GLASILO delavcev organizacije združenega dela =■ trgovsko podjetje ” za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati 61001 ljubijana, parmova 33 LJUBLJANA, FEBRUAR 1979 LETO XVIII. ŠT. 80 mm Cas BO DOKAZAL IN 2E DOKAZUJE DA LAHKO POSTAVIMO KARDELJA OB SAM BOK GENIALNIH DUHOV DELAVSKEGA GIBANJA NJEGOVA VIZIJA JE NAS KAŽIPOT V SPOMIN VELIKANU NAŠEGA ČASA EDVARDU KARDELJU Dne 10. februarja 1979 je v Ljubljani umrl največji sin, kar jih je rodil slovenski narod. Umrl je človek, ki je živel v osrčju zgodovine — naše, evropske, svetovne. Čas, ki prihaja, bo to dokazal. Tito, Kardelj, Kidrič. Dva slovenska velikana ob največjem sinu naših narodov. Izguba je nenadomestljiva. Praznino, ki je nastala s smrtjo tovariša Kardelja, narodnega heroja, lahko izpolnimo le mi vsi, z doslednim izvrševanjem njegovih vizionarskih misli, stopajoč pogumno v socializem po njegovi in naši samoupravni poti. LOJZE NOVAK O AKCIJI 100 POSEBNA VEST Dne 13. februarja 1979 je bila v pisarni direktorja delovne organizacije Dinos v Ljubljani žalna seja za pokojnim revolucionarjem Edvardom Kardeljem. Seji so prisostvovali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij delovnih enot delovne organizacije Dinos, ki delujejo v Ljubljani. Po besedah, ki so se dotaknile Kardeljevega življenja in dela so sklenili predlagati delavskemu svetu delovne organizacije, da namesto cvetja na grob dragemu pokojniku, v imenu vseh delavcev, poklonimo 10.000,00 din Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Sprejeli so tudi besedilo žalne brzojavke, ki je bila takoj po sestanku poslana Centralnemu komiteju ZKJ in ZKS. Ob 11. uri dne 13. februarja 1979, ko so v Ljubljani položili žaro s pepelom dragega pokojnika v grobnico Narodnih herojev, so delavci vseh delovnih enot naše delovne organizacije prenehali z delom in se poklonili njegovemu spominu. Sekretar občinskega komiteja Ljubljana Bežigrad, Lojze Novak, je za bežigrajski časopis »ZBOR OBČANOV« govoril tudi o Akciji 100, ki je zajela tudi našo delovno organizacijo, o čemer smo pisali v prejšnji številki. Objavljamo nekaj ugotovitev iz pri- spevka v časopisu »ZBOR OBČANOV«: ... Namen akcije je bil dognati do kakšne mere so osnovne organizacije ZK v stanju obvladati družbenoekonomske in politične probleme v okolici, kjer delujejo ... . .. Osnovna ugotovitev je, da osnovne organizacije niso dovolj usposobljene za vse zahtevne naloge ... ... Večina organizacij je disciplinirana, pripravljena izpolnjevati sprejete naloge ... ... Niso pa redke organizacije, ki nimajo ugleda v svoji okolici, ker so le razlagalec in slepi izvajalec nepopularnih nalog . .. ... Vzrok za premajhno učinkovitost organizacije ZK je tudi v kadrovski strukturi oziroma premajhni revolucionarnosti članstva ... . .. Predvsem je nevaren pojav, da se TOZD po oblikovanju zapre vase in se začne obnašati podjetniško oz. grupno lastniško ... ... Dolgoročno izredno pomembni za razvoj so samoupravni sporazumi o delitvi osebnega dohodka... Gre predvsem za to, kaj bomo nagrajevali ... S. K. čerdtaLnemii k&mite^u (Z&ese k&muni&t&a C£iig&£Lcml£e GentcaLnemiL k&mite^u k&muni£t&& c$Loaenl£e Tudi nas, delavce delovne organizacije Dinos Ljubljana je globoko pretresla izguba velikana slovenskega naroda, narodnega heroja, dvakratnega junaka socialističnega dela, tovariša Edvarda Kardelja. Z njim je izgubila Ljubljana — heroj in njegovo rojstno mesto, Slovenija, Jugoslavija, vsi jugoslovanski narodi in narodnosti, človeka humanista, misleca, vizionarja in revolucionarja delavskega razreda vsega sveta. Ko se klanjamo njegovemu spominu, obljubljamo, da bomo hodili po poti v samoupravni socializem, ki nam jo je začrtal s svojim življenjem in izjemno ustvarjalnostjo. Delovni kolektiv in družbenopolitične organizacije, Dinos Ljubljana Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk tiskarna Tone Tomšič Ljubljana. OCJENA POSLOVANJA OCENA POSLOVANJA DO DINOS ZA LETO 1978 Leto 1978 smo zaključili z odličnimi rezultati, predvsem zaradi posebnega celoletnega prizadevanja in strokovno vodene akcije programske usmeritve. Količinsko in vrednostno občutno presegamo rezultate leta 1977, prav tako pa tudi plan za leto 1978, ki smo ga sprejeli z referendumom za celotno DO 21. aprila 1978. Presežen je celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek, sredstva za OD in skupno porabo in kar je najvažnejše: bistveno je povečana tudi akumulacija, in to ob manjšem številu zaposlenih. Povečana akumulativna sposobnost nam je omogočila in nam še vedno nudi vse možnosti za izvajanje dogovorjene investicijske politike v samoupravnem sporazumu o temeljih planov za obdobje 1978—1980, za obe temeljni organizaciji. Kazalci uspešnosti poslovanja na osnovi določil zakona o združenem delu in razni interni kazalci kažejo v preteklem letu usklajenost v vseh ekonomskih kategorijah od prihodka do dohodka, čistega dohodka in ostanka dohodka. Tako smo lahko povečali tudi osebno in skupno porabo na delavca v primerjavi z letom 1977 skoraj za 30 °/», ne da bi pri tem povzročili zmanjšanje akumulativne sposobnosti, nasprotno celo več, OD raste za 1/10 počasneje kot rast dohodka, ker se je temu primerno povečala produktivnost dela. Upravičeno lahko trdimo, da so vsi kazalci iz 140. člena zakona o združenem delu izpolnjeni in prikazujejo dobro poslovanje. V letu 1978 smo na ravni celotne DO dosegli nekaj manj kot 480 milijonov vrednostne realizacije pri skoraj 160.000 tonah pripravljenih sekundarnih surovin za našo bazično in predelovalno industrijo v Sloveniji in delno na celotnem področju SFRJ. PREDLOGI ZA POSLOVNO POLITIKO V LETU 1979 Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije naj v letu 1979 dosledno izvajajo sprejeta določila samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1978—1980 v obeh TOZD, ki smo jih že oziroma jih še bomo sprejeli na referendumih, kakor tudi letne plane, sprejete na delavskih svetih za tekoče poslovno leto 1979. Ker poslujemo na osnovi programskih usmeritev dobro oziroma odlično, in ne sodimo med organizacije združenega dela z motnjami oziroma s poslovanjem na meji rentabilnosti, posebnih ukrepov ne predlagamo. Dovolj je, da izvajamo sprejeto programsko usmeritev, ker bomo s tem dosegli cilj: še povečati akumulativno sposobnost, kakor tudi sredstva za osebno in skupno potrošnjo vseh delavcev, ki združujejo svoje delo v naši DO. Vladimir Kralj OCENA POSLOVANJA DINOS — TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN Realizacija v blagovnem prometu je v letu 1978 količinsko in vrednostno največja v 32-letnem poslovanju, kljub temu, da se niso spremenili prodajni pogoji v primerjavi z letom 1977. Tržišče pripravljenih odpadnih surovin je bilo isto kot vsa pretekla leta. Jeklene odpadke smo prodajali Združenju slovenskih železarn in slovenskim livarnam, barvne kovine Mariborski livarni, Cinkarni Celje, Valjaonici bakra v Sevojnu in v manjših količinah drugim livarnam. Vse zbrane in pripravljene odpadke starega papirja pa smo dobavljali slovenskim papirnicam. Tudi v preteklem letu smo s steklenimi črepinjami oskrbova- li Steklarno Straža, Hum na Sotli. Ostale vrste koristnih odpadkov smo na osnovi vloženega dela, priprave ali pa samo sistema zbiranja v kontejnerjih plasirali enkratnim kupcem. V to vrsto sodijo predvsem poliestrski, poliakril-ni in poliamidni odpadki umetnih snovi. Vse vrste odpadnih surovin, ki jih domača bazična predelovalna industrija ne potrebuje, ker nima še proizvodnih procesov za uporabo le-teh, smo izvozili stalnim poslovnim partnerjem na konvertibilno področje, in to predvsem v Italijo. V to vrsto blaga sodijo: odpadki pocinkane, bele in emajlirane pločevine, železni ostružki, aluminijska žgura in ostružki, steklene črepinje in odpadki umetnih snovi. Promet z reprodukcijskim blagom črne in barvaste metalurgije je vedno manjši in predstavlja v skupni realizaciji le manjši delež. V preteklem letu smo v poletnih mesecih imeli odličen blagovni promet, kar za pretekla leta ne moremo trditi. Poslovni uspehi so gotovo rezultat dogovorjenih akcij strokovnega sveta, ki ima redne seje v začetku vsakega meseca z glavno nalogo: izvajanje programa za tekoči mesec. Na sestankih se ocenjujejo rezultati preteklega obdobja oziroma meseca s planom in doseženem v preteklem obdobju. (Nadaljevanje na str. 4) OCENA POSLOVANJA (Nadaljevanje s str. 3) Obravnava -se tekoča problematika poslovne politike in kakovost odpreme pripravljenih odpadnih surovin. Pomembno vlogo na sestankih -strokovnega sveta ima tudi strojno-vzdrževalna služba zaradi komercialne zahteve po- pripravi kakovostnejših jeklenih odpadkov, kakor tudi drugih odpadnih surovin, na vedno bolj zahtevnih strojnih napravah. Količina prodaje je bila večja tudi od planirane, čeprav smo na začetku leta smelo zastavili program. Od programa nismo odstopali kljub želji nekaterih, da ga zmanjšamo, ko smo ga sprejemali na organih upravljanja. Podatek, da smo plan količine že v 9. mesecih presegli za 1 °/o, potrjuje, da je ob povečani produktivnosti dela in ustaljenih tržnih razmerah porastel celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek, kakor tudi osebna in skupna potrošnja. Dohodek na delavca se je povečal skoraj za 25 %>, akumulacija z amortizacijo, v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi pa za 30 °/o. Rezultati po posameznih poslovalnicah so prav tako odlični kot na ravni celotne temeljne organizaci- je. Omeniti moramo le motnjo v gospodarjenju v poslovalnici Koper, ki še vedno ni zaživela tako kot ostale. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi naj tudi v letu 1979 posvetijo vso pozornost prav poslovalnici Koper, da ne bo več le životarila, ampak da bo z dobro vodeno akcijo, tako strokovnih služb kot organov upravljanja, prebrodila že nekaj let trajajočo krizo, ki izhaja iz slabe kadrovske politike, tako neposrednih proizvajalcev kot tudi vodstvene strukture. Vladimir Kralj OCENA POSLOVANJA DINOS — TOZD REGENERACIJA TEKSTILA Poslovanje v letu 1978 je bilo kljub nekaterim težavam uspešno. Čeprav so bile planske zadolžitve približno 7 do 9 % večje od doseženih rezultatov predhodnega leta, ocenjujemo, da smo plan presegli v vseh postavkah ob manjšem številu delavk kot smo planirali in kljub temu, da so bila porabljena sredstva v mejah plana. Vzrok dobrim rezultatom je bilo veliko angažiranje vseh delavcev in pravilna tržno-poslovna orientacija. Oba tekstilna obrata, v Ljubljani in v Bohovi, sta imela dobro organizacijo dela s poudarkom na optimalnem izsortiranju posameznih materialov. Konstrukcija proizvodnje je bila v TO Ljubljana količinsko približno 17 fl/» čistilnih krp, 7 °/o čistilne bombaževine in 76 % ostalih, več ali manj sortiranih materialov. Po vrednosti predstavljajo približni deleži čistilne krpe 31 °/o, čistilna bombaževina 11 °/o in ostalo 57 °/o. Poleg sorazmerno manjšega deleža v vrednosti in razliki v ceni pa zahtevajo ostali materiali tudi več vloženega dela in dajejo zato sorazmerno manjši dohodek. Obratno dobimo s čistilnimi krpami ob manjšem vloženem delu sorazmerno večjo razliko v ceni in večji dohodek. Pomanjka- nje krp kot reprodukcijskega blaga na domačem tržišču in omejitev uvoza pa je predstavljalo v zadnjem trimesečju zmanjšanje proizvodnje izdelkov za čiščenje, kot tudi dvig nabavnih cen reprodukcijskega materiala. S tem se je zmanjšala razlika v ceni, ki jo je bilo potrebno kompenzirati z večjo količino proizvodnje, to pa pomeni večje angažiranje vseh delavcev. V TO Bohova predstavljata konstrukcijo blagovne proizvodnje predvsem čistilna bombaževina in regenerati, in sicer je v količini zastopana čistilna bombaževina s približno 47 °/o, regenerati s 43 °/o in ostali materiali z 10 °/o. Po vrednosti predstavljajo približno 69 °/o, 20 °/o in 11 °/o, a v razliki v ceni 59 °/o, 28 °/o in 13 °/o. Dosežena razlika v ceni glede na vloženo delo ne odstopa bistveno, nekoliko večji dohodek daje le čistilna bombaževina. Točne dosežene rezultate kot tudi primerjavo s predhodnim letom kažejo kazalci poslovanja; omeniti je potrebno le, da je bila ob posameznih trimesečnih obračunih količina prikazovana samo kot količina prodaje, ki pa ne zajema celotne proizvodnje; letno poslovno poročilo pa zajema celotni pro- izvodni proces in vključuje tako količinsko prodajo kot tudi proizvodne storitve. Tako nabava reprodukcijskega blaga kot prodaja izdelkov oziroma sekundarnih tekstilnih surovin ni bila problematična. Le prodajo smo morali zaradi nedogna-nosti predelave določenih sekundarnih surovin v Jugoslaviji, plasirati na tuje tržišče in sicer približno 18 °/o naše količinske proizvodnje. Programska usmeritev se v letu 1979 ne bo bistveno menjala. Potrebno bo sicer izločiti nekatere nerentabilne sortirane materiale, vključiti pa nove rentabilnejše, kar bomo uravnavali po tržnih pogojih med letom. V zvezi s preselitvijo TO Ljubljana na novo lokacijo na Črnučah je na strokovni ravni nova programska usmeritev že dogovorjena in temelji na proizvodnji sekundarnih tekstilnih surovin, ki naj bi v dobršni meri predstavljale nadomestilo določenega dela primarnih surovin v jugoslovanski tekstilni industriji in omejitev uvoza le-teh. Prve rezultate novega programa je vsekakor pričakovati v naslednjem srednjeročnem obdobju, po letu 1981. Stanislav Pesjak SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1978—1980 IN RAZVOJNI PROGRAM ZA TOZD RET IN TOZD POS GLEDE NA SPREMENJENO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST OD 1. 1. 1978 DALJE, KI JE USKLAJENA Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU, JE BILO POTREBNO PRIPRAVITI IN SPREJETI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1978—1980 IN RAZVOJNI PROGRAM ZA OBE TOZD. V TOZD Regeneracija tekstila je bil referendum 16. 1. 1979, ki je po predhodni javni razpravi in obravnavi s spremembami in dopolnitvami sprejel predlagani Samoupravni sporazum in razvojni program kot temeljni akt za obdobje 1978—1980. V TOZD Priprava odpadnih surovin je bil referendum 8. 2. 1979. Na osnovi široke javne razprave, ki je trajala dalj časa in prinesla nekaj sprememb predloga, je referendum prav tako uspel. V obeh TOZD so o Samoupravnem sporazumu in razvojnem programu razpravljale tudi OOS kot najširša družbenopolitična organizacija in tudi dale svoje pripombe. DOGOVOR OBVEZUJE ... Pomembno pa je, da je osnovni usmerjevalni dokument sprejet za leto 1979 in 1980 kot naš skupni dogovor, ki nas zavezuje, da bomo sprejete obveznosti učinkovito izvajali in stalno preverjali ter temu primerno prilagajali našo organizacijo. Gre za skupne cilje in interese TOZD, ki se urejajo s tem aktom. Posamezni deli TOZD urejajo in usklajujejo medsebojne odnose, pravice in obveznosti ter odgovornosti za to, da bi dosegli skupni cilj, ki so si ga postavili s tem, da so predvideli, kakšno količino, vrednost, razliko v ceni, dohodek in podobno, morajo ustvariti v tem razdobju, da bodo dosegli dovolj velika sredstva za osebno, splošno in skupno porabo in sredstva za razširjeno reprodukcijo in rezerve. Posebej bi opozorili, da ne bo mogoče predvidenih pokazateljev doseči le na osnovi obstoječih pogo- jev poslovanja, ampak bo za njihovo uresničitev potrebna tudi realizacija predvidenih investicijskih vlaganj, še zlasti za dopolnitev in razširitev strojne opreme. Za TOZD Regeneracija tekstila še posebej velja, da bo mogoče izboljšati obstoječo proizvodno strukturo in s tem dohodek le s spremenjenim in novo postavljenim proizvodnim programom. USKLAJEVANJE INTERESOV... Bistvo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov je v sporazumevanju in usklajevanju različnih interesov posameznih delov TOZD za dosego čim boljših rezultatov. Posebnega pomena je sočasnost in kontinuiranost planiranja zaradi usklajevanja teh interesov, tako znotraj TOZD kot tudi z drugimi udeleženci, ki se pojavljajo v blagovnem prometu. Utrjevanje ustavnega položaja delavca se kaže v utrjevanju delegatskega sistema in vključevanju delegatov v strukturo SIS in družbenopolitičnih skupnosti in s tem povezovanju nematerialnega z materialnim področjem. Izvajanje plana in doseganje predvidenih pokazateljev bo mogoče doseči na osnovi: — povečanja produktivnosti dela z nadaljnjim uvajanjem sodobne tehnične opreme in posodabljanjem obstoječe, temelječe na funkcionalni organizaciji dela, ki bo s stimulativnimi oblikami nagrajevanja spodbujala delavce za doseganje čim boljših rezultatov, — zagotavljanja varnih in zdravih pogojev za delo in izboljšanja družbenega standarda, — izobraževanja (strokovnega usposabljanja ob delu), štipendiranja, stanovanjske politike in rekreativnih ter kulturnih potreb delavcev, — družbene samozaščite, — povezovanja s krajevnimi skupnostmi in bivalnim okoljem zaposlenih. Janez Ramovš Spominska fotografija s stoenko, na dan, ko je prevozila 200.000 kilometrov brez generalnega popravila motorja. Ta stoenka je naš službeni avtomobil v Ljubljani. Na fotografiji sta Anton Golja levo in Albin Strgar, ki sta najbolj zaslužna za ta dosežek, O tem smo objavili prispevek v prejšnji številki našega glasila. StLate značke za £ubiLante Dne 21. decembra 1978 je bila v Ljubljani slovestnost, v okviru katere sta direktor delovne organizacije Vladimir Kralj in predsednik delavskega sveta delovne organizacije Ervin Matešič podelila delavkam in delavcem zlate značke in diplome, kot priznanje delovnega kolektiva za njihovo dolgoletno delo v naši delovni organizaciji. Priložnostni nagovor, v katerem se je jubilantom zahvalil za dosedanji doprinos k skupnim uspehom delovne organizacije, želeč jim tudi v prihodnosti veliko dobrega, je imel Vladimir Kralj. DO KONCA LETA NAJ BI ZBRALI PREK 1,600.000 TON RAZNIH ODPADKOV BEOGRAD, 5. februarja (Tanjug). Jugoslovanske organizacije za zbiranje sekundarnih surovin bodo do konca leta zbrale nad 1,600.000 ton raznega odpadnega materiala, katerega vrednost bo znašala okoli 8 milijard dinarjev. Po podatkih poslovnega združenja organizacij za zbiranje, predelavo in dodelavo sekundarnih surovin (INOT) v Beogradu smo lani v Jugoslaviji zbrali 1,450.000 ton odpadkov v vrednosti 7,2 milijardi dinarjev. Zadnja leta v naši državi zberemo več sekundarnih surovin, vendar jih veliko tudi zavržemo. Tako na primer delež starega papirja na milijon ton novega znaša le okoli 31 odstotkov. V ZR Nemčiji ta delež znaša okoli 50, v skandinavskih državah pa okoli 80 odstotkov. DANILO JANČIČ — VRŠILEC DOLŽNOSTI DIREKTORJA TOZD POS Na seji delavskega sveta TOZD POS dne 12. decembra 1978 je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja TOZD POS Danilo Jančič, vodja komercialne službe TOZD POS, ki bo to funkcijo opravljal najdlje 6 mesecev, oziroma do imenovanja direktorja TOZD POS. Čestitamo! Po podelitvi priznanj so bili vsi jubilanti povabljeni v hotel Belle-vue na kosilo. Tam se je že med kosilom, zlasti pa potem, razvnel prisrčen in odkritosrčen razgovor o pogojih dela in o raznih prilikah, v preteklem obdobju, znotraj naše delovne organizacije. Manjkalo pa ni tudi veselih in kosmatih smešnic. Velikokrat se je razgovor dotaknil tega, kaj je že bilo v Dinosu na področju medsebojnega spoznavanja, družabnosti in rekreacije, pa se je — žal — opustilo. Nekaj naslednjih stavkov pa naj nam pove, o čem vse so se jubilanti pogovarjali: . .. Šef me je kaznoval tako, da sem moral sam naložiti vagon in to v istem času, kot če bi ga nalagali štirje ... ... Če je kdo živel preveč na svojo roko, če je hodil na delo »skro-kan«, ga je šef oženil in tako spravil njegovo življenje v red . .. ... Kdor je zapravljal, ni pa imel v hiši, kar normalno ljudje potrebujejo, mu je šef takšne stvari kupil na kredit, delavcu pa so potem obroke enostavno »abcigali« od plače ... . . . 1963. leta smo menjali ime. Nagrado za ime DINOS je dobila neka Jeseničanka in sicer 80.000 starih dinarjev, kar je bilo takrat veliko denarja. Vsi smo se bali, če se bo novo ime — prijelo. No, pa se je. Kdo ve, če je tista Jeseničanka še živa ...? ... Škoda ker Franca Tavčarja ni več. Bil je ves predan naši delovni organizaciji. Oče nam je bil, zdaj pa smo vsi pozabili nanj ... Gotovo je zaslužil, da bi se ga spomnili vsako leto na dan njegove smrti, vsaj s skromnim šopkom rož ... . . . Morali bi doseči, da bi bilo v okviru delavskih iger INOT tudi memorialno tekmovanje posvečeno Francu Tavčarju, pionirju naše dejavnosti v novi Jugoslaviji. .. . .. Nekakšen poskus zbora delavcev Dinosa je bil v Kočevju, kjer je bila neka velika proslava, prvi zbor vsega kolektiva pa je bil v Polhovem Gradcu. Vse dopoldne so delavci tekmovali med seboj v različnih športnih panogah, popoldne pa jih je pregnal dež ... . .. Lepo je uspel tudi drugi zbor kolektiva v Braslovčah ... . . . Komisija pri delavskem svetu delovne organizacije za šport in kulturo bi se morala imenovati — komisija za kulturno življenje delavcev. Morala bi imeti letni program, ki bi zajel vse delavce delovne organizacije ... . .. Občine želijo, da bi vsaka naša poslovalnica postala TOZD. Nekatere poslovalnice so po številu delavcev tako majhne, da bi morale najeti več novih delavcev, zato da bi zadovoljile predpise o delegacijah in delegatih za samoupravne interesne skupnosti . . . S. K. Čestitke in podelitev priznanj in zlatih značk za 25-letno delo v naši delovni organizaciji. Na fotografki Ervin Matešič, predsednik DS DO čestita delavcu-jubilantu Janezu Kološi iz Trbovelj. Jubilanti in jubilantke na skupni spominski fotografiji v pisarni direktorja DO, Vladimirja Kralja. Na fotografiji manjka jubilantka Mara Ornik iz Bohove, ki se ni mogla udeležiti sprejema DELAVKE IN DELAVCI, KI SO 25-LETNICO PRIPADNOSTI NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI PRAZNOVALI V LETU 1978 de avski svet delovne .. i—| □ organizacije aJnoDCD® podeljuje ZLATO ZNAČKO tov. za 25-letno delo v naši organizaciji združenega dela LJUBLJANA december 1978 DIREKTOR 0 O PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DO VLADIMIR KRALJ ERVIN MATEŠIČ ___ ROZALIJA HANDIU iz tekstilnega obrata v Ljubljani, ki je prišla k nam 16. 2. 1953 ___ IVAN KASTELIC iz komercialnega biroja, ki je prišel k nam 2. 3. 1953 — JANEZ KOLOŠA iz Trbovelj, ki je prišel k nam 15. 4. 1953 — ALBIN STRGAR iz vodstva TOZD POS, ki je prišel k nam 25. 5. 1953 — MARIJA ŽAGAR iz Trbovelj, ki je prišla k nam 6. 6. 1953 — MARA ORNIK iz tekstilnega obrata v Bohovi, ki je prišla k nam 13. 7. 1953 — ALOJZ FIŠTRIČ iz Trbovelj, ki je prišel k nam 30. 7. 1953 ___ MARIJA ARTNIK iz tekstilnega obrata v Ljubljani, ki je prišla k nam 15. 8. 1953 ___ MARIJA POTOKAR iz tekstilnega obrata v Ljubljani, ki je prišla k nam 26. 8. 1953 ___ IVANA KLUN iz tekstilnega obrata v Ljubljani, ki je prišla k nam 6. 10. 1953 Zlate značke delovne organizacije in plakete so jubilanti prejeli 21. 12. 1978. ČESTITAMO! DELAVKI DINOSA OB NJENI UPOKOJITVI ANA ROJŠEK se je rodila 8. aprila 1923. leta v Ljubljani, k nam pa je prišla 23. oktobra 1945. leta. Ob 30-letnici obstoja podjetja je prejela »zlato značko« tudi zato, ker je bila v podjetju od njegove ustanovitve. Kot najstarejša delavka v naši dejavnosti v Jugoslaviji, je 1977. leta odprla I. delavske športne igre INOT v Makarski. V podjetju je marljivo in zgledno opravljala različna dela, nazadnje pa je bila saldakontistka v računovodstvu. Posebno si je prizadevala pri usposabljanju mladih delavk, ki so jo zaradi njene poštenosti in vestnosti pri delu spoštovale. V nadaljnjem njenem življenju, v zasluženem pokoju, ji želimo veliko več svetlih trenutkov kot jih je Imela do sedaj. Uredništvo BILI SMO MED PRVIMI, KI SO SE REGISTRIRALI ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZUNANJETRGOVINSKE DEJAVNOSTI Aprila 1977. leta sta bila poleg zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino sprejeta zakona o prometu blaga in storitev s tujino in zakon o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini. S temi predpisi je bilo predvideno, da morajo organizacije združenega dela, ki so vpisane v sodni register za opravljanje poslov zunanje trgovine, svojo registracijo uskladiti z zakonom. Rok za iponovno registracijo pri pristojnem gospodarskem sodišču, glede na nova določila, je bil 12. 12. 1978. V naši delovni organizaciji opravlja zunanjetrgovinsko dejavnost, kot stransko dejavnost, TOZD Priprava Jože Jankovič iz Brežic, katerega fotografijo smo obljubili v prejšnji številki. Žal nam s sliko ni poslal datuma, kdaj se je slikal. Obljubljene fotografije Franca Petana, tudi iz Brežic, pa še nimamo. Ljubša žalostna resnica v obraz — kot laž za hrbtom. LJUDSKI REK Karkoli delaš, delaj s preudarkom in misli na konec. LATINSKI PREGOVOR Kdor napada z lažjo, dostikrat v lastno skledo pljune. LJUDSKI REK Boljša suha skorja kruha, kakor klečeplazenje do kosa mesa. V. LEVSTIK odpadnih surovin, kar je opredeljeno tudi v naših splošnih aktih. Zato je moral naš TOZD POS pričeti postopek za ponovno registracijo zunanjetrgovinske dejavnosti. Predhodno smo na Republiški sekretariat za ekonomske odnose s tujino vložili vlogo za izdajo potrebnih soglasij skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami in sicer: dokaz, da smo člani SISEOT (samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino), samoupravne splošne akte naše DO, potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije, da delavci, razporejeni na dela oz. naloge, pri katerih se opravljajo posli zunanjetrgovinskega prometa, izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje teh poslov in druge. Ker smo z navedenimi prilogami dokazali, da so v naši DO že vzpostavljeni novi odnosi, ki izhajajo iz za- kona o združenem delu ter zakona o prometu blaga in storitev s tujino in da razpolagamo z ustreznimi kadri, posebej še z delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kakor tudi z drugimi ustreznimi delavci, nam je pristojni republiški organ dne 6. 9. 1978 izdal sklep o soglasju za vpis v sodni register za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa. Tako smo bili med prvimi v Sloveniji in prvi v naši dejavnosti, ki smo dobili zgoraj omenjeno soglasje in smo lahko v predpisanem roku izvršili vpis v sodni register. Po podatkih, ki jih je izdala Občinska skupščina občine Ljubljana Bežigrad pa je pridobilo soglasje za vpis do 12. 12. 1978, to je rok, ki ga predvideva zakon, le 33 °/o vseh OZD, ki se ukvarjajo s posli zunanjetrgovinskega prometa v naši občini. Simona Pahor SEMNIMNE SIROVIM m SteUCNMNFORMATIVNr LIST OOUK-a IZ DELATN06TI SEKUNDARNIH SIROVIMA STOPETDESETA ŠTEVILKA »SEKUNDARNE SIROVINE« Decembra meseca 1978 je izšla 150. številka strokovnega-informativnega lista poslovne skupnosti INOT Beograd. Prva številka je izšla julija meseca 1966. leta. V stopetdeseti številki je objavljen tudi prispevek o tem, kako se na ustanavljanje tega lista spominja Aleksander Galič, dipl. oec., dosedanji direktor poslovnega združenja INOT Beograd. POSLOVNO ZDRUŽENJE SE JE PREOBLIKOVALO V SKUPNOST Poslovno združenje INOT se je v skladu z zakonom o združenem delu preoblikovalo v Poslovno skupnost INOT Beograd. Dne 14. novembra 1978 je bila v Beogradu prva seja skupščine te skupnosti. Poslovno skupnost INOT Beograd je ustanovilo 19 delovnih organizacij za zbiranje, predelavo in dodelavo sekundarnih surovin. Med njimi sta tudi obe slovenski tovrstni organizaciji, Dinos in Surovina. NEHRUJEV A NAGRADA ZA HČERKO DELAVCA ANGROSIROVINE »Sekundarne sirovine« so v svoji decembrski številki objavile novico, ki so jo povzele po »Politiki Ekspres«, da je Gordana Berič, hči delavca »ANGROSIROVINE« iz Tuzle, dobila prvo nagrado na mednarodnem konkurzu otroškega literarnega in likovnega ustvarjanja v Indiji. Gordana je stara 16 let. Nagrado je dobila za pesem z naslovom: »Domovina se brani z lepoto.« Za to pesem je Gordana dobila tudi republiško in zvezno nagrado. TOVARNE ZA PREDELAVO ODPADKOV V SLOVENIJI V stoenainpetdeseti številki Sekundarnih sirovin je pod naslovom SMETIŠČA — RUDNIK SUROVIN objavljeno nekaj zanimivih podatkov. Najbolj zanimiv podatek je nedvomno naslednji: »Surovina iz Maribora in Dinos iz Ljubljane sta največji organizaciji združenega dela v naši republiki, ki se ukvarjata predvsem z zbiranjem in predelavo odpadnih surovin. Čeprav se ti dve organizaciji nahajata na relativno majhnem geografskem prostoru v odnosu na prostor cele države, bi lahko v Sloveniji zgradili še dve ali tri tovarne te vrste, če bi hoteli, da izkoristimo vse možnosti, katere nudi industrija s svojimi odpadnimi surovinami in proizvodi... INVENTURA 1978 Navodila za letni popis sredstev delovne organizacije so bila objavljena že v oktobru preteklega leta. Poskrbeli smo tudi za vse popisne obrazce in jih razdelili poslovnim enotam. Hkrati smo opravili inštruktažo in predsednikom popisnih komisij pojasnili, kako naj opravijo popis in pripravili vzorec zapisnika, ki so ga bile dolžne komisije sestaviti po končanem popisu. Delavec, zadolžen za kontrolo sredstev delovne organizacije, je pripravil posebne sezname drobnega inventarja po delovnih enotah, razdelil »Knjige orodja in inventarskih predmetov, izdanih delavcem«, številke za osnovna sredstva, ki še niso bila oštevilčena, skratka: vse je bilo pripravljeno tako, da bi morala inventura potekati nemoteno. CIRKA TEHTANJE ... Žal je od dobre organizacijske zamisli do končne izvedbe naloge dolga pot, posuta z neznankami, ki jih ni moč predvideti. Nekateri predsedniki komisij namreč naloge niso vzeli preveč resno in se niso seznanili niti z navodili za letni popis, kaj še, da bi popis ustrezno organizirali. Na eni od poslovalnic smo morali popis ponoviti, ker je komisija na tehtnih listih zapisala, da je stehtala »cir-ka toliko in toliko kilogramov«! Bilo je zares čudno to »cirka«-teh-tanje, saj je ponoven popis navrgel povsem drugačne količine! Med popisovalci je bil tudi tak, ki je dejal: »Pri popisu ne smem preveč sitnariti, ker mi bo jutri ta, ki se mu bom zameril, lahko vrnil. ..« Na srečo so bile to izjeme, saj je večina komisij vestno in celo vzorno opravila svoje delo. ZAMUJANJE IN TEŽAVE S KOŠI... Blagovno knjigovodstvo ni moglo pravočasno pripraviti knjižnega stanja, ker so poslovalnice z zamudo pošiljale materialno dokumentacijo. Zaradi tega tudi komisije niso mogle pravočasno ugotoviti vzrokov za razlike med knjiž- nim in dejanskim stanjem zalog blaga. Naj večje težave so bile pri popisu kontejnerskih košev, ker delovne organizacije, pri katerih so naši koši, niso pravočasno potrdile, koliko košev uporabljajo. Značilen primer za to je poslovalnica Ljubljana, kjer je na dan popisa manjkalo 127 košev, kasneje pa se je le »našlo« potrdilo za 96 košev. KRIVCEV PA NI... Komisije so ugotovile, da presežki oz. manj ki niso presegli dovoljene meje. Do razlik je prišlo predvsem zaradi presortiranja materiala, zamenjave dimenzij in podobnega. Kljub temu preseneča, da nobena komisija ni ugotovila osebne odgovornosti za primanjkljaje. Le ena je v zapisniku predlagala, naj manjko bremeni odgovornega delavca, pa se je kasneje premislila in odločila, da delavec ni kriv za nastali primanjkljaj. Težave pri popisu so nastajale tudi zato, ker so bila osnovna in druga sredstva med letom premeščena, to pa ni bilo evidentirano v knjigovodstvu. Odgovorne osebe na poslovalnicah so pozabile na določila pravilnika o knjigovod- stvu, ki jih zavezujejo, da morajo sproti evidentirati vse spremembe stanj sredstev, torej tudi premestitve teh sredstev med poslovalnicami. Delavska sveta obeh temeljnih organizacij in delavski svet delovne skupnosti so potrdili poročila komisij. Potek letnega popisa je kontrolirala tudi Služba družbenega knjigovodstva, kar se je v naši delovni organizaciji zgodilo prvič. LETOS BO DRUGAČE Letna inventura 1978 je za nami, že sedaj pa se moramo pripravljati na novo, ki bo ob koncu tega leta. Predvsem bomo odpravili pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri minulem popisu. Skozi vse leto 1979 bomo sistematično urejevali evidenco vseh sredstev delovne organizacije. Pripravili bomo pravilnik, s katerim bodo podrobno urejena vprašanja, nanašajoča se na inventuro. Predvidevamo, da bomo opremili s tablicami in oštevilčili z inventarnimi številkami vse kontejnerske koše. Na vseh enotah delovne organizacije bomo uvedli evidenco o osebnih zadolžitvah delavcev za delovna sredstva, kar nam bo pri naslednjem popisu bistveno olajšalo delo. S pripravami na inventuro ob koncu leta 1979 smo torej že začeli. JK Stiskalnica BACH na ljubljanskem skladišču IZREDNO MOČNO PODJETJE JE TO... Tako kot ste prebrali v naslovu, je na poti domov iz Novega mesta v Ljubljano, večkrat ponovil narodni heroj Mirko Jerman, predsednik Zveze združenj borcev NOV Mirko Jerman in Boris Burdych pri Vladimirju Kralju v Ljubljani občine Ljubljana Bežigrad. Enakega mišljenja pa je bil tudi Boris Burdych, podpredsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Oba imenovana je na iniciativo osnovne organizacije Zveze komunistov DINOS — TOZD POS povabila na obisk v Dinos, partijska delegacija. Povabila ju je na ogled kaj zmore stiskalnica ARNOLD, kakršno ima Dinos v Novem mestu in v Ljubljani. Oba tovariša sta se povabilu z veseljem odzvala. Vzrok za takšno povabilo je bil v tem, ker sta oba tovariša pred dobrim letom dni, ko je šlo naši delovni organizaciji, po domače povedano »za nohte«, pokazala veliko zanimanje za Dinos, nato pa sta kot odgovorna občinska moža podprla naša prizadevanja za rešitev takratne situacije v celoti in po kadrovskih vprašanjih. Tovariša Jerman in Burdych sta prišla na obisk 7. februarja 1979. Sprejel ju je direktor Vladimir Kralj, ki jima je predstavil naslednje tovariše: Ervina Matešiča — predsednika DS DO, Ota Cen- Gostom smo razložili, pokazali in dokazali... triha — predsednika DS TOZD POS, Vojina Djura — sekretarja OO ZK TOZD POS, Miho Srakarja — predsednika OO ZS TOZD POS in Danila Jančiča — v. d. direktorja TOZD POS. Potem, ko je direktor v imenu delavcev Dinosa poklonil gostoma simbolično darilo oziroma knjigi Narodni heroji Jugoslavije I. in II. del, ju je povabil v Novo mesto, v našo poslovalnico, kjer so si vsi ogledali delovanje največje stiskalnice v naši stroki, za stiskanje stare železne pločevine v pakete. Pred tem so jima tovariši, navzoči pri sprejemu, katerim se je pridružil še novomeški poslovodja Franc Hočevar, v enournem pomenku predstavil celotno podjetje, njegov razvoj, sedanje stanje in načrte za prihodnost. O tem kaj so povedali in kaj je zanimalo oba gosta, bomo v izvlečkih objavili v naslednji številki našega lista. S. K. POSLUŠALI SO NAŠ REFERAT Tovarna papirja v Krškem je bila lansko leto, 22. novembra, gostitelj VI. simpozija inženirjev in tehnikov papirništva. Na željo gostitelja je naša organizacija pripravila referat z naslovom PROBLEMI IN MOŽNOSTI ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA V SLOVENIJI. Referat, ki ga je imel naš direktor, Vladimir Kralj, vsebuje: splošne ugotovitve, stanje v Sloveniji in predloge ukrepov za zboljšanje zbiranja in priprave starega papirja. Gradiva je za 14 tipkanih strani. Poudarimo naj, da so predlogi ukrepov za zboljšanje zbiranja in priprave starega papirja prišli v sklepne dokumente simpozija. SMUČARSKO TEKMOVANJE S SUROVINO Konferenca osnovne organizacije sindikata delovne organizacije SUROVINA MARIBOR nam je poslala razpis za športno srečanje v smučanju na Pohorju. Datum tekmovanja, ki je bil v razpisu predviden, je bil petek, 16. februarja 1979. Zborno mesto je bilo določeno pri Šport hotelu AREH ob 9. uri. Kako je potekalo to tekmovanje, bomo sporočili v naslednji številki našega glasila, ki bo izšla meseca marca. Bralce naj spomnimo tudi na to, da gre za drugo takšno tekmovanje. Lani ga je organiziral DINOS. Naknadno je bilo sporočeno, da bo tekmovanje v četrtek, 15. februarja, tekmovalno mesto pa na Kopah. sk Dvigalista v Novem mestu kažeta svojo spretnost Trikrat je dvigalist porinil lupino dolge limuzine po sortirni mizi v odprtino stiskalnice, pa je ni bilo več. Pač, na drugi strani so izpadli trije paketi, neverjetno majhni. NAGRADO DOBI ERIKA Maribor, dne 8. ol. 1979• UREDNIŠTVU GLASILA 6I000 L J U B L J A K A Kdo jo im a ? Glasilo štev. 58 z dne 25. 7« 1971 ima " poslovalnica MARIBOR " arhivirala DVORŠAK Erika. Lep pozdrav ! V prejšnji številki našega glasila smo spraševali, če ima kdo glasilo številka 58 iz leta 1971. Uredništvo bo namreč dalo vezati vse številke v knjigo, pa mu je ta številka manjkala. Resnici na ljubo moramo povedati, da nismo računali na to, da se bo ta številka našla, zato smo z lahkim srcem zapisali, da dobi tisti, ki jo pošlje — nagrado. No pa smo iskano glasilo in dopis o tem kmalu dobili iz Maribora. Uredniški odbor je na svoji januarski seji sklenil, da naj se Eriki Dvoršak izplača nagrada v višini 500 din. Iskano glasilo je našel tudi Anton Plešec iz Ljubljane, vendar je bila Erika Dvoršak prva. S. K. UČIMO SE... KDO JE DELEGAT? KAJ JE TO? Mi smo socialistična, samoupravna družba, demokratična in svobodna. Za demokratične pa se imajo vse razvite in še kakšne države. Pravijo, pri nas je svoboda. Je, samo za koga. Tudi za socialistično se imajo mnoge države. Saj tudi so, vendar ima ta pojem več oblik in stopenj. Največ demokracije je pri nas, ker imamo samoupravljanje. Samoupravljanja nimajo nikjer drugje na svetu. Če se kje pojavlja, še zdaleč ni primerljivo z našim. Samoupravljanje pomeni, da sami rešujemo vprašanja, kako bomo živeli in delali, da bo vsem dobro. Sami, to smo mi delavci in občani. To, da sami rešujemo, pomeni, da tega ne delajo drugi za nas. No, to nam še ne gre dobro od rok, vendar še kar, če pomislimo, da smo si morali ves samoupravni sistem, z njegovo vsebino vred, sami izmisliti. Imeli pa smo Edvarda Kardelja. Podlago za naš samoupravni sistem imamo torej dobro. To je naš mark-sistično-Ieninistični pogled na svet. To je revolucionarna praksa našega delavskega razreda in naše zveze komunistov, ki jo vodi tovariš Tito. Vedno in povsod gre za odločanje. V samoupravni družbi gre za samoupravno odločanje. V njej vsi odločamo o vsem. Kako? S pomočjo delegatov! Ker vsi ne moremo tja, kjer se odločitve sprejemajo, izberemo med seboj takega, ki mu zaupamo in njemu naročimo, da naj pove, kaj mi mislimo o tistem, o čemer se bo odločalo. Ta, ki mu to zaupamo — je naš delegat. Je torej delegat nekakšen poštar, ki nese naše misli na pravi naslov, jih tam pove in gre? To pa ne! Naš delegat bo poslušal, kaj bodo povedali drugi delegati in potem bo skupaj z njimi iskal, kakšna rešitev bi bila najbolj poštena in najboljša za kolektiv in za družbo in s tem tudi zanj in za tiste delavce, ki so ga izvolili za delegata. Za najboljšo in najbolj pošteno rešitev ali odločitev bo potem glasoval, četudi ne bo takšna, kot so jo iz svojega zornega kota želeli njegovi delavci. Ko pa bo prišel nazaj mednje, pa jim je dolžan povedati, kako je bilo ter zakaj in za kakšno rešitev je v njihovem imenu glasoval. To je in taki bi morali biti naši delegati. Učo KAKO IZDELATI LETNE DELOVNE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA? Z vsakim programom, četudi skromnim, pristopamo organizirano k delu. To je torej razlog, da smo v letošnjem letu organizirano pristopili k izdelavi letnih načrtov za sindikalno delo. Naloge, ki so pred nami, so zelo konkretno opredeljene v dokumentih sindikalnih kongresov. Zelo jasna orientacija za delo pa je tudi razprava tovariša TITA na kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Načrt naj sloni na ugotovitvah ocene gospodarjenja v letu 1978. Letošnje razprave o gospodarjenju v letu 1978 so zelo obsežne. Ocena zajema vsa tista vprašanja, na katera ima vpliv vsak od nas. Gre za oceno našega odnosa do dela, zavzetosti, skrbi za gospodarjenje in dosledno izvajanje sprejetih nalog. Z eno besedo, oceniti moramo, kako smo se obnašali do vsega, kar pomeni boljše gospodarjenje. Na podlagi tako zastavljenega dela ne bo težko sestaviti letnega načrta, ki mora biti zelo konkreten in ne preobsežen. Naša prizadevanja bodo morala zajemati: — usposabljanje na vseh področjih, tako za samoupravljanje kot tudi za delo, — zavzemanje za čimbolj dosledno uresničevanje načela delitve po delu, kot osnove, ki bo vplivala na izboljšanje odnosa do dela in skrbi za boljše gospodarjenje, — skrb za življenjske pogoje delavcev (varstvo pri delu, socialna vprašanja, stanovanjska vprašanja, skrb za rekreacijo itd.) s posebnim poudarkom, da mora pri vsem tem prispevati svoj delež tudi vsak posameznik. KAKO FINANČNO OVREDNOTITI PROGRAM DELA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ? Način financiranja dela sindikalnih organizacij je znan. Vir financiranja je članarina in sklad skupne porabe. Višina letošnjih sredstev ne bo bistveno večja od NAČRTE preteklega leta, saj je treba upoštevati načelo varčevanja. S tem pa ni rečeno, da bo dober program okrnjen. Dejavnosti, ki pogojujejo uspešnost delovanja sindikalne organizacije (izobraževanje in usposabljanje), bomo postavili na prvo mesto. Skrb za rekreacijo in obnavljanje delovne zmožnosti, kot tudi kulturno udejstvovanje, naj bo tudi v prvem planu. Za to so sredstva na razpolago. Sredstva za izobraževanje so namenjena tudi družbenopolitičnemu izobraževanju. Finančni načrt sindikalne organizacije mora zajeti tudi članarine in druga sredstva, ki jih ima sindikalna organizacija, če jih ima. Nekatere naloge pa se bodo financirale direktno preko sklada skupne porabe, čeprav so planirane v okviru sindikata. IN ŠE TO: V letni načrt je treba vključiti tudi naloge, ki so v letnih načrtih občinskih svetov zveze sindikatov. Njihove programe ste gotovo že dobili. Tone Plešec STANE DOLANC O KRUHU IN STAREM PAPIRJU V novoletnem razgovoru za DELO je Stane Dolanc med drugim povedal tudi naslednje: »Problem varčevanja je še danes aktualen, toda drugače. Bral sem, da v Ljubljani vržejo vsak dan toliko kruha v smeti, kot ga porabijo v Trbovljah. Poglejte drugo: pri nas nihče več ne pobira starega papirja. Ni nekega organiziranega — tudi ekonomskega ne — pristopa. Ne mislim, da je rešitev v akcijah šolarjev, rdečega križa ...« Ta izjava oziroma odgovor ni pomemben toliko v tem, koliko je v celoti točen, temveč v tem, ker izraža skrb tako visokega funkcionarja in političnega delavca za nekaj, s čimer se ukvarjamo tudi mi, pa nam mnogi ne dajo prav. Ta odgovor nam pove, kako pomemben je star papir za naše gospodarstvo, s tem pa vse tiste odpadne surovine, ki lahko postanejo sekundarne surovine za našo industrijo. Stanetu Dolancu bi se morali zahvaliti za to skrb, obenem pa naj bi mu sporočili, da se v Sloveniji zbere in predela 25 kg starega papirja na enega Slovenca letno, kar je že evropsko povprečje in, da ta količina pomeni 32 odstotkov celotne količine starega papirja, ki se ga zbere in predela v Jugoslaviji. In še to bi mu lahko povedali, da gre Dinos v novo akcijo v prepričanju, da se da v Sloveniji zbrati še več starega papirja. S. K. ^ Nenehno je potrebno krepiti zavest, da je združevanje dela in sredstev — ne pa zapiranje v lokalne regionalne in druge ozke okvire — v skupnem interesu delavskega razreda in v interesu vseh narodov in narodnosti naše države. Želel bi, da bi bil vaš kongres res ploden delovni dogovor in da bi se njegov ustvarjalni duh prenesel v vse osnovne sindikalne organizacije. (Iz govora tovariša Tita na 8. kongresu ZSJ) S SESTANKA DVEH PARTIJSKIH ORGANIZACIJ Dne 25. januarja 1979 je bil v Ljubljani skupni sestanek članov osnovnih organizacij ZK, in sicer osnovne organizacije iz TOZD POS in iz skupnih služb delovne organizacije. Skupno so napravili pregled o izvrševanju sklepov sprejetih na prejšnjih sestankih in ugotovili, da prav vseh sklepov niso uresničili. Glavna razprava je potekala o tem, kakšne naloge imajo člani ZK in člani sindikalnih organizacij pred dokončnim sprejetjem zaključnih računov TOZD in delovne organizacije. Spregovorili so tudi o nalogah članov ZK, da bi referendum o temeljih plana naše delovne organizacije in TOZD za obdobje 1978 do 1980 uspel. Precej pozornosti so posvetili vprašanju izobraževanja članov naših delegacij za razne samoupravne skupnosti. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje izključitve dveh članov ZK iz osnovne organizacije TOZD POS, ker sta s svojim neodgovornim ravnanjem hudo škodovala ugledu Zveze komunistov in naše delovne organizacije. Končni sklep o tem vprašanju bodo člani ZK sprejeli na naslednjem sestanku, četudi se prizadeta ne bosta udeležila sestanka. Na skupnem sestanku je bilo 17 članov ZK, manjkalo pa jih je 6. Obe fotografiji, ki ju objavljamo na tej strani, sta iz tega sestanka. Z ZASEDANJ DS TOZD POS (Nadaljevanje poročila iz zasedanja, ki je bilo 15. 9. 1978 in opisano v prejšnji številki) Na tem zasedanju je delavski svet zadolžil za vsako poslovalnico posamezne delavce kot soodgovorne ’ za zadeve s področja varstva pri delu ter še odobril nabavo 2 kom. Škarij Aligator, diesel motorja za poslovalnico Kranj, stiskalnico S 10 za Maribor, sredstva za nakup zemljišča na Jesenicah, za asfaltiranje skladišča v Slovenskih Konjicah in odpis reklamirane količine odpadkov plastičnih mas prodanih v Bologno. — Na zasedanju dne 27. 6. 1978 je delavski svet imenoval odbor za delovna razmerja posebej za področje Ljubljane, Trbovelj in Kočevja, ter področje Kranja s Koprom, Pivko in Novo Gorico. Sprejel je pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Priprava odpadnih surovin, imenoval delegata v temeljno skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana, odločil o prodaji osnovnih sredstev skladišča v Zagrebu delovni organizaciji Vitrex. Na tem zasedanju je delavski svet še razpisal volitve za 5. 9. 1978 v delavski svet TOZD Priprava odpadnih surovin. — Na zasedanju dne 31. 7. 1978 je razpravljal o periodičnem obračunu TOZD za prvo polletje 1978, ki so ga sprejeli delavci in sklep sprejet v tej zvezi, posebno še, da se s poslovalnico Koper, Celje in Pivko vodi razgovor o prekomerno visokih stroških poslovanja ter da se pripravi predlog za odpis dela amortizacije za dvigalo Kriiger iz Celja. Delavski svet je na tem zasedanju imenoval komisijo za ocenitev delovnih opravil ter aktiviral pri poslovalnici Trbovlje že odpisane škarje. — Na zasedanju delavskega sveta dne 19. 9. je sprejel aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje varstva pred požarom, sprožil postopek za sprejem Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o odgovornosti delavcev ter sklenil prodati nekatera osnovna sredstva skladišča v Lendavi, OZD Gorenje Varstroj. Venčeslav Vetrovec Če žalitve ne ponižajo tistega, ki so mu namenjene, globoko ponižajo tistega, ki jih je izrekel. J. F. MARMONTEL PREDSTAVLJAMO VAM POSLOVALNICO V LJUBLJANI Precej naših enot oziroma poslovalnic smo vam že predstavili, zato je prav, da je prišla na vrsto poslovalnica v Ljubljani. Takšni odločitvi uredniškega odbora pa je botrovala tudi nova velika stiskalnica za železno pločevino, tipa ARNOLD, ki je v Ljubljani začela obratovati dne 5. 1. 1978. Gotovo bo zanimivo, kaj Ljubljančani mislijo o tej pridobitvi. Na intervju v ljubljansko poslovalnico sem šel večkrat, najprej pa sem šel na skladišče s fotografskim aparatom. V sivo, megleno in zasneženo Ljubljano je neki dan, okrog poldneva, posijalo sonce. To je pravi trenutek za dobre fotografije, sem si mislil in se odpeljal v skladišče. Nekaj teh slik je objavljenih v tej številki. V razgovorih s posameznimi delavci pa sem zvedel naslednje: JANEZ JAMŠEK, poslovodja poslovalnice, delavci mu pravijo — šef, je Ljubljančan, rojen 10. aprila 1932. leta. Ima srednjo ekonomsko šolo. Predno je prišel k DINOSU, je dve leti delal na ljubljanskem poverjeništvu za notranje zadeve, nato pa dve leti v ljubljanskem predstavništvu mednarodne špedicije Transjug — Rije-ka. K nam je prišel februarja meseca 1958. leta. Najprej se je uvajal na ljubljanski poslovalnici, nato je šel na fakturni oddelek k Jankoviču, nato na komercialo k Gerkmanu, kot referent za tekstil, po prihodu tekstilca Mlinarja pa je šel k Repovžu, za referenta za železo. Od tam je šel v revizijo in prevzel delo notranje kontrole. Ko je bilo razpisano mesto poslovodje ljubljanske poslovalnice, se je prijavil in bil sprejet. To je bilo leta 1970. Še pred tem pa je bil 6 mesecev vršilec dolžnosti poslovodje te poslovalnice. To naj bi bilo dovolj za predstavitev, na posamezna vprašanja pa sem dobil naslednje odgovore: Kako veliko območje pokriva ljubljanska poslovalnica? Pokriva celotno mesto, del Gorenjske — Trzin, Domžale, Kamnik, pa Vrhniko, Logatec in Rakek. V Ljubljani imamo poleg glavnega skladišča na sedežu poslovalnice, v Kurilniški ulici, še odkupni postaji v Živinozdravski in Ko-lezijski ulici. Za območje Vrhnike, Logatca in Rakeka imamo odkupovalko in skladišče na Drenovem griču. V Domžalah in Kamniku imamo skladišče. Kako je z odkupom sploh? Problem, in to resen, je v tem, ker nimamo nikoli toliko vozil, to je kamionov, kolikor jih odkup oziroma odvoz zahteva. Vozil bi še bilo dovolj, če jih nekaj ne bi bilo stalno v okvari. Naša vozila se hitreje uničujejo, kot vozila drugih delovnih organizacij. Prevažamo pač težke, trde in ostre materiale. Malo dni v letu je, da vozijo vsi kamioni, kolikor jih imamo. Kakšne so posledice take situacije z vozili? Manjši odkup in odprema, kot bi lahko bila. Naročamo manj vagonov, to pa pomeni manjši promet, manjšo realizacijo. Delovnih organizacij, ki nam prodajajo odpadno blago prav nič ne briga kaj je z našimi vozili, zato se lahko zgodi, da pokličejo konkurenco, ki odpelje kar bi morali mi. Kako rešujete ta problem? S 1. januarjem letos smo ustanovili lastno stroj no-vzdrževalno službo z lastno mehanično delavnico. Upam, da bomo s to službo tudi podaljšali vozno stanje kamionov. To s kamioni, pravite, je vaš največji problem. Katerega bi zvrstili za njim? Delovna sila je tudi velik problem. Nikoli ni stoodstotno na delu. Večina delavcev je doma v zelo oddaljenih krajih, od 100 do 300 km, vsakemu pa je lastno domotožje. Poleg tega pa je doma potrebno tudi marsikaj postoriti, zlasti na zemlji, ki jo imajo. Mnogi gredo domov vsak mesec, ko dobijo plače, še več pa jih hodi domov ob državnih in cerkvenih praznikih. Ponavadi gredo domov v soboto z izjavo, da pridejo v ponedeljek zopet na delo. Skoraj pravilo pa je že, da jih v ponedeljek še ni nazaj in, če jih tudi v torek še ni, potem vemo, da bo v sredo prišel telegram s katerim bodo sporočili, da so zboleli. In, ko se čez nekaj dni vrnejo, res predložijo zdravniško potrdilo o bolovanju. Tako zgubimo zelo veliko delovnih ur in z njimi dohodek. Tako ustvarimo tudi manj sredstev za osebne dohodke. Zdaj nam na primer manjka pet šoferjev. Takšna je stiskalnica ARNOLD OSEBNA IZKAZNICA STISKALNICE ARNOLD Imenuje se SP 150 V. Proizvedena je v Avstriji. Težka je 36 ton. Stane skoraj 5 milijonov dinarjev. Zmore 30 paketov na uro. Dela pakete 40 X 40 X 40 ali 30 cm. Dolga je skoraj 7 m, široka skoraj 5 m in visoka 3 m. Poganja jo diesel motor Deutz. Njena hidravlika proizvaja 600 atmosfer pritiska. Po dveh, treh zamahih požre tudi lupino največje avto-limuzine. Odlična je za stiskanje odrezkov nove pločevine. Paketi so trdni kot bi bili skovani. Kako se borite proti tem nevšečnostim? Veliko se tu ne da storiti. Kdor pa nima opravičila za izostanek, takega pa resno opozorimo oziroma proti njemu uvedemo disciplinski postopek. Kakšne delavce imate po kvalifikaciji? Najpogosteje pridejo k nam nekvalificirani delavci. Tisti, ki pri nas vzdržijo, v določenem času pridobijo interno kvalifikacijo. Nekateri opravijo tudi izpite za delo s škarjami za rezanje železa, za delo s stiskalnicami ali za dvi-galiste. Ti v večini primerov dolgo ostanejo pri nas. Takim, ki imajo malo izostankov z dela zelo radi pomagamo, da pridejo do kvalifikacije. V njih vidimo resne delavce. Ali je kaj zanimivega v zvezi s konkurenco? Leto dni nazaj so med nami in konkurenčnim podjetjem vladali znosni odnosi, potem pa 'so se z meseca v mesec poslabševali. Dvakrat sem iskal odgovorne osebe v konkurenčni enoti, da bi skupno rešili neki problem. Nisem jih dobil. No, to se lahko zgodi, toda to, da se potem nobeden ni zanimal, zakaj sem želel govoriti z njimi, pa že nekaj pomeni. Kakšne so posledice poslabšanih odnosov? Težje je delati njim in nam. Toda kaj posebno hudega ni, ne nam ne njim. Udarce si vračamo. Manjšo razliko v ceni bomo ustvarili oni in mi. Ste kaj razmišljali o tem zakaj gre sedaj očitno za drugačno politiko na področju konkurence. Nismo. Spremenjen odnos pa sovpada s časom, ko je bilo pri nas rešeno vprašanje kdo bo direktor naše delovne organizacije. Monterji Arnoldovke v Ljubljani. Prvi z desne (z očali) je monter iz Avstrije, od koder smo stiskalnico uvozili. Imate Ljubljano razdeljeno, kje bo kdo odkupoval? Ne. Že leta in leta imamo vsak svoje stranke in redko prihaja do sprememb. V nekaterih delovnih organizacijah pa odpadno blago odkupujemo mi in oni. Ali je razen Surovine še kakšno drugo konkurenčno podjetje v Ljubljani? V Ljubljani je sedež TOZD Surovine iz Maribora. Ta TOZD pokriva Ljubljano z okolico, Notranjsko, Gorenjsko in Primorsko. Mi imamo opraviti predvsem s konkurenco njihove ljubljanske poslovalnice in seveda s kadri te TOZD. Drugo konkurenčno podjetje je UNIJA Papir-servis. (Nadaljevanje na str. 16) Jože Poje, strojnik in Bojan Sešek, sortirec na Arnoldovki (Nadaljevanje s str. 15) S tem servisom imamo dogovor. Ali je tu kaj zanimivega? Ne. Najboljše izvore papirja ima sedaj UNIJA, toda za to ni kriva naša poslovalnica. Dogovor o sodelovanju je bil sklenjen na nivoju delovne organizacije pred več kot desetimi leti. Ali se kaj razburjate zaradi tega? Ali vam ni papir vedno predstavljal nekaj, česar bi se radi iznebili? Če sem odkrit, se razburjamo. S papirjem smo izgubili toliko in toliko milijonov prometa in dohodka. Zdaj tudi vi prodajate papir Uniji? Da, razen kartic in časopisov. Preskočiva zdaj to področje dela in mi povejte, kako imate organizirano družbeno prehrano? Nimamo organizirane. Dobimo bone in vsak na svoj način skrbi za prehrano med delom. Tisti delavci, ki običajno delajo v skladišču si malico prinesejo s seboj, ali pa jo gredo kupiti v naj bližjo trgovino. Drugi, ki jih čas malice zateče na terenu pa gredo jest kar tam, v gostilno ali v bife samopostrežne trgovine. Ali imate zaradi takšnega načina prehrane z delavci kakšne težave? Ali imate kakšen načrt, da bi to stanje izboljšali? Vsi skupaj smo se kar sprijaznili s takšnim načinom, pa tudi načrta, da bi kaj spremenili, nimamo. Tu se ne da ničesar narediti, ker nimamo primernih prostorov niti za razdeljevanje hrane. Vsi naši objekti so stari in neprimerni, novih pa se tu ne splača graditi, ker se bomo gotovo čez nekaj let selili drugam. Kaj vam pomeni to, da ste organizirani v TOZD POS? Poleg večje možnosti za samoupravno odločanje o poslovanju, ustvarjanju in delitvi dohodka in vsega kar spada zraven, naj posebej omenim strokovni svet TOZD. Ta svet je dobra zamisel in ne morem si predstavljati, kako da nismo že prej našli takšne ali podobne rešitve. Strokovni svet nam pomeni organizirano obliko dogovarjanja. Ali je strokovni svet že sposoben razrešiti vse poslovne probleme, ki pridejo na dnevni red? Je, kar pride na dnevni red ... Torej so tudi problemi, ki ne pridejo na dnevni red strokovnega sveta TOZD POS? Vsekakor. To so tisti problemi, ki jih je treba rešiti takoj, med dvema sejama strokovnega sveta. Ali lahko poveste kakšen konkreten primer, ki vas vznemirja? Na primer to, da je v malih šolskih počitnicah toliko odgovornih oseb šlo na smučanje. Hujši primer pa je naslednji: Zmanjkalo je obrazcev za letne odkupne pogodbe. Povsod kjer še nismo sklenili letne pogodbe lahko vskoči konkurenca. Nekdo je neodgovorno opustil skrb za potrebno zalogo omenjenih obrazcev. Tudi drugih obrazcev večkrat zmanjka. To se dogaja samo pri nas, pri konkurenci ne. Takšni spodrsljaji vas razjeze? Kako nas ne bi, saj moramo večkrat poslušati pridige, kako se od nas, na poslovalnicah, pričakuje odgovorni odnos do dela. Pred kratkim ste dobili novo veliko stiskalnico tipa ARNOLD. Kaj si obetate od te pridobitve? Uvoz in montažo te stiskalnice smo nestrpno pričakovali. Po rezultatih iz Novega mesta, kjer so prvi dobili tako stiskalnico, smo vedeli kaj zmore. Naši dve stiskalnici, BACH in RIKO nista zmogli stisniti vse železne pločevine, ki smo jo vozili v skladišče in tako smo ves razpoložljivi prostor popolnoma založili. V do 5 m visokih kupih imamo okrog 2000 ton železne pločevine, ki čaka na stiskanje v pakete. Za kaj vam bo služil prostor, ko boste to pločevino stisnili in od-premili? Imamo takšen promet, da imamo dnevno do 40 kontejnerskih košev v skladišču. Zdaj ti koši stoje vsepovsod, tudi zunaj skladišča, na cesti. Ko se bomo rešili zalog pločevine, bomo lahko napravili red glede odlaganja in pravilnega koriščenja teh košev. Koliko ton na dan stisnete z novo stiskalnico? Zdaj še ne izkoriščamo vseh njenih kapacitet. Nimamo še posebnih dvigal, s katerimi bi stregli stiskalnici. Zdaj ji strežemo s kamionskim dvigalom, to pa gre ta- ko počasi, da stiskalnica večino časa čaka, da jo napolnimo. Izračunali smo, da v 8-urnem času 3 ure stiska, 5 ur pa čaka na polnjenje. Koliko paketov po tonaži pa sedaj stisnete z novo stiskalnico v osmih urah? Toliko kot s stiskalnico BACH ali RIKO, le da so paketi Arnoldovke kvalitetnejši, ker so bolj stisnjeni in zanje po 1 kg dobimo več kot za pakete ostalih dveh stiskalnic. Iz LIV Postojna bomo dobili dva samostojna velika dvigala in takrat bo Arnoldovka stisnila okrog 50 ton pločevine dnevno. Ali je v 2000 tonah zalog tudi takšen material, ki bi se ga splačalo odvojiti in če je ali to delate? Vmes je tudi debelejša pločevina, ki ima kot železo višjo prodajno ceno, toda, ker za pakete, ki jih dobimo iz stiskalnice ARNOLD dobimo več kot za ostale pakete, se je ne splača odbirati. Sortirca pa imamo. Stoji na sortirni mizi stiskalnice. Odbira pocinkano pločevino, plastične predmete in druge stvari, ki ne smejo v paket. Odbere tudi jeklene predmete, če so takšni, da bi pri stiskanju poškodovali stiskalnico. Prej ste omenili preselitev skladišča. Kje je nova lokacija in kako je rešeno to vprašanje? O tem ne vem veliko oziroma nič. Vem le to, da se bomo preselili na Črnuče. Na Črnučah bomo imeli veliko boljše pogoje za delo ne samo zato, ker bomo delali v novih prostorih temveč tudi zato, ker bomo imeli industrijski železniški tir. Zdaj s kamioni vozimo naše pakete in drugo blago v vagone na Črnuče. Tja in nazaj je 14 km. Da napolnimo en vagon so potrebne 3 do 4 vožnje, dnevno pa naložimo povprečno 3 vagone. To je ogromno število kilometrov, ki jih je potrebno napraviti, prinesejo pa samo stroške. Ti stroški bodo odpadli, ko bomo na Črnučah. Samo kdaj bo to, ne vem. Ali vam kaj posebnega »leži na duši«? Napake se delajo vedno in povsod, to je res, toda to ne pomeni, da se moramo sprijazniti s tem. Mi imamo veliko napako, ker se ne držimo tistega, kar se dogovorimo, ker ne izvršujemo sprejetih sklepov. Tega je pri nas preveč. Precej velik problem vidim tudi v tem, ker se pri nas vsi radi vtiku jej o v vse, namesto, da bi vsak vestno opravljal svoje delo. Veliko se dogovarjamo, celo več kot bi bilo potrebno, pa vseeno ni pravega efekta. Velikokrat se dogovarjamo o tem zakaj prejšnjih dogovorov nismo uresničili in taka ugotavljanja se vlečejo kot ja-ra kača. To ni dobro in tu bi želel odločen premik. Takoj bo vse drugače, bolje. Kako pa ocenjujete glasilo naše delovne organizacije? Glasilo je, kadar je, zelo kvalitetno in dobrodošlo. Škoda je le, da preredko izide in ker so zato v njem tudi neaktualni prispevki. Še eno vprašanje. Skladiščni prostor si delite s tekstilnim obratom TOZD RET. Znano je, da ste eden drugemu na poti. Kako usklajujete vsak svoje interese? Kakšni so medsebojni odnosi? Problemi so, to je res, vendar jih nekako razrešujemo. Glavni problem je prostor. Obema ga primanjkuje. Z našimi surovinami in vozili jih oviramo pri njihovem transportu. Ravno tako oni nas, zlasti kadar nakladajo vagone, katere železnica pripelje na skladišče z vlačilcem. Odnosi so v redu. Včasih se malo prepiramo, vendar se ne skregamo. DRAGIŠA PETROVIČ je komercialist. Doma je iz Srbije, iz Ne-gotina, kjer je bil rojen 3. aprila 1944. leta. Končal je osnovno šolo. Njegova prva zaposlitev je bila pri nas in sicer julija meseca 1963. leta. Začel je s stiskanjem papirja. Čez leto dni je šel k vojakom in se leta 1968 vrnil k Dinosu, kot skladiščni delavec. Nato je napravil tečaj za voznika viličarja, čez čas pa je začel voziti kombi. Leta 1973 je napravil izpit za voznika z motornimi vozili C kategorije in začel voziti kamione. Marca meseca 1976. leta, po odhodu Sima Gregorčiča, se je preizkusil kot odkupovalec, po letu dni pa je dobil naziv komercialist. (Nadaljevanje na str. 18) Tako je večkrat na dan pred vhodom v skladišče naše ljubljanske poslovalnice (Nadaljevanje s str. 17) Tovariš Petrovič, povejte nam kaj o težavah komercialista? Prej, ko smo imeli odkupne cene zamrznjene je bilo težje. Lastniki odpadnega materiala so pritiskali na nas, da zvišamo cene, pa smo to storili ponavadi šele potem, ko nas je konkurenca hotela izriniti z višjimi cenami. Zdaj, ko smo dobili stiskalnico ARNOLD, s katero delamo pakete, ki imajo višjo ceno, je tudi glede odkupnih cen veliko boljše. Višja prodajna cena pomeni tudi višjo odkupno in zato še večje količine odpadnega železa vseh vrst. Hočete reči, da je sedaj vaše delo lažje? To ravno ne, ker ne gre samo za odkup ampak tudi za prodajo. Železarne so se modernizirale in za nove peči zahtevajo kvalitetnejše blago. Časi, ko smo lahko vse zmetali v vagon in pošiljali železarnam, so za vedno minili. Naj vas sedaj vprašam nekaj drugega. Kakšna je vaša družbenopolitična in samoupravna aktivnost? V poslovalnici nas je 7 članov zveze komunistov, organizirani pa smo v osnovni organizaciji skupno z delavci vodstva TOZD POS. Na terenu, kjer stanujem, sem član krajevne delegacije samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje. Kje živite? Stle pomočeni? Kam hodite na letni oddih? Živim v občini Ljubljana Moste. Sem poročen in imam hčerko Zorico, ki ima 15 let. Kmalu bo končala osnovno šolo in potem bo šla v gimnazijo. (Ko je Petrovič to povedal, so se mu usta raztegnila v nasmeh, potem pa je dodal, da prihajajo za Petroviče boljši časi, ker bodo imeli v družini šolane člane.) Na letni oddih hodimo v naše počitniške hišice v Savudrijo, domov v Srbijo pa grem dvakrat na leto. Kako vi ocenjujete naše Glasilo? Že na zadnjem partijskem sestanku sem govoril o tem, da bi glasilo moralo izziti vsak mesec, ker ga delavci zelo dobro sprejemajo. Kako se počutite kot delavec Dinosa? Zaenkrat, kot komercialist, kar dobro. Zadovoljen sem tudi, ker sem pred dvema letoma pri Dinosu dobil lepo stanovanje za katerega plačujem najemnino. (Nadaljevanje te reportaže bo v naslednji številki, ki bo izšla v mesecu marcu) S. K. Dne 29. decembra 1978 je vodstvo TOZD POS (predelava odpadnih surovin) povabilo v svoje poslovne prostore delavce skupnih služb, da bi se skupno poslovili od starega leta in da bi skupno proslavili prihod novega. Direktor delovne organizacije Vladimir Kralj in delavci skupnih služb delovne organizacije so se vabilu odzvali polnoštevilno. Temu pa gotovo niso bili vzrok okusno pripravljeni prigrizki. Pravi vzrok je treba iskati v dejstvu, da počastitev starega in proglasitev novega leta prvič ni potekala v prostorih vodstva podjetja oziroma v tem, ker so bili delavci skupnih služb prvič povabljeni v TOZD, za katero opravljajo skupne naloge. Udeleženci skupnega proslavljanja so bili kaj kmalu v prisrčnem in sproščenem razgovoru. Medsebojno so si čestitali prehojeno pot in si zaželeli veliko dobrega v novem letu 1979, tako pri delu kot doma. Mnogi so iskrenost svojih želja podkrepili ZADNJA NOVICA Dne 13. februarja 1979 je bil na sedežu Poslovnega združenja INOT v Beogradu konstituiran koordinacijski odbor, ki je strokovno posvetovalni organ za izvršilne organe INOT. V njem so direktorji delovnih organizacij, članic INOT. Za predsednika tega odbora je bil enoglasno izvoljen direktor naše delovne organizacije Vladimir Kralj. z objemi in poljubi, vsem skupaj pa sta uvodoma spregovorila direktor delovne organizacije Vladimir Kralj, v imenu gostitelja pa Danilo Jančič. Iz govora Danila Jančiča Danilo Jančič je najprej omenil, da mnogi delavci skupnih služb še niso bili v prostorih TOZD POS in da tisti, ki so prišli zadnje leto v skupne službe, še ne poznajo delavcev iz vodstva TOZD POS. Ob tej ugotovitvi je poudaril pomen medsebojnega spoznavanja za dobro in pravilno vodenje poslov, nato pa sporočil, da so prav zaradi tega sprejeli odločitev, da »za Novo leto« povabijo k sebi vse delavce skupnih služb in vodstvo TOZD RET (regeneracija tekstila), predstavnike poslovalnice Ljubljana in naše enote v Šentvidu. V nadaljevanju je obudil spomine na leta, ko je vodstvo Dinosa posebej gojilo prilike medsebojnega Tu nekje je prehod k skladiščnim prostorom in pisarnam tekstilnega obrata POSLOVITEV OD STAREGA LETA Direktor DO Vladimir Kralj med govorom na novoletnem srečanju v prostorih TOZD POS spoznavanja. Omenil je prvi in drugi zbor celotnega kolektiva v Polhovem Gradcu in v Braslovčah. Spomnil je tudi na »prepir« okrog sojenja na nogometni tekmi v Braslovčah, zaradi katerega je bilo sklenjeno, da se bodo nogometaši Ljubljane in Maribora ponovno pomerili na pravem igrišču. Ugoto,vil pa je, da do tega povratnega srečanja še ni prišlo, s čimer je namignil, da so za takšno srečanje še vedno »odprta vrata«. Vsem tistim, ki so združili svoje delo v Dinosu zadnja leta, je tovariš Jančič želel prikazati, koliko truda je bilo vloženega, da bi bil kolektiv' še bolj čvrst in enoten, še bolj povezan in solidaren. Takšne vrednote je prvi začel načrtno gojiti dolgoletni direktor Aleksander Lunaček, za njim pa Stane Koman. Spomnil je tudi na akcijo za spremembo imena podjetja v Dinos, ki je danes pojem, katerega tudi otrokom ni več potrebno razlagati kaj pomeni. Pojem pa je tudi za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Tudi podeljevanje »zlate značke podjetja« najbolj zaslužnim delavcem je bilo uvedeno takrat. Naše podjetje je tudi prvo v občini Bežigrad prešlo na »proste sobote«, kar je bilo kar drzno dejanje prav zato, ker smo bili »odpadovci« in ker smo spadali v trgovino. Toda mi ne bi bili kar smo, če ne bi ob koncu leta in ob 40-urnem tedniku predložili družbi realizacijo, ki je bila za 30 °/o večja, kot leto dni prej, ko smo imeli 48-urni tednik. Te spomine je tovariš Jančič končal z mislijo, da bi morali z nečim podobnim nadaljevati tudi v današnjih pogojih oziroma v pogojih vse večjega števila TOZD, ker je prepričan, da bo to za delovno organizacijo kot celoto neprecenljive vrednosti. Nato je navzoče spomnil, da sta bili med 32 leti, kolikor naša delovna organizacija obstaja, samo 2 leti takšni, da kolektiv ni dosegel realizacije prejšnjega leta. Takim uspe- hom so vedno botrovale pridne roke naših delavcev in delavk, seveda pa tudi mehanizacija, ki smo jo imeli iz leta v leto več. Te misli je končal s sporočilom, da je na poti nova, druga stiskalnica železne pločevine tipa Arnold, ki bo dala v letu 1979 nove možnosti za še boljše delovne in poslovne rezultate. Na koncu svojega govora je Danilo Jančič vsem zbranim zaželel vso srečo v letu 1979, nato pa predal besedo direktorju naše delovne organizacije, tovarišu Kralju. Iz govora Danila Jančiča Najprej se je dotaknil »vročih dni« v Dinosu, ko je kot vršilec dolžnosti direktorja podjetja prevzel odgovornost za nadaljnjo izgradnjo delovne organizacije. Pri tem se je zahvalil tudi svojemu predhodniku, direktorju Janezu Ramovšu in mu priznal velike zasluge za izgradnjo novih skladišč, s čimer je dal svojstven pečat obdobju, ko je bil direktor Dinosa. Nato je razložil, kaj nam bo v letu 1979 omogočalo, da bomo dosegli še boljše delovne in poslovne rezultate, pri čemer je povzel misli iz njegovega novoletnega pozdrava in voščila delavcem in delavkam Dinosa. (Novoletno voščilo direktorja podjetja smo objavili v prejšnji številki Glasila.) Svoje izvajanje je tovariš Kralj, / opozorilom, da bo zaradi večje razumljivosti navajal vse vrednosti v starih dinarjih, nadaljeval z naslednjimi zanimivimi podatki: »Za leto 1978 smo planirali 43 milijard in 500 milijonov starih dinarjev vrednostne realizacije in to je bilo za 9,5 % več kot smo dosegli leta 1977. Zdaj že imamo podatke, kakšna je realizacija v letu 1978. Toliko kolikor smo planirali za celotno delovno organizacijo, je dosegla sama TOZD POS, TOZD RET pa je dosegla 3,1 milijarde vrednostne realizacije. Skupno smo torej dosegli 47 milijard in 600 milijonov starih dinarjev vrednostne realizacije. V letu 1978 smo torej ustvarili za 7 starih milijard več kot v letu 1977, v odstotkih pa to pomeni 17,5 °/o več. Zanimivo je, da smo letos izvozili približno 15.000 ton vseh vrst odpadnih surovin, ki jih pri nas ne porabijo v proizvodnem procesu. Vrednostno to pomeni 1 milijardo in 500 milijonov starih dinarjev. Ta dose- žek, uresničen praktično v 9 mesecih, je velik uspeh našega kolektiva. Naj zaključim moj nagovor, je potem dejal tovariš Kralj, da bo ostalo več časa za medsebojna spoznavanja in novoletni klepet, saj je tudi to, kot je že povedal tovariš Jančič, potrebno za naše boljše medsebojno in delovno počutje. Povem naj samo še to, da je opravljena ocenitev delovnih opravil za TOZD POS in Delovno skupnost in da se začne razprava o teh dokumentih oziroma predlogih, ki bo trajala do konca meseca januarja 1979. Potem je tovariš Kralj vsem navzočim in preko njih vsemu kolektivu še enkrat zaželel vso srečo v novem letu 1979. Delavke skupnih služb DO na novoletnem srečanju v TOZD POS KOLIKO JE ŽIVLJENJE KOLEKTIVA KULTURNO ŽIVLJENJE Ko govorimo o kulturi ali ko nanjo pomislimo, so naše misli naravnane na gledališče, glasbo, likovno dejavnost in druge kulturne dejavnosti, čeprav ima pojem kultura mnogo širši pomen. Širši pomen zajema vse, kar v življenju delamo. Razlaga širšega pomena je enako odgovoru na vprašanje: kako živimo. Če hočemo obravnavati kulturno življenje kolektiva bomo govorili o kulturi v širšem pomenu besede. V tem primeru moramo zajeti: — delovno okolje — delovni prostor — varstvo pri delu — izobraževanje — prehrano — dnevni počitek — medsebojne odnose — kulturno dejavnost •— športno dejavnost —• družabno življenje — stanovanje •— letni oddih itd. Marsikaj naštetega urejajo in rešujejo samoupravni organi delovne organizacije, čeprav ne poudarjajo, da skrbijo za kulturno življenje članov kolektiva. Resnica pa je, da vsak napredek, vsaka modernizacija in humanizacija dela pomeni višji nivo kulturnega življenja kolektiva. Tudi v Dinosu bolj ali manj uspešno rešujemo navedena vprašanja. Med vprašanja, ki jih slabo rešujemo pa spadajo kulturne dejavnosti, družabno življenje, šport in še kaj. Zakaj je temu tako? Zato, ker menimo, da je reševanje npr. stanovanjskih vprašanj, letnega oddiha ali varnosti pri delu, samo po sebi razumljiva stvar in koristna za produktivno sposobnost delavcev, torej stvar delovne organizacije, medtem ko npr. za športno in kulturno dejavnost, za družabno življenje mislimo, da je stvar sindikalne organizacije. Ni nam še prišlo v zavest, da je tudi to pomembno za življenje delavcev, za negovanje in razvijanje pristnih medsebojnih odnosov, ki tudi povečujejo produktivno sposobnost, za katero smo zainteresirani kot kolektiv in kot del družbe. sk Strojnik stiskalnice BACH v Ljubljani, v svojem elementu ... STANE DOLANC ZA DELO Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKJ se je pred Novim letom pomenkoval z DELOM o presežkih v letu 1978. Iz obsežnega gradiva smo iztrgali nekaj zanimivih odgovorov in misli: — Če bo prihodnje leto največji problem spet kava, bom zelo vesel... — Največji uspeh 1978 je naš standard, pa tudi največja nevarnost ... — Kriva je skupščina, kriva je vlada, kriv je celo centralni komite, ker je ozračje onesnaženo. Da bi pa vsak posameznik kaj storil, to pa ne!.. . — Največji problem leta je še vedno dogovarjanje mimo zakona o združenem delu ... — Življenje ni sestavljeno iz predalčkov in kartonov, iz sporazumov in pravilnikov . .. — Nenehna naloga: onemogočiti »morilce« na sestankih .. . — Iz političnih šal ne delamo političnih problemov .. . — Nekateri se imajo za bogove znanosti in umetnosti. . . — Največja slabost: zaverovanost samo v gmotne dobrine ...