Lelo XXI., št. 4
PoStnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, 25. februarja 1934
V organizaciji Je moč, kolikor moči — toliko pravice
Izhaja 10. in 25. dne v meseca.
Dopisi morajo biti irankirani in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Rokopisi se ne vračajo.
Kaj je z uredbo o ukinitvi nočnega dela v pekarnah in sploh z uredbo o odpiranju in zapiranju obratov? — Anketa je bila, uredba je koncipirana, a zakaj je ban še ni podpisal?
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani
kot oblastni odbor U. R. S. S. J.
c) strokovne organizacije, ki so priključene URSSJ in
d) zastopniki centralne uprave URSSJ in njegovih oblastnih odborov.
sklicuje na podlagi sklepa seje z dne 11. januarja 1934 in na podlagi statuta URSSJ in njegovega pravilnika za Oblastne odbore za 18. marca 1934 svojo
OBLASTNO KONFERENCO.
s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev konference:
a) Konstituiranje konference,
b) Volitev verifikacijske komisije,
c) Volitev komisij za poedine točke j dnevnega reda.
2. Poročila:
a) tajnika,
b) blagajnika,
c) finančne kontrole.
3. Gospodarska politika in položaf delavstva. Referenta Filip Uratnik in Jurij Arh.
4. Socialna zakonodaja. Referenti: France Svetek, Lovro Jakomin, Franc Šober in Rado Čelešnik.
5. Volitev novega odbora in iinančne kontrole.
6. Razno.
Konferenca se bo vršila dne 18. marca 1934 ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Pravico delegiranja na to konferenco imajo v smislu statuta in pravilnika URSSJ:
a) Krajevni Medstrokovni odbori URSSJ na področju Strokovne komisije;
b) Krajevni odbori (podružnice) Strokovni komisiji priključenih organizacij iz onih krajev, koder še ne obstojajo Krajevni medstrokovni odbori;
Glasovalno pravico na konferenci imajo samo delegati, navedeni pod a) in b). Ti delegati se imajo delegirati po sledečem ključu: Do 100 članov enega delegata, na vsakih nadaljnjih 100 članov pa še enega delegata.
Število članstva, na podlagi katerega se ima določiti delegate, se ugotavlja na podlagi povprečno vplačani kvoti za zadnjih 12 mesecev pred sklicanjem konference (t. j. za razdobje od 1. jan. 1933 do 31. dec. 1933).
Delegacijske stroške nosijo na podlagi statuta in pravilnika URSSJ one organizacije in ustanove, ki jih delegirajo.
Oblastni konferenci smejo stav-ljati svoje predloge v smislu statuta j in pravilnika URSSJ vse priključene organizacije, Krajevni Medstrokovni odbori in bo konferenca razpravljala samo o onih predlogih, ki bodo do 1. marca 1934 dostavljeni Strokovni komisiji.
V	Ljubljani, dne 13. januarja 1934.
Predsednik: Franc Jernejčič, s. r.
Tajnik: Joža Golmajer, s. r.
Delavcem in socialistom Jugoslavije !
Utrinki o demokraciji
(Predavanje pisatelja Angelo Cerkvenika na V. (XXIV.) delavskem prosvetnem večeru, 24. februarja 1934.).
Demokracija pomeni ljudsko moč. Demokracija jie vsebinsko in oblikovno uveljavljanje moči, volje in hotenja vsega ljudstva v vseh očitovanijih izživljanja ljudske družbe. Demokracija pomeni v poslednji po sledici vladanje vsega ljudstva. Demokracija je tista velika vrednota, .ki raste na terišču tisočerih, da, celo miljonterih in miljonterih protislovij, je tista brezpr.imerna sila, ki iz boja med ognjem in vodo ustvarja parni stroj napredka in razvoja, je tista ču-dežpa moč, ki iz zmede neskladnih glasov oblikuje blagozvočno sozvočje življenja in vsakršnega gibanja volbče.
Demokracija je bila, je in še dolgo, dolgo ho — zgolj ideal slehernega zdravega ljudskega bitja.
Demokracija je umrla! Prav bučno poudarjajo. Demokracija je v krizi! Še bučneje oznanjajo. Nihče pa ne pomisli, da ne more umreti, kar se niti rodilo ni, le redki so, ki se zavedajo, da ne more biti v krizi, česar še nikdar ni bilo!
Demokracije namreč še ni bilo.
Demokracija je bila in je samo ideal.
Bili s,o samo plahi poskusi demokracije, bila je komaj bleda in papirnata podoba demokracije. Pa že ta bleda podoba grške, rimske meščanske demokracije se nam zdi v dobah, ko jo prevlečejo s čopičem, omo-čenim v barve mraka in teme, tako zelo lepa, vsega poželjenja in hrepenenja vredna, da nehote vzklikamo: Demokracija je umrla! Demokracija je v krizi! Kako čez vse mere čudežna bi bila šele resnična demokracija!
Ali je takšna demokracija sploh možna?
Ne samo možna. Resnična in popolna demokracija je samo vprašanje časa! Toda!
Najprej se mora ustvariti osnova, dovolj široka in čvrsta osnova, da bo moči na njej zgraditi ogromno stavbo!
Koliko tisočletij se ta osnova že gradi! Koliko dragocene ljudske krvi je vbetonirano v tej podstavi! Ne smemo trditi, da ni doslej človeštvo doseglo pomembnih uspehov! Vprav nasprotno! človeštvo je tik pred tem, da bo to podstavo dogradilo!
To najjasneje očitujejo stremljenja po odpravi sleherne demokracije! Čudna in maloreisna trditev, mar ne?
Pa je vendarle tako, zakaj želja po za-tretju oblikovne demokracije ni nič drugega nego želja po poenotenju celokupnega ljudskega hotenja, volje in moči, mrzlična želja po hitrem, naglem, čudežu podobnem izenačenju življenjskih sil in očitovanj slehernega in poslednjega uda človeške družbe. Na dlani je, da bi potem demokracija bila kaj lahko dosegljiv — ideal!
Prav ti ljudje, ki s posebno bučnim poudarkom oznanjajo blagovestje genijev, ki naj bi bili odrešeniki ljudstev in človeštva, prav ti ljudje v isti sapi pozabljajo, da ni, niti ne bo na svetu nikdar dveh ljudskih bitij, ki bi si bila do popolnosti enaka!
Ni ju, kakor ni na svetu dlveh atomov katerekoli snovi, ki bi si bila tako enaka, kakor je samo teoretično enaka matematična cnojka matematični enojki. Podobnost je, enakosti ni! Le-ta je zgolj pojem, kakor n. pr. v matematiki ali v geometriji. Globoko smo prepričani, da je ena in ena d've, da sta si dve kocki enaki, ne zavedamo se pa, da \ dejanskem in otipljivem življenju ni ter niti biti ne more dveh ©not, ki bi bili prav zares enaki. Kadar seštejemo dvoje . ljudi ali dVoje živali, imamo dejansko vedino samo enega in še enega človeka eno in še eno žival, zakaj dvoje ljudi in dvoje žiivali
—	oboje je samo matematična resnica, ki deluje zgolj s pojmi!
Kljulb usodni zmoti pa vedarle slutijo, da je nekakšna enakost prav zares potrebna, da je za ostvarjenje demokracije neob-hodmo potrebna!
Ta enakost pa je drugačnega kova! Ta enakost je najpopolneje dosegljiva enakost
Delavski razred v Avstriji se herojsko upira naklepom fašistične reakcije. V tem boju je padlo mnogo žrtev, za katere se moramo zavzeti.
Delavski razred in socialisti Jugoslavije stojijo z globokimi simpatijami na strani avstrijskih delavcev in socialistov. Da bi dali temu vidnega izraza je treba, da se zavzamemo za žrtve tega težkega boja in da pomagamo tistim, ki se obračajo na nas. Zato pozivamo delavce in socialiste Jugoslavije, da hitro zbirajo denarne prispevke za avstrijske sodruge, ki se nahajajo pri nas.
Delavci, socialisti, pokažite, da
pravice do uživanja dobrin vse proizvodnje ljudske družbe.
Z drugimi besedami:
Takšna enakost se bo dala ostvariti samo v družbi, ki bo vsa proizvajalna sredstva podružabila. Kadar bodo vsi ljudje nasproti proizvajalnim sredstvom v enakem razmerju, bo možna resnična in najpopolnejša demokracija!
Najtežja ovira resnične demokracije je
—	gospodarska neenakost! Zakaj neizpodbitno je: Kolikor gospodarske moči — toliko politične, socijalne, kulturne in vsakršne moči sploh, toliko pravic! Gospodarske razmere so gonilna sila vsega življenja, vse življenjske delavnosti. Ni ga bolj zanesljivega merila za pomembnost v vsem družabnem
se popolnoma zavedate svoje dolžnosti.
Akcijski odbor za pomoč avstrijskim emigrantom:
Dr. Živko Topalovič, tajnik centralnega sekretardjata Delavskih zbornic, Beograd; dr. Dragiša Gjurič, univerzitetni profesor, Beograd; Bogdan Krekič, tajnik Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije, Beograd; Luka Pavičevič, tajnik Delavske zbornice Beograd; Milorad Belič, Beograd; Dušan Stojiljkovič, Beograd; Milica Topalovič, Beograd; Bogoslav Ilič, Beograd, Bogoljub Čurič, Split; Jovo Jakšič, Sarajevo Bogoslav K. Jošt, Zagreb; Vladimir Pfeifer, Zagreb; Josip Petejan, Maribor; Viktor Eržen, Maribor; Alojz Sedej, Ljubljana; Jakob Klenovšek, Trbovlje; Johan Ba-her, Bačko Novo Selo; Arpad Vorteč, Novi Sad; Mirko Petrinec, Osijek.
življenju, nego je gospodarska moč, s katero razpolaga posameznik, posamezna skupina ali posamezno ljudstvo.
Saj tudi naše ljudstvo pravi:	»Denar
sveta vladar!«
V	trenutku, ko bo vsak človek razpolagal kot s svojo izključno lastnino zgolj s svojo delovno silo — se bo izpolnil pogoj najpopolneje dosegljive enakosti vseh članov ljudske družbe. Večje enakosti ne bo človeštvo nikdar ustvarilo. O popolni enakosti, ki bi bila enaka matematični .enakosti, ni mogoče govoriti. Takrat bo možna tudi najpopolnejša demokracija, zakaj demokracija pomeni moč ljudstva in ljudstvo bo vladalo, kadar bo gospodarska moč slehernega uda človeške družbe približno enaka!
Vse dotlej pa bo demokracija ostala samo ideal.
Ali naj to zategadelj zdaj zavržemo?
Zavržen ideal je — zavrženo življenje. Odreči se idealu pomeni: odreči se smiselnemu življenju, Življenje pa. močno poudarjena želja — večnega gibanja!
To vprašanje je bilo skoraj odvišno.
Zaman bi namreč skušali demokracijo zavreči. Tudi če jo skušamo ,z besedami zavreči, tudi če še tako robantimo proti njej
—	mi vsi hrepenimo po njej. Vsi hočemo vladati, vsi hočemo temu življenju vizeti toliko, kolikor je vobče mogoče, vsi gledamo, da ne odidemo praznih rok. Da, 'celo naša sebičnost je porok za končno zmago demokracije!
Tisti, ki se prezirljivo izražajo o mizer-nem plebsu, celo tisti lovijo njegove glasove, celo tisti z vsem poudarkom prosijo za njegovo priznanje, Celo le-ti si hočejo dati potrditi svojo domnevo in svojo vero, da jim je uspelo uniformirati voljo, hotenje in možgane vsega ljudstva. Celo ti se venomer sklicujejo na namišljeno dejstvo, da je vse ljudstvo z njimi.
Celo ti, ki so v svojih glasilih v vsaki številki najmanj po desetkrat obsodili demokracijo na smrt, jo obsodili kot anahronizem starih, »gnilih« časov, celo le-ti v isti sapi in v istih člankih poudarjajo, da misli vse ljudstvo tako, kakor mislijo oni sami.
Pa ne samo to! Oni gredo še dalje! Oni ne zanemarjajo najočitnejših dejanj demokracije; udeležujejo se ,z navdušenjem, ki se zelo pogosto prelevi v najbolj nizkotno divjanje vseh — volitev . . . Ob še tako malo pomembni zmagi, ki so jo pri tem izrazitem demokratskem dejanju dosegli, hitijo bobnati v svet, da je demokracija v krizi, da je ne rabimo, da je gnila tvorba še bolj gnile zahodne Evrope, odkoder je naposled prišla tudi njihova »ideologija« o odrešeni-ku-ge.niju . . .
Če demokracijo dejansko in načelno odklanjajo, čemu se potem bojujejo pod zastavami, na katerih so napisana zgolj vodila ljudskih množic? Tudi demokracija, kakršno imamo danes, demokracija, ki je zgolj odsev gospodarske neenakosti, ki je značilna za današnji gospodarski in družabni red, je nujna, je neobhodna in je naposled celo — dobra!
Tudi še tako meglena oblikovna demokracija, celo senca čeprav le oblikovne demokracije je boljša nego kakršnakoli resnična diktatura, zakaj oblika je nasprotstvo vsebine, ki naposled prehajata druga v drugo in ustvarjata tretjo vrednoto’ —• nepretrgano spopolnjcvanje demokracije. Vsaka vsebina menja obliko in vsaka oblika menja vsebino.
Pozabiti ne smemo, da je prav embrio demokracije bil tista sila, ki je baš majhnemu človeku in majhnim narodom dala jamstvo za obstoj in možnost za razvoj.
Zakaj demokracija je kakor voda. V vodi se naučiš plavati, v demokraciji se naučiš bojevati in zmagovati . . .
Brez demokracije ni različnih organizacijskih tvorb, brez demokracije si ne moremo misliti tako neoihhodno potrebnih oči-tovanj rniljon in miljonterih nasprotstev, ki so neizbežen pogoj za ustvarjanje novih vrednot, napredka in razvoja,
Kje bi bilo danes toliko majhnih narodov, kje bi bila danes tako mogočna delavska gibanja, da ni bilo vsaj nekakšne sence demokracije.
Sicer pa je to vprašanje zgolj teoretično, zakaj demokracija, kolikorkoli je je bilo, kolikorkoli je je, je bila in je nujna posledica razvoja gospodarskih razmer.
Pa vendar! Izločimo za bežen hip to ugotovitev ter ponovimo še enkrat to vprašanje.
Ali bi n. pr. skandinavske dežele pomenile danes brez demokracije to, kar danes pomenijo? Ali je morebiti šel pisati Karl Marx svoj »Kapital« iz absolutistične Nemčije v bolj demokratično Anglijo zaradi meglenega londonskega zraka? Ali se je v katerikoli absolutistično vladani deželi moglo razviti kakšno mogočno ljudsko gibanje?
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Čekovni račun štev. 13.562. Teleion interurban št. 3478.
Vedno si je moralo ustvariti najprej vsaj neko senco demokracije!
Naj nas ne moti dejstvo, da je danes to gibanje 'V nekaterih deželah na videz in s silo zatrto.
Pregloboko se je prav v dobi demokracije vkoreninilo v krvi ljudskih množic, da bi ga mogla reakcija v resnici zatreti. On živi kljub vsem naporom reakcije, živi in celo — zcri! Dozorela pa bo ob prvi gospodarski in politični katastrofi, ki utegne zadeti vsako izmed dežel, ki so zatrle obl -kovno demokracijo, še naprej! Ta katastrofa bo iaih.ko nov svetovni pokolj, ki si ga nilhiče ne želi, ki se ga vsakdo z vsemi štirimi ibrani, ki pa bo kljub temu neizbežno iprišel, zakaj nasprotstvo med produkcijsko oibliko in nemožnostjo zadovoljitve produktivnih moči, t. j. delovneiga ljudstva, bo v iskanju tujih eksiploatacijskih ozemelj in virov, nujno privedlo do korcflikta, ki se na obzorju že zdaj grozeče pojavlja.
Da bodo na videz zatrta gibanja živela svoje podzemeljsko vulkansko življenje s podvojeno življenjskostjo dalje, se morejo zahvaliti izključno le demokracijam, ki so jih prej omogočila in gibanjem, ki žive ter se nemoteno razvijajo v sosednih deželah. Le v demokraciji se morejo roditi in razviti velika ljudska, res ljudska gibanja.
Le v demokraciji so se rodili največji umetniki in znanstveniki ter modreci! Velike umetnine, velik napredek znanosti —
vse je bilo v tesni zvezi in odvisnosti z manj ali bolj popolno demokracijo.
Vselej, kadar se je demokracija močneje razmahnila, vselej je tudi življenje močneje in bičneje utripalo.
Demokracija živi tako rekoč od trenutka, ko je človeku zaživela. <prva zavestna misel, zakaj ona je hrepenenje ipo izživljanju po slehernem človeškem bitju.
Kdor jo zanika, jo zanika, ker išče v pragozdu drevo, v morju vodo, išče ipa ne najde ne drevesa ne vode.
Kdor jo zanika je kakor človek, ki ipo<-igleda v sonce ter okrog sebe nič več ne vidi. Zakaj omamljen je od sončne svetlobe, od morskega veličastja ali gozdnega miru in pokoja.
Demokracija je najbolj zanesljiv barometer gospodarskih razmer.
Demokracija pa je, kadar ne more vršiti funkcije barometra, vulkan!
Kdor zavrže demokracijo, ravna kakor noj, ki vtakne glavo v pesek ter meni, da je s tem -— pregnal zasledovalce . . .
Zgodovina je dokazala, da je človek znal biti slon, vol, semtertja tudi osel, nič manj pogosto pa — noj!
Na zmotah so se gradile resnice, stran-pola so vedla, zanesljivo na pravo cesto, diktature so 'bile in bodo zgolj porodne bolečine demokracije, ki je še ni bilo, ki pa zanesljivo prihaja . . .
Demokracija je na zmagovitem pohodu ter je ni sile, ki bi jo ustavila!
Pogovor o bednostnem fondu
10.	februarja se je vršila seja banovinskega sveta, na kateri so se pogovarjali o bednostnem fondu. Načelnik dr. Dolšak je poročal o razdelitvi bednostnega fonda.
Razdelitev bednostnega fonda.
Proračun bednostnega fonda znaša 4,700.000 Din. Izdatki so: za javna dela 2,500.000 Din, za zaposlitev višje kvalificiranega delavstva 500.000 Din, prispevek fondu za elementarne nezgode in druge ujime 500.000 Din, za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke
800.000	Din, prispevek k vzdrževanju javnih kuhinj in humanitarnih institucij 400.000 Din,
Dohodki pa so: izredna davščina delojemalcev in delodajalcev 3,250.000 Din, izredna davščina na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in na čisti dobiček obratov, našteti v prvi skupini čl. 42. o neposrednih davkih 1,300.000 Din in
izredna davščina na tantijeme, sejnine itd. 150.000 Din.
Banovinskemu fondu je predložen tudi pravilnik o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna »Bednostnega fonda«.
V	svojem poročilu je načelnik dr. Dolšak navajal, da je bilo dosedaj nakazanih za posamezne okraje: Brežice 75.000 Din, Celje 125.000 Din, Celje mesto 30.000 Din, Črnomelj
50.000 Din, Dolnja Lendava 35.000 Din, Gornji grad 25.000 Din, Kamnik
70.000 Din, Konjice 45.000 Din, Kočevje 100.000 Din, Kranj 45.000 Din, Krško 80.000 Din, Laško 150.000 Din, Litija 120.000 Din, Ljubljana 70.000 Din, Ljubljana mesto 175.000 Din, Ljutomer 80.000 Din, Logatec 85.000 Din, Maribor desni breg 100.000 Din, Maribor levi breg 70.000 Din, Maribor mesto 90.000 Din, Metlika 40.000 Din, Murska Sobota 50.000 Din, Novo mesto 110.000 Din, Prevalje
75.000 Din, Ptuj 125.000 Din, Ptuj
mesto	5000 Din, Radovljica	50.000
Din, Slovenjgradec 60.000 Din, Šmarje pri	Jelšah	110.000	Din in	Škofja
Loka	45.000	Din,	skupno	torej
2,280.000	Din.
Obersnel se je pri tej priliki zavzel za boljše upoštevanje Jesenic. Tavčar pa je bil mnenja, naj dobe posamezni, kraji iz bednostnega fonda sorazmerno toliko, kolikor so da-
li,	ker imajo bolj industrijski kraji tudi večje potrebe. Ljubljana ter nekateri	drugi	kraji so	zapostavljeni.
Golouh kritizira, kako se sredstva nabirajo za bednostni fond. Nekatere skupine delavstva, kakor rudarji, bi morali biti oproščeni te dajatve, ker zaslužijo premalo. Prepeluh je mnenja, da bi morali biti oproščeni prispevkov v bednostni fond
KUPUJTE KNJIGO
»TAKO SE RUSIJA SMEJE < Spisal jo je ruski pisatelj Zo-ščenko, prevedel pa Iv. Vuk. — Stane za člane Cankarjeve družbe Din 14.—, Ima 200 strani.
člani takih organizacij, ki same skrbijo za svoje brezposelne, in so socialno dovolj agilne, n. pr. grafično delavstvo, ki plačuje tako dvakrat za omiljenje bede, prvič s svojimi prispevki za lastne brezposelne, drugič pa z bednostnim davkom.
Nato je ban dr. Marušič zaključil sejo.
Sprememba taksnega zakona
Narodna skupščina in senat sta sprejela le spremembe v taksnem zakonu:
Za nas važne so sledeče spremembe:
§ 3. Tar. postavka 8 se glasi odslej:
»Za vse objave zaradi materialne koristi (letaki prireditev z vstopnino) in sicer:
1. ki se prilepljajo ali pritrjujejo na okna, zidove, vrata itd. za vsak izvod 1 Din (dosedaj 0.25), če se pa take objave nosijo po mestu, se plačuje za vsako tako objavo 20 Din (dosedaj 5 Din).«
§ 6. Tar. post. 34 se spremeni in se glasi:
»Na račune, note poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki drug drugemu ali drugim osebam o terjatvah in sporočilih, ki izvirajo iz njihovega posla brez razlike, če se v njih potrjuje plačilo ali
ne in če so jih njih izdajatelji podpisali ali ne, ko tudi na potrošnje in izdajanje sob v hotelih, restoranih, krčmah, kavarnah, penzionih, v ljudskih kuhinjah ko tudi v vseh lokalih, v katerih se troši jed in pijača — če ni v njih naznačena vsota ali če znaša od 20 do 100 Din 0.50, če pa znaša vsota nad 100 Din, tedaj 1 Din.
Za račune se smatrajo tudi izpiski računov, za note pa tudi popisi blaga in njih prepisi (faktura).«
Tarifna postavka pod 3 se spremeni in se glasi: »Za vse oglase v časnikih, koledarjih in temu podobnem za vsako razglasitev in sicer: a) za male oglase od 20 cm2 površine 2 Din {dosedaj 0.50), b) za oglase od 20 do 50 cm" površine za vsak oglas 5 Din, c) za oglase od 50 do 100 cm2 površine za vsak oglas 20 Din, č) za oglase od 100 do 400 cm2 površine za vsak oglas 40 Din in d) za vsak oglas nad to površino 80 Din.«
Nekai slik iz krvavih dni na Dunaju
(Izrezki iz časopisov).
Mi branimo zapriseženo ustavo Avstrije.«
Avstrijska socialno demokratska stranka je izdala poziv na avstrijski narod, ki ga je raztrosila na majhnih letakih po vsej državi. V tem pozivu pravijo socialdemokrati: »Podkancler Fey govori o neki zaroti retpu-blikanskega Schutzbunda .proti varnosti države, da s tem najde vsaj nek izgovor za svoj udar na dunajski magistrat in na socialno demokratsko stranko. Podkancler Fey, ki je avstrijsko delavstvo nahujskal do krvi, si , sedaj drzne govoriti o zločinski zaroti bolj-1 ševiških in marksističnih elementov proti
. . . Boji med vladnimi oddelki in uporniki ipa se med tem nadaljujejo. Topovi grmijo in rušijo, strojnice regljajo svojo uničevalno pesem, žrtve padajo ... In v tem metežu državljanske vojne je prejel kance-lar dr. Dolliuss	(Podčrtali mi).
To je pomen Quadragesimo anno (dodali mi).
Miinichreiteria, delavca, očeta treh otrok so peljali na morišče težko ranjeneiga in ga odnesli .pod vešala in težko ranjenega obesili. Pod vešali je izrekel močne besede, ki so obsodba obeneim: »Boril sem se za pravico in nimam ničesar za olbžalovati.«
Janez Samojov:
V imenu socialnega čuta...
(Zgodba iz današnjih dni.)
Zgodilo se je tiste dni, ko se je začela pomožna akcija za lajšanje bede brezposelnim, da se je zganilo jnnogo sto glav, mnogo rok, mnogo misli ... Zaškrtali so svinčniki po belem papirju, dle-lali številke, črte, odstotke in... ostajala je pod črto skupina številk.
In mnogi, ki so pisali na papir številke, so se zagledali v tisto skupino številk, ki je nastala pri seštevanju in odštevanju, deljenju in množenju na koncu pod črto. Prsti so zaplesali po mizi in papirju, zadovoljni, s priznanjem:
»Da, udeležimo se akcije za lajšanje bede brezposelnim,« so rekli v mislih. »Naj bo v imenu socialnega čuta in človekoljubja, kajti naposled so brezposelni tudi ljudje.«
V tistem kraju pa je bilo več obratov in z obrati več podjetnikov. Bila je tam delavnica za razne mizarske in tesarske stvari, bila je kemična tovarna, bila je tovarna za škatlje, v katere so se shranjevale različne potrebščine, kakor: Kolinska cikorija, Gutalin za čevlje, vazelina, če ni bilo kaj primernejšega, tudi sladkor, kava, poper, riž, cimet, sol in druga taka drobnarija, ki je potrebna za kuhinjo in domače gospodarstvo,
•Pa je kriza pritiskala na te obrate in na podjetnike tudi v tistem kraju, trkala na vrata podjetnikov in pozdravljala:
»Dobro jutro!«
Podjetnik je sedel z ženo in otroci pri zajtrku. Bela kava je dišala prijetno, sirovo maslo se je mazalo na kruh. Prijetno in lepo je bilo pri pogrnjeni mizi.
Podjetnik je vgriznil v kruh in rekel:
»Bog daj! Kaj pa bi radi?«
»O, dobro besedo,« je rekla Kriza.
»Kako se pa pišete?«
»Kriza,« se je priklonila Kriza.
»Oho, Kriza?«
»Da, Kriza!«
»Kaj pa želite? . . . Prosim, sedite!«
»Hvala. Rada stojim,« je rekla Kriza.
»Rada stojite? . . . Hm! ... In mislite, da se bova pogovorila?«
»Mislim? ... Ne. Prepričana sem. Saj sva se še yedno pogovorila, ko sem prišla.«
»V mojo škodo,« je zamrmral podjetnik.
»Eh,« se je nasmehnila Kriza. »Vtaknili ste tisto škodo kakor šopek za klobuk in rodila vam je odstotke.«
In sta še govorila. Ko sta končala, je bil obraz podjetnika resen, a v očeh je bila zadovoljnost.
♦
V delavnici so delavci delali, da so jim bili obrazi potni in zaripli, mišice na rokah kakor kladiva in roke trde kot jeklo.
»Hudiča,« je rekel nekdo izmed njih. »Križ me boli, a k zdravniku nimam časa iti. Zgubim tako dve uri. In plača bo tudi za toliko manjša.«
Drugi so molčali, samo eden je pljunil pod stroj.
»Preveč delamo . . .«
»Če pa nas priganjajo,« je bil odgovor.
»Naj plača več, da se človek vsaj lahko bolje naje!«
»Zahtevajmo!«
Za hip so stroji obstali in vsi so se spogledali.
»Zahtevajmo. Zdaj je konjunktura in morda dosežemo!«
V vseh je bilo odobravanje in stroji so zopet zabrneli.
♦
Odprla so se vrata v delavnico. Vstopil ie podjetnik, se pogladil po bradi in šel od stroja do stroja, pogledal tu, pogledal tam, nato pa rekel:
»Možje . . .«
Stroji so se ustavili, oči vseh so se obrnile v podjetnika.
»Nerad sem vas ustavi!,« je rekel. »Ali sila me je prisilila. Konjunktura je padla. Kriza se je pojavila. Že dalj časa se potika okrog, sedaj pa je prišla tudi k meni.«
»Vam ni sile,« je rekel nekdo izmed delavcev. »Vi jo zmorete.«
»Da,« je rekel podjetnik. »Zmorem jo, a sam sem preslab. Vi mi boste pomagali.«
Vsi so pogledali.
»Kako?«
»E, razmislil bom in vam sporočil,« je rekel in odšel.
Kemična tovarna je reducirala delavce že pred enim mesecem. Vsled krize, je bilo rečeno. Denarja ni in ker ni denarja, tudi ni dela. Sedaj pa je ustavila obrat. Vsled krize.
Tudi izdelovalnica škatelj za kavo, cikorijo, poper itd. je reducirala obrat. Kriza!
Brezposelnost je naraščala. Razne akcije so se predlagale. Milodari so se pobirali. Vse se je lotevalo reševanja brezposelnosti in krize. Osnovala se je pomožna akcija. Iz bogatih kupov premoženja se je odluščil tuintam kakšen drobec, ki je nosil veliko vizitko in z velikimi črkami zapisan naslov lastnika.
Delavske organizacije so sklicevale sestanke, sklepale in bodrile svoje članstvo, ga pozivale v boj zoper krizo, a pesti, vajene stisniti kakor jeklo, sc niso stisnile.
*
Tisto jutro, ko so prišli delavci v obrat podjetnika, so zagledali na vratih nabit razglas:
»Vsled pomanjkanja naročil in vedno bolj pritiskajoče krize je podjetje prisiljeno, pristopiti k redukciji delavstva. V soboto se izplača sledeče delavce in se jim izroče knjižice... Ko se kriza poleže in bodo naročila, bodo zopet sprejeti v delo.« (Sledila so imena reduciranih.)
Delavci so se spogledali. Zaničljiv, prezirljiv nasmeh jim je legel na usta. Reduciranim je zastalo srce, obrazi otrok in žene so sc jim prikazali v mislih.
»Ni naročil? Haha . . . Zakaj pa moramo delati celo nadure?«
AH zgodilo se je, kakor je bilo napisano na vratih. Drugi teden je delala samo polovica
prejšnjih delavcev, (Nadaljevanje prihodnjič.)
25. februarja lb34
»DELAVEC«
Stran 3
CANKARJEVA DRUŽBA
bo letos v jeseni izdala 4 krasne knjige, med katerimi bo znamenita knjiga Beer: Zgodovina so-cijalnih bojev od pamtiveka pa do danes.
Plačujte članarino že sedaj, če ne morete naenkrat 20 Din, pa plačuje v tedenskih obrokih po 2 Din, ali v mesečnih po 4 Din.
varnosti ljudstva. Resnica pa je, da socialna demokracija ne napada niti meščane niti krnele. Toda ona je pripravljena na 'boj z orožjem v roki, da bo branila proti vsakomur, ki bi si jo drznil napasti, zapriseženo ustavo avstrijske republike. Če bo država sama rušila to prisego in to ustavo, bo delovno ljudstvo seglo po orožju.«
Po zatretju socialističnega uipora razvija Heimiwehr neovirano svojo akcijo za uvedbo fašistična diktature. Na tisoče delavcev in uradnikov je vrženih na cesto.
Tudi v smislu Qudragesimo anno.
Podlost.
Iz Avstrije je prispelo na Češkoslovaško okrog 700 beguncev, po večini socialistov, ki so se po zmagi vojske umaknili. Po večini so mlajši ljudje, ki se jim kljub vidni utrujenosti pozna odločnost in navdušenje.
O	dogodkih v Avstriji pripovedujejo zanimive stvari. Po večini so se udeleževali bojev okrog Floridsdorfa ter so se morali umakniti proti’ češkoslovaški meji, ker jim je pošla municija. Njihovi voditelji pripovedujejo, da so vladne čete uporabljale nenavaden način borbe. Gonile so pred seboj delavske žene in otroke, tako, da socialisti niso mogli streljati na njih. Vojaki in policija so s silo izganjali ženske in otroke na ulice in jih uporabljali za ščit pri jurišanju delavskih utrdb. V ostalem naglašajo, da niso imeli nikakega drugega cilja, kakor da preprečijo diktatorske nakane in zasiigurajo demokracijo. Delavstvo je do zadnjega moža izvršilo svojo dolžnost, ne boječ se žrtev. Slikajo brutalnost policije in vojske, ki sta neusmiljeno streljali na žene in otroke in to tudi takrat, kadar je bilo to docela nepotrebno. Spontano naglašajo, da njihova boriba ni bila naperjena proti državi, neigo samo proti onim, ki ogrožajo državo in ustavne pravice ljudstva.
Apel mednarodne zveze sindikatov
Mednarodna zveza delavskih sindikatov se je sestala 15. febr. v Parizu pod predsedstvom bivšega belgijskega ministrskega predsednika Vandervelda k izredni seji, na kateri je razpravljala o položaju v Avstriji. Po večurni razpravi je bila sprejeta resolucija, v kateri najodločnejše protestirajo mednarodne delavske organizacije proti postopanju avstrijske vlade. V resoluciji zahtevajo takojšnjo intervencijo velesil, da bi se preprečile mednarodne komplikacije, ki bi lahko nastale, ako krvoprelitju, Ir •*" ft	i-v«*-"	■*), ne :bo takoj
storjen konec. Vandervelde je poslal Društvu narodov brzojav, v katerem pravi, da dogodki v Avstriji ogražajo mednarodni mir. Poziva Društvo narodov, naj nemudoma intervenira pri dunajski vladi.
Delavstvo brani evropski mir.
Pribiti je treba, da ni bilo avstrijsko delavstvo, ki je hotelo z nasiljem uveljaviti sv 0)9 diktaturo v Avstriji, ampak da je bil fašizem mussolinijevega in vatikanskega kova, ki je izzval s o c i j a 1 n od e ni o k r a t i č n o delavstvo. Ako bi bilo avstrijsko delavstvo stremelo za uvedlbo diktature, bi bilo to storilo mnogo prej, ko je bila demokracija še neokrnjena, ko je bil Schiutzbund še legalna organizacija in so njegove kolone, broječe 80.000 mož, korakale v letu 1926 po dunajskem Ringu. Toda delavstvo in njegova predstavnica socijalna demokracija sta po-vdarjala, da mislita samo na obrambo delavstva in republike, ako bi nastopila reakcija.
'Repoštev:
Homo lupus*)
Piše zgodovina, piše, pota nova, vse svetlejše riše, pa če tudi homo lupus na vse kriplje
ji načrte s krvjo briše ...
In zgodilo se je, da je morala zopet obveljati resnica:	Pravica	in pravičnost
nosi v XX. stoletju obleko, kakršno ji oblečejo vsakokratni horno lupusi in kakor si to pravico in pravičnost sami predstavljajo. Prisega ie sveta le, če sedi ob desnici homo lupusa. Če pa se prisega ne podredi homo lupusovi volji, je naenkrat zaznamovana kot zločin.
Tako je bilo leta 1871 v Parizu, ko je zapisala zgodovina v svojo knjigo nepozabni in neizbrisni naslov »Pariška komuna«. Nešteti, ki so resnično ljubili domovino, so bili decimirani in za cilj strelskim vajam, da se vidi stena, kjer so stali, še dandanes.
Tako je bilo leta 1905 v Rusiji, ko so nešteti hoteli svobodno Rusijo,^ a so spomeniki na to letnico, vešala, še se videli leta 1916, ko sem hodil po Rusiji.
In še so letnice in če bi jih zapisal, bi jih bila dolga vrsta. In tiste letnice so vedno nova stran v knjigi zgodovine, so že-leznocementni tlak novim cestam človečanske veličine, ki ječi pod pestjo bomo lu-
*) Človek volk.
Avstrijsko delavstvo v tem trenutku ne brani samo svoje svobode, ampak brani tudi evropski mir, brani predvsem nedotakljivost malih držav, ki so zrasle na teritoriju razpadle avstro-ogrske monarhije. Zmaga fašizma v Avstriji bi bila usodeipoln uvod v dobo težkih in nedoglednih 'pretresov v bodočnosti. Mi smo proti nasilju, ali z ozirom na Avstrijo rečemo, da je predvsem dolžnost vladajočih, izogibati se nasilja in pustiti delavstvu prostost ter spoštovati njegove pravice. Država je eno, režim j,e 'drugo. Avsrijsko delavstvo je za državo, za republiko, ki jo je samo ustvarilo, je pa proti režimu, proti fašizmu.
Boj avstrijskega delavstva za čast in svobodo bo ostal nevenljiv spomin v analih zgodovine delavskega gibanja ne samo na evropskem kontinentu, ampak na celem svetu.
Protest čehoslovaške socijalne demokracije Strašna obsodba avstrijskega režima — Sim-patijska stavka v Čehoslovaški
Predsedstvo čehoslovaške socialno demokratske stranke, v katerem so tudi trije aktivni ministri ter predsednik senata in podpredsednik poslanske zbornice, je poslalo avstrijskemu kancelarju dr. Dollfussu brzojavko, v kateri najodločnejše protestira .proti državljanski vojni v Avstriji ter izraža popolno solidarnost z avstrijskim delavstvom. V brzojavki se naglaša, da se ves čehoslovaški narod zgraža nad početjem avstrijskega režima, izvrševanje smrtnih kazni nad hudo ranjenimi delavci pa je po vsem svetu izzvalo ogorčenje. Takemu postopanju ni primera v vsem kulturnem svetu. To ni več ne pravica, ne politika, marveč najnižje maščevanje. Nihče spričo takega postopanja ne more verjeti, da je šlo avstrijskemu režimu zgolj za obrambo reda v državi, marveč, da so bili za to početje merodajni povsem drugi nameni in cilji.
Dne 16. februarja je bila v vsej čehoslovaški izvedena v znak protesta in simpatij z avstrijskim delavstvom petminutna stavka. Ob 11. dopoldne so se ustavili vsi tramvaji, avtobusi in vlaki, prav tako pa je tudi v vseh podjetjih za pet minut počivalo delo.
Kako so na Dunaju obešali?
Po »Neues Wiener-Journalu«
Dne 15. februarja 1934 je pisal gornji dunajski dnevnik o prvi justifikaciji delavca dunajske vstaje sledeče:
Delavca Munichreiterja so postavili pred preki sod ob 14. uri in ga po kratkem zaslišanju prič tudi takoj obsodili na smrt na vešalih.
Državni tožitelj je sicer sam priznal, da ob času, ko so delavca M. prijeli, še ni bil nabit razglas o prekem sodu, ampak šele pol ure pozneje, toda radio je razglasil preiti sod že 10 minut po 2. uri in vendar ne more vsak državljan zahtevati odi nas, da bi mu objavo prekega soda dostavili na dom .,. Nadalje je državni tožitelj izjavil, da sicer res ni nobenih dokazov, da ie delavec -M. res tudi streljal, ali sploh rabil orožje. Toda to po mnenju državnega tožitelja sploh ni potrebno, glavno je, da so ga prijeli iz vrst borečih se delavcev.
Uro pozneje je bil obsojeni v samotni celici, kamor sta se prišla poslovit žena in sin ...
In zopet uro pozneje so prenesli obsojenega, ki je bil težko ranjen in ni mogel sam hoditi, na morišče. Z njim je prišel tudi duhovnik, ki je bral pred njim molitve . . •
Prišel je krvnik, v črni obleki in s črnim klobukom na glavi pa s črnimi rokavicami.
Ko so obsojenega zagrabili krvnikovi pomočniki, je obtoženi »besno govoril marksistične fraze o človekoljubnosti, pravičnosti, bodočnosti delavskega razreda, enakopravnosti in ljuto napadal postopanje prekega soda . . .«
Labudjo pesem obsojenega delavca zadnje trenutke pred smrtj-o pa so prekinili krvnik in njegovi pomočniki, ko so izpod obešenega sunili podnožnik.
Gornje poročilo povzemamo dobesedno iz znanega dunajskega »Journala«. Svojo sodbo o piscu tega strahotnega poročila, o listu in vseh onih, ki so nazorov okrog tega časopisa, si bo lahko napravil vsak sam. Vprašamo samo eno: Kdo bo verjel, da ople-
pusa. Prepojene so z znojem in krvjo, a tako lepe, da so kakor svetel sijaj v gluhi noči zablodivšemu popotniku.
In zgodilo se je leta 1934., sredi februarja, da je homo lupus zopet dvignil pest, in prisego, ki jo je dal, pogazil. Tiste pa, ki so to prisego branili, je proglasil za zločince ter postavil vešala.
Svet ie zastrmel in rodila so se vprašanja :
»Kaj je taka pravica? Kaj je juridično mogoče postavljati sodišča in soditi branilce ustave in prisege?«
In svet je videl, da je mogoče. Kajti pravica je fatom, ki kaže vedno tak obraz, kakršnega ji naslikajo tisti, ki govore o pravici. In zgodilo se je celo, da so se mnogi zakrohotali kakor jastrebi in gavra-ni, ko zaduhajo pojedino. Zacvilili so kakor hijene, ko zavohajo kosilo.
Zgodovina pa je pisala. Pisala je, kakor je pisala 1871. leta, kakor je pisala 1905. leta in kakor je zapisala leta 1917.
*
Kaj nas uče dogodki v Avstriji?
Kaj ne govore, da je človek le ime, sestavljeno iz 6 črk, a vse drugo prazen dim? Ti so o bližnjem, o ljubezni, o bogu? Ali niso le samo leposlovni izrazi? Ali ne pričajo jasno in izrazito, da sta na svetu dva pojma o človeku? Gospod in hlapec?
Časopisi so pisali:
»Starhemberg pobija socialiste.«
In v teh besedah je bilo glasno povedano :
ta človek na morišču, ko gleda smrti v obraz, s frazami? Mi smo trdno prepričani, da je govoril obsojenec takrat ne fraz, ampak strahotno obtožbo onih, ki svojega sovraštva ne morejo zatajiti niti olb veličanstvu smrti.
Iškarjotovih 30 srebrnikov
5000 šilingov ali 49.000 Din je omamilo nekega človeka med Lienien in Admontom na Gor. Štajerskem.
Eden izmed najodločnejših borcev in voditeljev, narodni poslanec Koloman Wal-lisch, ki je vodil boje v Brucku, se je moral umakniti in je nameraval preko Linča na Čehoslovaško*. V bližini Steyra se mu je pokvaril avtomobil. Tu ga je spoznal neki železničar in obvestil žandarmerijo, ki je Wallisciha in njegovo ženo nato aretirala.
V Leotbnu je bil postavljen pred sodišče, ki ga je obsodilo- na smrt. Na vprašanje, če se čuti krivega je rekel;'Ako se boi Starhemberg priznal krivega, da je hotel svojo voljo izvesti z oboroženo silo, se bom tudi jaz priznal krivega. Smrtna obsodba je bila
19.	februarja 1934 ob 22.23 izvršena. Pod vešali je vzkliknil: Dol fašizem! živela demokracija!
Ali se bo tisti človek, ki je zaslužil 30 srebrnikov (5000 šilingov) domislil vrbove veje, kakor nekoč njegov vzglednik.
Rablji na delu.
Veliko število iprekih sodišč zaseda in sodi borce za zapriseženo ustavo, rablji pa poslujejo s polnimi rokami. Zločinci sodijo in vešajo tiste, ki so se borili za državo. A papež blagoslavlja.
Nekaj podatkov o Karl Marxovem dvorcu na Dunaju
V poročilih o nad vse junaških bojih dunajskega delavstva za svobodo in pravico se je često omenjal tudi Karl Marxov dVo-rec, ki ga je delavstvo branilo do vsake opeke posebej in je bil v bojih po topovskih streliih z Ho(he Warte tudi zelo poškodovati. Ker si poročila o opisih tega dvorca zelo nasprotujejo, ne bo odveč, če podamo tukaj nekaj avtentičnih podatkov, vzetih po slavnostnem spisu, ki ga je v 1. 1930 izdala ob otvoritvi tega doma dunajska občina.
Dom, zgrajen v letih 1926 do 1930, je bil ponos dunajskega delavstva, ki mu je zaradi tega tudi dalo ponosno ime velikega Karla Marxa.
Celotna površina tega dvorca znaša 156.027 kv. m., od tega je zazidanih 28,751 kv. m. Za prometne, igriščne in vrtne svrhe jo bilo zadržanih 127.276 kv. m., talko da je bilo zazidanih samo 18.4%, niti četrtina ne. Dom leži na tkzv. Hagenwiese v Heiligen-stadtu. Čelna fronta je še nekaj daljša kakor en kilometer. Načrt zanj je napravil mestni gradbeni nadsvetnik Karl, Ehn. Izdelan je bil dom pod vodstvom arh. ing. Josefa Bitt-nerja, ko je bil mestni župan s. Karl Seitz in mestni finančni referent s. Hugo Breitner. Pred domom je 10.480 kv. m. velik trg na-zvan po Karlu Marxu, na katerega sredi stoji mogočen kip »Sejalca« od kiparja Hof-nerja.
Dom ima skupno 1382 stanovanj, med njimi največ s kuhinjo, sobo in kabinetom, t. j. 748.
ZA 10 DIN 4 KNJIGE
dobite, če pišete in pošljete znamke za Din 10.— ali denar na Cankarjevo družbo v Ljubljani, poštni predal 290. Ostalo je namreč nekaj garnitur knjig iz 1. 1932-33, in sicer:
Koledar;
Dva svetova;
Sirene tulijo;
Včeraj je bilo — jutri bo.
Ponavljamo: Te 4 knjige za 10 dinarjev. — Pošljite denar ali znamke, pa Vam knjige takoj pošljemo.
Poleg tega je imel dom še:
2 osrednji pralnici z 62 pralnimi stojali.
2 kopalnici z 20 kadmi in 30 s prhami.
2 otroška vrtca.
1 zobno kliniko.
1 materinsko posvetovalnico.
1 mladinski dom.
1 knjižnico.
1 poštni urad.
1 bolniškp blagajno z ambulatorijem.
1	lekarno in 25 trgovskih lokalov.
Prebivalcev je imel Karl Marxov dom nad 6000.
Umetniških okraskov je bilo malo, kajti graditelji so se ravnali po reku: Edini gospodar umetnosti je potreba, toda poleg omenjenega »Sejalca« so ga krasile še štiri plastike na zaključnih kamnih nad glavnim vhodom, napravljene od kiparja Riedla in predstavljajoče: Svobodo, Skrbstvo, Prosveto in Telesno kulturo. Skozi dom so vodile štiri zvezne ceste, ki so bile premoščene z velikimi oboki nad vhodi.
Dom je bil tako arhitektonsko kakor estetično nekaka posebnost, ki si ga bil vesel, če si ga le videl.
Toda danes visi na njem menda klero-fašistični prapor, kakor visi na Marxovi rojstni hiši hitlerjevski. Toda Marxov duh, du,h prostosti in svobode, duh enakosti in pravice — lebdi nad vsem in kliče barbarskim zmagovalcem strah v kosti in trepet v srca.
»Zavreti me moreš, zatreti nikdar,
fašizma nesramen besneči vihar!«
In svetovni proletariat se klanja borcem
za svobodo in pravico, borcem proti reakciji in barbarizmu, kajti ves ta proletariat v6 prav dobro, da
»le oni vreden je svobode, ki zanjo je pripravljen mret'.«
—#t—-
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Štore
Tukajšnji dramatični odsek pevskega društva »Bodočnost« je dhe 10. in 11. t. m. uprizoril veseloigro »Utopljenec«. Igra je bila lepa in igralci so se prav dobro izkazali. Za nas je to velikega pomena, ker kaže delavstvo v Štorah smisel za kulturo in napredek.
Tudi godbeni odsek, tamburaški zbor, vkljub temu, da so še začetniki, so se vse hvale vredno dobro odrezali.
Samo za pozdraviti bi bilo, da bi pevsko društvo »Bodočnost« z vsemi svojimi odseki pristopilo k »Svobodi«. Prosimo glavni odbor društva, da bi ves svoj vpliv zastavil in svojim članom razložil pomen, da je samo v skupnosti moč. Posameznik je
Knez sme pobijati vkljub 7. božji zapovedi, ker socialisti niso ljudje, nego produkti narave, ki mora služiti sinovom boga očeta.
In so pisali:
»Bratomorni boj v Avstriji.«
Če je bratomorni boj, torej boj brata z bratom, koga naj bog blagoslovi? Katerega iz bratov? Tistega, ki uči, da so gospodje in hlapci, ali tistega, ki oznanja ljubezen vseh ljudi, da ne sme biti gospodov in ne hlapcev, nego samo človek?
Resnico, da je Dollfuss in družba kneza Starhemberga pljunila na zapriseženo ustavo ter z orožjem pobijala tiste, ki so branili to ustavo, je zapisala zgodovina. In zgodilo se bo, da bo ob priliki pokazala to stran in obtožila krivce.
In tako nas vsi ti dogodki, vse tisto, kar se vrši protinaravno, uče, da dokler bo živel homo lupus, ne bo sijalo sonce človeškega dostojanstva.
In mi vsi tnoramo vedeti, da je rešitev iz zakletega carstva, iz rok liomo lupusa, le v naši zavesti, da smo ljudje, da tisto prekletstvo izvirnega greha moramo stresti s sebe in dvigniti glavo visoko, vkljub vsem topovom, strupenim plinom in mitraljezam, da odrešimo Človeka.
In to bo, če ne bomo klonili pred nobenimi potresi, pred nobenimi ognjem, pred tuljenjem zverin, nego stopali odločno s korakom neomahujočim k zmagi vseustvar-jajoče sile Človeka.
Kajti, zgodovina piše, pota nova, vse * svetlejše riše...
kakor veja, katero burja lahko meče kakor hoče.
Dne 11. marca ob 8, uri zjutraj ima tukajšnja podružnica S. M. R. J. svoj redni letni občni zbor in vabimo vse člane kulturnih društev naj se občnega zbora udeležijo.	Opazovalec.
SAVEZ METALSKIH RADNIKA JUGOSLAVIJE, podružnica Ljubljana
sklicuje za dne 11. marca 1934 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo:
a) predsednika,
b) tajnika,
c) blagajnika,
d) kontrole.
2. Sprememba pravilnika lokalnega podpornega fonda.
3. Volitev novega odbora.
4. Razno.
Dolžnost članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Odbor.
Jesanlc«
Volitve obratnih zaupnikov
Dolgo se že niso izvšile volitve obratnih zaupnikov s tako agitacijo in tako veliko odstotno udeležbo, kakor letošnje. Vsaka organizacija je naredila vse, da spravi ma volišče slehernega volilca. In prav ie tako. Volitve so vendar merilo moči in zaupanja dela in vodstva dotične organizacije. Zato je prav, da se delavstvo (če že živi v tem luksuzu, da ima pri enem podjetju tri delavske strokovne organizacije) odloči za eno izmed njih. Volitve so presegle vsako pričakovanje. Da ni več marksizma, da so naši voditelji za nič, so že tako stare in obrabljene fraze, da niso več zalegle. Treba je bilo pogruntati kaj novega. In res. Dobravske splošne odpovedi so krivi ta rdeči. Kaj pa držijo toliko tistega Bocka? Radi enega samega človeka, vse delavstvo mora na cesto. Samo za komando se jim gre. Tako in slično se je govorilo in se nas obrekovalo. Delavstvo pa je na to podlost in umazanost odgovorilo s številkami.
Sava: SMRJ 848 (738), JSZ 258 (283), NSZ 164 (160).
Javornik: SMRJ 433 (321), JSZ 146 (130), NSZ 105 (75).
Številke v oklepajih so volitve v letu 1933. Pokažejo nam, da smo samo na teh
jgJ a	|	KUPUJTE	IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ	m J V* m
SOOrUSI! Delavsha pekarno Mirko Cvrtim. Uukljano SOUfllZKC!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-71.
dveh volitvah napredovali za 222 glasov. Dobrave tu ne moremo vzeti v obzir, ker druga leta sploh ni volila, ker ije bila vedno vložena do letos samo naša lista. Če pa prištejemo k zgornjim številkam še dobravskih
99	glasov, dobimo 1380 glasov, seštejemo tudi vse nasprotne, kar da točno 700, ali 680 glasov. Imamo torej še vedno več ml sami v vseh treh tovarnah, kakor pa oba nasprotnika skupaj. To je številka, ki pove vse. Zato je razumljivo, da se je zastopnik kršč. socijalcev pri skrutiniju za Savo tako jezil nad svojim članstvom, ki ga je pustilo na cedilu, da pri nadaljnjem skrutiniju sploh ni hotel več pomagati. Razumljiv tudi'gnjev javorniških kršč. socijalcev, češ, da so nam dali zmago Nemci (inštruktorji za valjanje fine pločevine, začasno zaposleni tu), da se vedno jezimo nad njimi, njihovi glasovi pa da so nam dobri. Res je, da so naši zastopniki že na predzadnji plenarni seji obratnih zaupnikov zahtevali, da se stori vse, da se jim rok za podaljšanje bivanja več ne podaljša, da smo že javno o njih v tem listu govorili in bomo še, res je pa tudi, da so bile volitve tajne in nihče ne more trditi o drugem kaj je kdo volil. Nasprotno je pa njih samo 12 in če bi vsi volili našo listo, ali pa nobeden, bi številka 12, pri porastku 122 glasov, ne pomenila ničesar. Količnik za Javornik je bil 61, naš ostanek pa 60. Vzemimo 12 manj, je še vedno 48, drugi ostanek je bil pa 43, tedaj bi bil še vedno naš Zaupnik in je trditev, da so nam dali enega zaupnika Nemci, nesramna laž, ki se more roditi samo v glavah krščanskih socijalcev, prijateljev in izpovedovalcev čiste resnice, V’-•-°'* s****-
Skoro 1400 rdečih glasov v vseh treh tovarnah. Radi verujemo, da to boli, poskrbeli pa bomo, da bo bolelo še bolj. Vsemu našemu članstvu in našim somišljenikom pa iskrena hvala za zaupanje, vrnili ga bomo s svojim delom.
Plenum obratnih zaupnikov
Dne 29. januarja 1934 se je vršila I. plenarna seja obratnih zaupnikov. Kakor je bila ta seja važna, ne bi poročali o nji, nimamo časa za samo hvalisanje po časopisju, je mnogo bolj pozitivnega dela. »Del. Pravica« z dne 8. februarja 1934 št. 6 pa je prinesla poročilo o tej seji, radi katere smo izzvani, da povemo sledeče:
Predvsem, ton tega dopisa močno spominja na žargon nekdanjega »Večernega lista«. Prav tako »tovariši«. Če vidite vse delo za delavstvo, pisanje in tako čvekanje po listih slično zadnjemu dopisu, kar nadaljujte, delavstvo vam bo gotovo hvaležno, mi pa ne nevoščljivi. Pri nas se tako malo piše v listu, da je že sam vaš predsednik Gaser vpraševal, zakaj ne pišemo? Mi na tako pisanje ne damo vse in tudi radi prepuščamo vam, ko pa tako lepo po pravici napišete vse. Pisarenje po listu in pa z intrigami loviti člane, je vse vaše delo za proletariat. Kvečjemu še, da zahtevate od nas prepis kake vloge, ali odgovora, ki smo ga mi naredili, ali pa prepis zapisnika kake seje. Mnogo uspeha želimo na tej poti. Vendar nazaj k seji sami.
Kakšen sum obstoja pri ostalih dveh manjšinskih klubih o našem zadržanju in taktiki, je nam popolnoma vseeno. Eno je gotovo, kot večina delamo samo to, kar ste in nas učite. Zadržanje večine napram manjšini v bivšem Oblastnem odboru ljubljanskem, občinskem jeseniškem svetu, prejšnjem in sedanjem, Okrožnem uradu in mnogo kje drugje, nas dovolj zgovorno uči, kako taktiko moramo voditi, brez kake bivše vodje. In odločna zahteva Pukšiča, kdo naj vodi sejo? S. Toman je bil poročevalec večinskega kluba in če je v burni debati energično zagovarjal klubov predlog, ter na vprašanje starešine, če sprejme spreminje-valne predloge manjšine o porazdelitvi obratov zaupnikom, odgovoril, da ne, ter pri tem vztrajal, s tem še ni predsedoval seji, če ni dopustil sprememb, ampak, le dosledno vztrajal na predlogu kluba, ki ga je zato poveril. Način sklicanja seje, po zakonu, kakor je bilo naglašeno od manjšinskih klubov, je bil sprejet, seje se sklicujejo po pošti, klub SMRJ se je tej komodnosti odpo-
Zahtevajte povsod prvovrstno moko znamke
»ILATICt«
od umetnega mlina
VILIM SCHULZ, HOUI SAD.
vedal in se zavezal, da bo tudi v bodoče svoje člane obveščal sam, ker je proti takemu načinu razmetavanja delavskega denarja.
Tako »tovariši«. Še pridite, da si povemo še kaj, kaj kolektivna pogodba, kaj delavni red, kaj zaščitna sredstva, preganjanje in šikane zaupnikov, zaščitna sredstva, higijenske in varnosnte naprave, cevarna brez akorda za nove stroje, vedno hujši pri-ganjaški sistem, praznovanje v obratu g. Schiilerja, kdo se *bo zato brigal, kako se sklicujejo seje, po pošti, da bo po zakonu, je vendar mnogo važnejše. Delavstvo pa je in bo razsojalo.
Trenutna situacija pri KID.
Dne 31. januarja t. 1. je prejela tukajšnja SMRJ Jesenice, kakor smo že poročali, dopis od KID, v katerem odpoveduje KID kolektivno pogodbo. Naše stališče k tej odpovedi smo že poročali v zadnji številki. Delavstvo je na svojem javnem zborovanju dne
5.	febr. sprejelo in odposlalo na direkcijo KID resolucijo, v kateri tolmači svoje gledišče na to odpoved, dalje, da gleda v tej odpovedi nekako izzivanje delavstva, ki pa se ne bo dalo zavesti v nikaka stranpota, ki bi omogočale oblasti za kako intervencijo, zahteva dalje, čimprejšnjo razjasnitev v tem nepogodbenem stanju, ter končno na-glaša svojo dobro voljo, da se zadeva mirno konča, opozarja pa hkrati, da delavstvo iz svojega že preje močno okrnjenega ne more dati ničesar več in da bo branilo svoje do zadnjega. Do pisanja tega poročila ni delavstvo prejelo na svojo resolucijo od KID še nikakega odgovora. Članstvo SMRJ je zborovalo že dvakrat, ter na teh svojih sestankih pretresalo položaj in razpravljalo o nadaljnjih ukrepih. O rezultatu in nadaljnjem poteku, bomo še poročali.
RUDARJA
Kdo je močnejši?
Kdo je močnejši? Ali ideja, pre- j pričanje, samozavest?	Ali nasilje,
laž, grožnje?
Na Dunaju, v Avstriji se je v krvi zapisal odgovor:
Ideja, prepričanje,	samozavest.
Kajti le te lastnosti človeka, ki se zaveda, da je človek, so ustvarile ve-ličanstvene zgodovinske dni v Avstriji, na Dunaju sedaj sredi februarja 1934. Da so te ideje zaenkrat morale kloniti — ne izpremeni resnice in dejanja.
Te misli so se me lotile, ko sem videl volitve v rudarskih revirjih. Volitev rudarskih zaupnikov. In najbolj revirjev v Trbovljah.
Naciji so se pridušali že ves čas, da bo vse njihovo. Grozili kakor pač dela fašizem vseh kovov. Ali, ker še niso imeli odločevati z orožjem
1-4 fcii.«.	nego s svo-
bodno glasovnico, se je zgodilo ne-čuveno dejstvo.
Dobili so, reci, beri in piši, vkljub vsemu, od 30 zaupnikov samo 3 zaupnike. 27 pa jih je dobila razredno zavedna lista. Rdeči so dobili 27, plavi (čeprav »ta pravi«) pa le 3. In še ti trije so iz dnevnega kopa Dobrna, kjer je večina nekakšnih stav-bincev, že veste od kod.
In ta glas 27 zaupnikov je zopet potrdil, da so pri volitvah v Delavsko zbornico bili	ukradeni	gla-
sovi in da je bila taka goljufija priznana.
Kakor na Dunaju? Branilci zaprisežene ustave so pred prekimi sodišči.
Trboveljski dopisnik »Slov. Narodu« pa javka in tolaži javnost, da je štev. 635, ki pomeni narod, social, glasove zelo tolažilna, češ, da bo še boljše v bodočnosti. Seveda, če bo tako, kakor v Avstriji, z orožjem v roki.
Pristopajte Cankarjevi družbi!
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
VABILO
na redni letni občni zbor Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podružnica Moste, kateri se vrši v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob 9. uri dopoldne v lokalu kovinarske organizacije nasproti kemične tovarne v Mostah, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Volitev novega odbora.
4. Organizacija.
5. Slučajnosti.
Dolžnost vsakega zavednega člana je, da se občnega zbora udeleži.
Odbor.
Tržič.
V	nedeljo, dne 11. februarja se je vršil občni zbor Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, podružnica Tržič. Posamezni funkcionarji so podali svoja poročila kratko toda jedrnato, kar je vzelo članstvo z veseljem na znanje. Sodr. Kerč je v svojem referatu opisal delo centrale ter dal inicijati-vo za novo delo podružnice. Z veseljem moramo konstatirati, da smo pri volitvah obratnih zaupnikov sijajno zmagali nad belimi
100	glasov in 2 mandata tako, da imamo mi 9 in beli 7 mandatov. Organizacijsko delo se razširja tudi na tov. »Peko«. Novi odbor si je nadel nalogo, da vse delavstvo v predilnici organizira in jih tako usposobi za razredni boj.
Občni zbor je potekel v delavski solidarnosti in spoznanju, da nam je potreben mogočen MI, da sprejmemo pripravljeni borbo, katero nam vsiljuje kapital. Stane.
Nai da Borza dela brezposelnim delavcem steklarne kar jim gre —!
Celokupno delavstvo steklarne v Rog. Slatini je že od Novega leta brez dela. Pri popravilih je bilo zaposlenih nekaj oženjenih delavcev, a 30. jan. je tudi tem dela zmanjkalo. Vsi drugi (okoli 130} so pa že dva meseca -brezposelni. Borza dela v Celju nam do sedaj še ni izplačala naših upravičenih podpor, mnogim mladim delavcem in delavkam pa Borza dela sploh noče izdati podpor, ker nimajo delavskih knjižic. (O tem smo prosili našo zvezo naj intervenira na Borzi dela v Ljubljani, naj bi za enkrat zadostovali potrdili občine, do danes o tem še nismo dobili odgovora).
Sedaj smo brez dela že tretjo zimo, lansko leto so še zadostovale za podporo od Borze dela davčne knjižice, letos je pa na Borzi dela v Celju vodstvo, ki bede delavstva prav nič ne upošteva. Ko smo se delavci telefonično obrnili na tega šefa Borze dela naj nam pove kako je z našo podporo in ko je ta gospod slišal, da so na telefonu brezposelni delavci, je samo dejal: »Halo, ništa ne čujem«. Seveda mi plačamo Borzo dela, ko je pa treba da dobimo kakšno podporo, dobimo pa tak odgovor.
Mi pa zahtevamo^pašo upravičeno podporo, a za tiste, ki še nimajo delavskih knjižic, naj se jim podporo izplača na potrdilo občine.
Opozarjamo Kr. bansko upravo, Delavsko zbornico in celokupno javnost, da se za revne steklarje zainteresira, pa tudi Bed-nostni fond naj odpre svojo blagajno za brezposelne, ker zato je pač -bil ustanovljen.
Za danes sc vsakega nadaljnjega komentarja vzdržimo. Ne bomo pa molčali, če se nam ne da upravičena podpora.
Brezposelni steklarji.
Vevče
Papirničarji se dramijo!
Dne 18. februarja 1934 je bil sklican skupni sestanek obeh organizacij, to je JSZ in SDSZJ, ki obstojata v podjetju, da se skupno pogovorijo o perečih dnevnih vprašanjih, ki se pojavljajo zadnje čase v tovarni. Sestanek je bil zelo -dobro obiskan. Bil je naravnost manifestacija delavske solidarnosti.
Zastopniki, funkcionarji obeh organizacij so podali poročila o razmerah v podjetju, katere so zelo žalostne za moderno
20.	stoletje. Pritožbe obratnih zaupnikov se ne upoštevajo. Pritožbe delavstva so organizacije predložile zaupniškemu zboru, da isti zaprosi pri ravnateljstvu za razgovor o najbolj kričečih zadevah, kar pa je ravnateljstvo odklonilo z motivacijo, da naj se napravi druga vloga v obliki vljudne prošnje
>ADRIA<
PRAŠEK JE BOLJŠI!
PRIPOROČAMO TRGOVINO
JOSIP OLUP, Ljubljana,
Stari trg štev. 2, na vogalu.
Velika izbira- moških oblek in perila iz lastne tovarne TRIGLAV. — Kamgarni in modne potrebščine stalno na zalogi — Dobro blago, najnižje cene. — Priporočam tudi svojo gostilno Pod gradom, Stari trg štev. 1.
ter da je samo na take prošnje pripravljeno razgovarjati. Delavstvo je z ogorčenjem odklonilo, češ, ker so obratni zaupniki zakonito izvoljeni in ni njih naloga klečeplaziti okrog obratnega vodstva, ampak da zahtevajo od ravnateljstva to, kar zahtevajo delavci, ki so jih izvolili. Namreč: takojšnji pristop k prejšnjim razgovorom. Predlagana je bila tudi resolucija o isti zadevi. Sklenilo se je, da, če je ravnateljstvo ne sprejme od starešine obratnih zaupnikov, jo bo prineslo vse delavstvo vevške papirnice.
In ta resolucija se glasi:
RESOLUCIJA
sprejeta na sestanku celokupnega papirniškega delavstva dne 18. febr. 1934 v Dev. Mar. v Polju.
1. Delavstvo najodločneje ’ protestira proti netaktnemu ravnanju ravnatelja Jabna, kateri je odklonil razgovor z obratnimi zaupniki, češ, da vloga z dne 22. jan. t. 1. ni bila pisana v obliki prošnje.
2. Delavstvo povdarja, da se mora obratne zaupnike smatrati kot zakonite zastopnike, ter ne dopusti, da bi se jih poniževalo s tem, da se jih sili prosjačiti okoli zastopnikov podjetja.
3. Zahtevamo, da podjetje takoj pristopi k razgovoru s celokupnim zaupniškim zborom o vseh točkah zavrnjene spomenice.
4. Zahtevamo, da podjetje že vendar prične z rednim obratovanjem in naj zato preskrbi potrebna naročila. Če -pa se to kljub prizadevanju podjetja ne da doseči, naj se pa zaposli pri zmanjšanem obratovanju čim več delavstva, ker nikakor ne gre, da podjetje gleda samo na svoj nezmanjšani dobiček, a delavstvo pri tem trpi pomanjkanje. Potem naj se gleda na to, da posamezni delovodje in mojstri ne bodo delavstva pošiljali domov, kadar se jim zdi, ker je dela kljub temu dovolj s čiščenjem strojev, ki so vsled pretirane štednje skrajno zanemarjeni in so požarne katastrofe na vidiku ter živ-ljenska varnost delavstva ogrožena.
5. Najodločneje zahtevamo, da se Šti-brič Francu povrne škoda v iznosu 1400 Din, katero je utrpel radi nepotrebne premestitve k slabše plačanemu delu. To zahtevamo iz razloga, ker je Štibrič po izjavi ravnatelja Jabna popolnoma nedolžen.
6. Zahtevamo, da podjetje svojemu vratarju Petru Slaparju ne dopušča avstrijskih feldvebelskih manir, ki delavstvo samo razburjajo in ustvarjajo sovražno razpoloženje tudi proti podjetju, ki take manire tolerira.
7. Delavstvo najodločneje zahteva, da se ta resolucija upošteva in pripominja, da stoji za svojimi zaupniki v enotni fronti ter jih tako ščitilo z vsemi razpoložljivimi sredstvi pred morebitnim preganjanjem
V	Vevčah, dne 18. febr. 1934.
Govorniki so na kratko orisali zgodovino delavskega gibanja, ki ni nič drugega kot en sam boj, boj za izboljšanje delavskega vprašanja, ki se je vršil včeraj v takšni obliki in danes v drugačni in se bo jutri še v drugačni!
Podčrtali so potrebo organizacije in to za današnje čase zelo močne organizacijske skupnosti, kar je delavstvo z burnim odobravanjem in z vzkliki odobravalo.
Naj žive zavedni vevški papirničarji, katerim želimo mnogo uspeha v obrambi delavskih interesov!
Papirničar.
Kultura.
Ivo Žic-Klačič: Ispovest roba Ivana s predgovorom dr. Mladena A. Horvata. Zbranih je niz pesmi in motivov, ki so prav lepi. Med njimi je lepa pesem »Slovenske gorice kjer
»U jaruzi pokraj druma pijani harmonikaš Franček promuklo peva:
.Dekle je na vrtu iplela . . .’«
Rnfoel Salmič
urar in zlatar
Celje (Narodni dom).
Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina, jedilno orodje, razne poročne prstane, birmska in krstna darila v veliki izbiri vseh vrst.
Vse po najnižjih cenah.
Vršim tudi popravila vseh vrst.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Iv an Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d.
d. v Mariboru.