploščenim obodom n a spodnji strani, z luknjico, dalje bronast uhan z dvem a kvačicam a in sploščenim obodom s trem i lu k ­ njicam i in bronasta igla s sploščeno in uvito glavico. Posebno sta zanim i­ va uhana, ki sodita v skupino t. i. alam anskih uhanov. Časovno sodita v 7. stoletje, m ožna pa je tu d i nekaj nižja datacija, če jih povežemo s prem iki Alam anov. B. M arušič2 5 meni, da bi — če sta uhana z M orleka d eriv at uhanov iz M odrušanov in B rkača v Istri — bil to arheološki dokaz, da so Vzhodni Goti naselili del A lam anov tu d i v Istro. N ajdba na M orleku bi bila časovno tako n ajstarejša in doslej edina iz obdobja p red nase­ litvijo Slovencev n a tem področju. Na V itovljah2 6 je bilo najdenih več predm etov v grobovih, ki so bili uničeni pri grad n ji vodovoda, m ed njim i vsekakor zgovoren elem ent, nam reč b ronast uhan, spodaj zvit v zanko. U han tega tip a je m orda zna­ čilen za k arantansko kulturno skupino,2 7 k a r bi postavljalo nekropolo n a V itovljah v 7. sto letje in bi bila po etnični pripadnosti staroslovanska (po P. Korošec). P redrom anski pleten in i iz B atuj, ki ju poznamo pod nazivi »Moži- nova« in »Lipovževa« plošča, je E. Cevc2 8 označil kot izdelek »karolinško- italske državne u m etnosti poljudne sm eri, ki je italska po svojem po­ reklu, karolinška p a po času in obsegu n ajvečje razširjenosti«. N a osnovi m otivov pripisuje p letenini kasni dobi pletenine, v 11. stoletje. L judsko izročilo povezuje oba reliefa s staro cerkvijo sv. Ju rija, o k ateri poroča župna kronika, da je stala nedaleč od B atuj proti zahodu, ob potoku K onjščaku in ki so jo podrli leta 1726, ko je bila sezidana sedanja župna cerkev sv. Ane. Ledina, kjer je cerkev stala, še danes nosi im e »Pri sv. Ju riju«. P atrocinij, p letenini in še nek ateri elem enti, ohranjeni v izro­ čilu, so dovoljevali sklep, da gre za pom em ben zgodnjesrednjeveški objekt. Izkopavanja v letu 1967 so take dom neve potrdila.2 9 T em elji p ri­ čakovane cerkvice sicer niso bili odkriti, čeprav m nožina najdene m alte, drobec kam nitega steb ra in drobci om eta pričajo o njenem obstoju. O dkrita pa je bila doslej največja staroslovanska nekropola v Posočju. V 56 grobovih, poglobljenih v živo skalo (lapor), o rientiranih razen v dveh prim erih z m anjšim i odkloni v sm eri vzhod — zahod, je bilo n a j­ denih nad 70 pridatkov: bronastih in sreb rn ih obsenčnih obročkov s 2 4 J. Kastelic, o. c. 98 ss. 2 5 B. Marušič, Arh. vestnik 6, 1955, 114. 2 6 Varstvo spomenikov 8, 1960-61 (1962) 218, T. na str. 260. 2 7 P. Korošec, Poskus delitve slovanske materialne kulture na področju Karantanije. Zgod. časopis 15, 1961, 157 ss. 2 8 E. Cevc, Predromanski pletenini iz Batuj. Arh. vestnik 1, 1950, 136 ss. 2 9 Izkopavanja sta jeseni 1967 opravila Goriški in Narodni muzej (dr. Vinko Šribar in Drago Svoljšak), neobjavljeno. Glej tudi Varstvo spomenikov 12, 1967 (1969) 99 (D. S.) in D. Svoljšak, Batujske arheološke najdbe. Goriška srečanja 12, 1968, 20 ss. konusi, uhanov z bikoničnim i votlim i jagodam i n a obodu, luničastih u h a ­ nov, prstanov in nožev. N ajdbe so značilne ketlaške in tako etnično, k u l­ tu rn o in časovno grobišče nedvom no natanko opredeljujejo. Posebno dragocena najdba je okrogla fibula v grobu 25 (sl. 3), na k ateri je upo­ dobljen »agnus dei«. F ib u la om ejuje grobišče navzgor, taka trd itev pa se opira tudi na dejstvo, da je bila n ajdena v enem izmed dveh grobov, ki sta bila o rientirana v sm eri sever — jug, to rej v tistem delu grobišča, k je r so bili grobovi že razporejeni okoli cerkve. O stali del grobišča n am ­ reč daje vtis nekropole ob cerkvi in lahko dom nevam o, da je starejši od cerkvice sv. Ju rija. O dkritje grobišča v B atu jah je vsekakor poučen prim er, kako v bo­ doče usm eriti raziskovanje zgodnjega srednjega veka v Posočju. Več Sl. 1. Batuje. Srebrni obsenčni obročki ob lobanji v grobu 54 - Fig. 1. Batuje. Anneaux d’argent aux tempes auprès du crâne dans la tombe 54 Sl. 2. Batuje. Grob 57 Fig. 2. Batuje. Tombe 57 pozornosti m oram o posvetiti proučevanju um etnostnih spom enikov, po­ iskati m oram o m orebitne arheološke teren e ob rom anskih, gotskih in drugih cerkvah. Potrdilo, da je tak a u sm eritev pravilna, čeprav zgodnje- srednjeveških najdb doslej še ni bilo, je najd b a rom anske cerkve pod tlakom farn e cerkve sv. M artina v G rgarju. M orebitna zgodnjesrednje- veška najdišča so lahko tu d i tam , k je r so do reform Jožefa II. stale cerkvice, ki so sedaj porušene in je v večini prim erov spomin n an je le še ledinsko ime, in sicer sv. Lovrenca n a K rasu, sv. Prim oža v dolini Vogrščka, sv. A m broža nad Temenico n a K rasu, sv. H elene n ad G onja­ čam i v G oriških B rdih, na Srednjem v rh u p ri Šem pasu in na N em škarici p ri A jdovščini.3 0 K akšno vlogo je odigral v tem času naseljevanja Slovencev v Vi­ pavsko dolino Sv. P avel nad V rtovinom ? Močno u trje n a poznoantična postojanka na pobočju Č avna vsekakor ni m ogla ostati ob stran i. Za­ e n k ra t poznamo s Sv. P avla štiri skeletne grobove, od k aterih so bili 3 0 Topografija, neobjavljeno. trije vkopani v tla k neke antične stavbe, v četrtem (grob 4), ki je bil vkopan v ruševine obram bnega zidu, p a je ob skeletu ležala železna puščica s tordiranim tu lcem in ostjo v obliki lastavičjega repa, poleg nje pa igla — stilos, p ra v tak o iz železa.3 1 P odobna puščica je bila n a j­ dena po drugi svetovni vojni, p ri obnovi porušene cerkvice sv. P avla.3 2 Puščice tega tip a na zgodnjesrednjeveških n ajdiščih niso redke, časovno jih opredelujejo d atiran e n ajd b e iz D alja in Jakovo—Surčina v 6.— 8. stoletje. Oblikovno puščice s to rd iran im tulcem kažejo bizantinski vpliv.3 3 G rob 4 je bil o rien tiran v sm eri vzhod — zahod. P ridevki v grobu 4 so prem alo izraziti za etnično opredelitev ne sam o groba, am pak naselbine sploh. Posam ezne zgodnjesrednjeveške najd b e v sam i naselbini, pom e­ šane s poznoantičnim i (kresilo) p rav tako n e zadostujejo za zanesljivo opredelitev nosilcev, čep rav n ajb rž ni zgrešeno pripisati Slovencem n a­ selbino na Sv. P avlu v času po letu 568. Sl. 3. Batuje. »Agnus dei«, upodob­ ljen na emajlirani bronasti tibuli (grob 25) Fig. 3. Batuje. »Agnus dei«, modelé sur une fibule de bronze émaillée (tombe 25) Gostota najdišč v tem delu V ipavske doline preseneča zato, k er sko­ raj v ravni črti sekajo dolino in jo zapirajo na m estu, k jer je najbolj ozka in k jer p reh aja iz široke kotline s središčem v A jdovščini v dolino, ki se odpira proti Gorici. Tu deli V ipavsko dolino na spodnjo in zgornjo nizek gričevnat hrbet- P ri Selu ozirom a B atu jah se cepi tu d i cesta, že v antiki pa je tod vodila iz doline V ogrščka cestna povezava A kvileje z Emono. A li lahko pripišem o sv. P av lu nad V rtovinom , Gojačam , B a­ tu jam neko strateško vlogo? V sekakor bi bilo zanim ivo raziskovati tu d i v tej smeri, posebno p a razisk ati pom en in vlogo Sv. P avla v času n a­ seljevanja Slovencev in v prvem obdobju naselitve v V ipavski dolini. V zadnjem času (1968, 1969) so izkopavanja v A jdovščini3 4 pokazala, da se je na ruševinah rim ske postojanke C astra življenje nadaljevalo. 3 1 Varstvo spomenikov 12, 1967 (1969) 129. 3 2 J. Kastelic, o. c. 96, sl. 8. 3 3 S. Petru, Nekaj zgodnjesrednjeveških najdb iz Gorjancev. Arh. vestnik 18, 1967, 435, opomba 13. 3 4 Varstvo spomenikov 13-14, 1968-69 (1970) 157. Sl. 4. Sv. Pavel nad Vrtovinom Fig. 4. Sv. Pavel nad Vrtovinom T u so bili m ed ruševinam i velike atrijsk e hiše iz 4. stoletja odkriti suhi zidovi in ob n jih mnogo drobcev hišnega lepa s sledovi vej. V plasti, ki ji te gradbene ostaline pripadajo, sta bili n ajd en i tu d i dve stekleni ja ­ godi z m režastim ornam entom . Jagodi sta zn ačiln i za najdišča 6. sto­ le tja in kot edini drobni n ajd b i iz zgodnjesrednjeveške plasti v A jdov­ ščini v ta čas uvrščata tu d i odkrite poantične gradbene ostaline. T ren u t­ no b i lahko zgodnjesrednjeveški horizont v A jdovščini vključevali v sklop historičnih dogajanj 6. in 7. stoletja. K akšno vlogo pa je lokaliteta C astra im ela v času n aseljev an ja Slovencev, bo tu d i v bodoče težko do­ gnati, k er je ostalo le še m alo prostora za n ačrtn o raziskovanje. V sestavku sem n a k ratk o opisal tisto, k a r je bilo n a področju zgod­ njesrednjeveške arheologije v Posočju dosedaj narejenega, ob tem pa sem se dotaknil tud i m ožnosti za bodoče delo. T e vsekakor niso m ajhne, saj im am o opraviti s skoraj neraziskanim področjem , že samo skrom en pregled teren a pa je izluščil množico p otencialnih zgodnjesrednjeveških najdišč. T ista pa, ki jih poznamo, pa nam govorijo o dogajanjih v Po­ sočju v času p red prihodom Slovencev — Podm elc, M orlek, A jdovščina, o času prvega naseljev an ja naših prednikov — V itovlje, Sv. P avel nad V rtovinom in nazadnje o času, ko so bili Slovenci ob zahodni etnični m eji že ustaljeni — Tolm in, Batuje. RÉSUMÉ La Vallée de la Soča dans le haut moyen âge Les Slovène ont peuplé le Littoral septentrional ou la Vallée de la Soča en plusieurs courants, qui furent dirigés vers la Vallée de la Vipava et les Goriška brda (coteaux) et, par la Baška grapa et la vallée de l’Idrijca, vers la Vallée de la Soča et celle de la Nadiža. La vague de peuplement s’arrêta auprès du limes lombard fortifié, à la limite du Karst, des Brda et des excrois­ sances méridionales des Alpes avec la plaine. Nous connaissons jusqu’ici des découvertes médiévales anciennes de Gojače, Morlek, Batuje, Ajdovščina, Sv. Pavel nad Vrtovinom, Vitovlje, Tolmin, Podmelc, Pečine et Kekec (Nova Gorica). Du cercle culturel lombard font partie cinq tombes à squelette de Pod­ melc (5e au 7e s.), ainsi que des découvertes des couches de peuplement faites à Ajdovščina. Trois tombes à squelette de Morlek près de Gojače (7e s.) peuvent se lier aux déplacements des Alamans, sur la base des boucles d’oreil­ les dites alamanes, qu’on y a trouvées. Dans plusieurs tombes détruites à Vitovlje on a découvert des matériaux, caractéristiques pour le groupe culturel carantanien du 7e siècle (selon P. Ko­ rošec). Temporellement, et moins sûrement aussi ethniquement, nous pouvons ranger dans le même groupe que Vitovlje aussi Sv. Pavel nad Vrtovinom. Les nécropoles de Batuje et de Tolmin, qui appartiennent au cercle culturel de Köttlach, ont un caractère vieux-slovène expressif. Particulièrement im­ portante est la nécropole de Batuje, où l’on a recherché jusqu’ici 84 tombes autour de l'église de St. Georges, d’où proviennent deux plaques de pierre à ornementation en forme de treillis. Incertaine est cependant la détermination de deux tombes sur la Šentvi­ ška planota (plateau). Par la manière de l’ ensevelissement, nous pouvons les comparer aux tombes de Gojače, mais elles ne contenaient pas d’inventaire qui eût permis leur détermination temporelle et ethnique. Nous attribuons une signification particulière à Sv. Pavel nad Vrtovinom. Les sondages dans la localité qui a atteint son point culminant dans l’anti­ quité avancée, ont montré que nous pouvions nous attendre dans les couches de peuplement aussi à des matériaux médiévaux anciens et par là aussi à la possibilité de la recherche de la culture de peuplement de cette période. A l’avenir il faudra consacrer ime grande attention aussi à la recherche de nouvelles localités et rechercher les endroits que, sur la base des reconnais­ sances topographiques, nous pouvons ranger parmi les localités potentielles du haut moyen âge, comme par ex. auprès de l’église de St. Martin à Grgar, au Srednji hrib près de Šempas, à la Nemškarica près d’Ajdovščina, à Sv. Lovrenc na Krasu, Bela et Kozarno dans les Brda.