GLAS
LETO XXV. ŠT. 24 (1183) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 18. JUNIJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Zaprta, odprta,
vedno meja?!
   ivljenje”, je zapisal francoski pesnik George
Bataille, “ni tam, kjer se ljudje počutijo
osamljeni, temveč se začne s pogovori, s
skupnim smehom, s prijateljstvom … Ko se
življenja (eksistence) zdijo popolna in dovršena,
ostanejo ločena, zaprta sama vase. Odpirajo se sa-
mo skozi rano, ki je v njih, zaradi neizpolnitve bi-
ti”. Ko priznaš, da si ranjen, priznaš in sprejmeš
svojo nepopolnost. Zaprta državna meja je med
pandemijo zarezala v živo tkivo skupnega življenja
pri nas. Veselje ob odpravi prepovedi prehajanja
državne meje je med nami iskreno in ga ne gre
pripisati prehajanju državne meje zaradi nakupo-
vanja bencina in cigaret v Sloveniji in pralnih
praškov, kave, sadik in semen na italijanski strani,
če sem banalen, kot so tisti, ki se posmehujejo
našemu pristnemu veselju ob ponovni vzposta-
vitvi svobodnega prehajanja državne meje. Lahko
se cinično zmrduješ, da je igranje odbojke čez
mrežo na skupnem trgu le klavrna predstava za
otroke itd … Če pošteno pogledamo vase, bomo
priznali, da nas je na novo zaprta meja vse globo-
ko ranila. Zavestno smo se izogibali jalovim pole-
mikam, ki jih je bilo ob meji, za mejo, na meji in
o meji odločno preveč, kot smo se tudi izognili
pritlehnim, podlim in nekorektnim kritikam z
vedno iste strani sedanji slovenski vladi, ki je na-
sledila tisto, ki je pred pandemijo dobesedno po-
begnila, potem ko je zaprla državno mejo, ne da
bi vsaj obvestila italijanske prijatelje! Prav tako ni-
smo in ne bomo dali glasu tistim, ki so ob zaprtju
državne meje zaradi pandemije na eni in drugi
strani le-te potegnili na dan medsebojne žalitve,
ki še v greznice ne sodijo! Papež Frančišek je med
pandemijo večkrat ponavljal, da bomo iz te pan-
demije, osamitve, krize prišli vsi ali boljši ali slabši,
srednje poti ni. Tudi za nas ob državni meji ne!
“Ž
Gostilničarka
Mateja Paulina 
o družinski
gostilni Bellariva,
ki stoji v Križu, v
Brojenci, na
čudovitem kraju
ob morju 3
Gasilec
Damjan Nacini je
že kar nekaj let
gasilec “s srcem”
in tajnik
deželnega
samostojnega
sindikata gasilcev 7
Vzgojiteljica
O poletnem
centru in
delovanju ŠD
Grmada smo se
pogovorili s
članico društva
Jasno Tuta 10
ZKB Trst Gorica
Konec junija bo redni
občni zbor 2020
  etošnji redni občni zbor Zadružne kraške
banke Trst Gorica bo 26. junija 2020 ob 12.
uri na sedežu družbe v prvem sklicu oziro-
ma 30. junija 2020 ob 17. uri v istem kraju v dru-
gem sklicu. Zaradi epidemiološke krize bo ta po-
membni trenutek letos potekal brez fizične ude-
ležbe članov. Da bi zmanjšala tveganja, povezana
z zdajšnjo zdravstveno krizo, je ZKB odločila, da
izkoristi možnost, določeno s t. i. uredbo Cura Ita-
lia, da omogoči članom udeležbo na občnem zbo-
ru izključno prek pooblaščenca. Člani bodo torej
poverili pooblastilo za zastopanje in predložili na-
vodila za glasovanje notarju Damjanu Hledetu, ki
ga je upravni odbor banke izbral kot pooblaščen-
ca. Vsa navodila so na voljo članom na spletni
strani banke www. zkb. it ali na sedežu ali na po-
slovalnicah banke.
Da bi svojim članom zagotovili informacije o re-
zultatih in načrtih za prihodnost, so se pri ZKB-ju
odločili, da bodo območno srečanje, ki tradicio-
nalno poteka pred občnim zborom, predvajali v
živo prek streaminga v petek, 19. junija, ob 18. uri.
/ str. 2
L
www.noviglas.eu
V slovo / Saša Rudolf
Za vedno je utihnil
topli, žametni glas
  iršo zamejsko
stvarnost je v
ponedeljek,
15. junija, boleče
prizadela vest, da je
ponoči umrl naš
dolgoletni sodelavec
in dolgoletni glavni
urednik slovenskih
informativnih oddaj
deželnega sedeža
RAI Saša Rudolf.
V tržaški bolnišnici,
kjer so ga sprejeli v
petek, 12. t. m., je ponoči (z nedelje, 14., na
ponedeljek, 15. junija 2020) za vedno utihnil topli in
jasni glas našega dolgoletnega sodelavca in glavnega
urednika RAI Saše Rudolfa.
Rodil se je v Ljubljani leta 1938 in po težkih vojnih
preizkušnjah se je z mamo in sestro šele po vojni
vrnil v Trst.
/ str. 8
Jup
Š
V slovo / Aleksander Furlan - Šandrin
Narodnjak, pevec
in pesnik z dušo
  eš, kdaj
cerkveni
pevec
konča svojo
pevsko pot”? me
je vprašal zadnjič,
ko sva se videla.
“Ne”, sem mu
odgovoril. “Ko ne
more več po
stopnicah na kor.
Tako je z mano”,
je dodal in je s
tem povedal vse.
V soboto, 13. junija, zjutraj je po daljši bolezni
na svojem domu v Barkovljah umrl Aleksander
Furlan, ki bi čez nekaj dni dopolnil svoj 86.
rojstni dan. Vsi, ki smo ga poznali in imeli
radi, smo izgubili Šandrina, dragega prijatelja,
dobrega človeka, pokončnega narodnjaka,
pevca z dušo in telesom.
/ str. 11
Marko Tavčar
V
Foto Marij Maver
Meja med Slovenijo in Italijo je končno spet odprta
Mreže sodijo v muzej!
Svet okrog nas18. junija 20202
Povejmo na glas
Spominski dnevi naj bodo luč
Če rečemo, spominski dnevi naj bodo luč, po-
tem izražamo željo, da bi vedno in ob vsaki pri-
ložnosti pomenili nov korak v smeri medse-
bojnega spoštovanja tukaj in danes. Naj bi ti
dnevi pomagali zmanjšati ali po možnosti pov-
sem zaceliti rane preteklosti in jih spremeniti
v globlje in bolj občuteno razumevanje tragedij
oziroma vseh umrlih. Vseh umrlih na vseh
straneh, ne glede na njihovo prepričanje, ki so
ga plačali s smrtjo. Saj se ne nazadnje vsi po-
membnejši spominski dnevi spominjajo prav
najbolj skrajno pretresljivih dogodkov, ki so ne-
popisno pretresljivi ravno zato, ker so obeleženi
z mrtvimi, pobitimi, žrtvami in njihovimi svoj-
ci, ki so ostali brez svojih bližnjih. In prav v tem
času se vrstijo in se bodo še vrstila obhajanja
krutih dogajanj, vezanih na drugo svetovno
vojno in predhodno obdobje: ravnokar je odz-
venela spominska svečanost v Kočevskem rogu,
nekaj kasneje praznovanje odhoda partizanske
vojske iz Trsta in Gorice leta 1945, na dan
požiga tržaškega Narodnega doma pred 100 leti
in istočasno njegove vrnitve naši narodni skup-
nosti pa naj bi slovenski predsednik Borut Pa-
hor skupaj z italijanskim predsednikom Mat-
tarello počastil spomin na žrtve fojb v Bazovici.
Več kot jasno je, da gre za zelo občutljive stvari,
h katerim velja pristopiti z veliko pieteto in to-
liko bolj z dobrim namenom. Odnos do žrtev
terja od vseh, in to ob vsej zapletenosti zgodo-
vinskih dejstev, v resnici eno samo odločitev,
odločitev med dvema pristopoma: se ravno za-
radi tragedij želimo dvigniti nad sovraštvo pre-
teklosti, ali pa se želimo sovraštvu ponovno
prepustiti in nadaljevati boje in mržnjo tistih
časov, obračunavati s sedanjimi generacijami
ter danes oživljati tedanje spopade in obnavljati
razkol med ljudmi? Sovraštvo ali razumevanje
in sočutje do vseh? Gre za razpotje dveh poti,
ki si ne moreta biti bolj različni, kot sta po svo-
jem bistvu, in sta se skozi zgodovino izmenja-
vali zdaj v prid ene zdaj druge. Seveda je srečna
tista, ki se ji pravi razumevanje in sočutje z na-
menom, da bi nam spomini kot eden od te-
meljev kolektivne identitete kogar koli dali no-
vih spodbud za prihodnost. In edine resnične
spodbude so tiste, ki krepijo zavest in vednost,
da smo vsi ljudje del iste celote in torej prav
usmerjeni, kadar gledamo tudi na vse hudo s
prepričanjem, da nas lahko to še bolj poveže in
prepreči vsakršno sovraštvo v sedanjosti in pri-
hodnosti. Spomin na odhod partizanske vojske
iz Trsta in Gorice ni imel srečne roke, in čeprav
gre le za majhen del tukajšnjega prebivalstva,
ki se je prepustil sovraštvu, je dogodek mogoče
obžalovati. Toliko bolj je treba napraviti vse, da
se kaj takšnega ne bi zgodilo pri vrnitvi tržaške-
ga Narodnega doma. Nobenega razloga ni, da
ne bi popolnoma zaupali predstavnikom naše
narodne skupnosti, ki so gotovo storili, kar je
bilo mogoče, da bo tudi večinski narod v kar
največji meri sprejel izvedbo dogodka z vso
pričakovano razpoložljivostjo.
Janez Povše
Tiskovno sporočilo
Ob posebnem šolskem letu zahvala
in podpora SSO slovenski šoli in
uradu za slovenske šole
  etošnje šolsko leto, ki se
je pravkar končalo, če
ne upoštevamo maturi-
tetnih izpitov, se bo v zgodo-
vino nedvomno zapisalo kot
posebno leto. Nihče namreč
ni pričakoval, da bo epidemi-
ja koronavirusa covid-19 tako
korenito posegla v
šolsko življenje. Ob
zaprtju šol in preki-
nitvi učnega proce-
sa si je bilo potreb-
no na novo zamisli-
ti vzgojno-izo-
braževalni načrt, ki
je od marca dalje
lahko potekal le na
daljavo. To pa je tu-
di za slovensko šolo
pomenilo nov izziv,
o katerem bo po-
trebno še razmišljati, saj se
posledice pandemije še niso
končale.
Svet slovenskih organizacij
želi biti blizu slovenskim
šolam v Furlaniji Julijski kra-
jini in jim po lastnih močeh
pomagati. Zavedamo se, da
gre za najpomembnejšo
komponento naše narodne
L skupnosti, ki predstavlja za-gotovilo za prihodnost. Šeposebno v tem času je po-
membno, da kot civilna
družba dokažemo vso našo
podporo ravnateljem, učne-
mu in neučnemu osebju,
učencem in dijakom ter nji-
hovim družinam. In prav
družinam smo še posebno
hvaležni, da svoje otroke še
naprej zaupajo slovenski šoli
ter jim tako omogočajo, da
gojijo materin jezik oziroma,
če prihajajo iz neslovenskih
družin, da lahko osvojijo je-
zik tega ozemlja. Brez družin
in njihovih otrok bi ne bilo
ne narodne skupnosti in še
manj slovenske šole.
Svet slovenskih organizacij
želi tudi podčrtati pomem-
bno vlogo urada za slovenske
šole pri deželnem šolskem
skrbništvu. Ravno ta urad je
osnova za avtonomijo slo-
venske šole, kar se je
izkazalo predvsem v
izvedbi razpisov za
šolsko osebje. Urad za
slovenske šole je svojo
vlogo odlično opravil
tudi pri uveljavljanju
specifike manjšinske
šole, ki ravno zaradi
tega mora uživati po-
sebne kriterije ter no-
ve oprijeme še poseb-
no v Benečiji in Kanal-
ski dolini.
Ob koncu letošnjega poseb-
nega šolskega leta in v vidiku
novega se Svet slovenskih or-
ganizacij nadeja čim več so-
delovanja z edinim ciljem, da
se vsem koristnikom vzgoj-
no-izobraževalne ponudbe
slovenskih šol omogoči čim
bolj kakovosten pouk v slo-
venskem jeziku.
  edko katera banka se je
odločila za tako potezo.
Dogodek je namenjen sa-
mo članom. Če se ga želijo ude-
ležiti, morajo v svoji poslovalnici
zahtevati uporabniško ime in ge-
slo za dostop do uporabniškega
območja za člane.
Občni zbor članov je priložnost
za vpogled v dejavnost banke. V
letu 2019 je Zadružna kraška ban-
ka Trst Gorica beležila res dobre
rezultate.
Posojila bonis-zdravi krediti. Vso-
ta zdravih posojil je v letu 2019
porasla za 36,5 mln, kar pomeni
porastek za 12,5 odstotka v pri-
merjavi z vsoto ob koncu leta
2018. Povišanje je rezultat novo
izdanih posojil. Teh so med letom
2019 podelili za 79,2 milijona, kar
pomeni za 61 % več, kot je bilo iz-
danih posojil v letu 2018. Pov-
prečni znesek novo podeljenih
posojil znaša 97.000 evrov, to se
pravi, da je tveganje za koncentra-
cijo pri tem precej nizko.
NPL: nedonosne terjatve oziroma
slaba posojila. Glede teh je težnja
podobna kot v zadnjih poslovnih
letih, tako da se je tudi v letu 2019
vsota teh zmanjšala, in to za 4,8
milijona.
Rezultat potrjuje strogo izvajanje
načel in izkušenj, ki jih je ZKB raz-
vila v zadnjih štirih letih. Upra-
vljanje kreditnega portfelja in še
posebno nerednih kreditov je po-
stalo strateško organizirano delo,
ki se je v letih nedvomno obresto-
valo, kot prikazujejo številke. V
primerjavi z ostalimi bankami je
podatek ZKB boljši.
Krediti v času covida-19. Glede
tega argumenta bi izpostavili, da
tekoče leto predstavlja veliko nez-
nanko. Pri ZKB ne vedo še, katere
posledice bo pandemija pov-
zročila in kako dolge. Do tega tre-
nutka lahko potrdijo, da je
slabšanje kreditov pod nadzorom;
banka je v zadnjih dveh mesecih
in pol obdelala več kot 700 kre-
ditnih prošenj, vezanih na covid-
19 (zamrznitve in potrebe po lik-
vidnosti), in v tej smeri nadaljuje.
NPL ratio. Kot rezultat dinamik,
vezanih na porast zdravih kredi-
tov in zniževanja nedonosnih ter-
R
jatev, beležijo postopno
izboljšanje kazatelja NPL
ratio, to se pravi razmerja
med nedonosnimi terjat-
vami in skupnimi krediti.
Pri tem je seveda glavni cilj
zniževanje tega razmerja. Na dan
31. decembra 2019 so dosegli raz-
merje 8,49 % (ob koncu leta 2018
je to razmerje znašalo 10,45 %).
Skupne vloge. Tudi pri skupnih
vlogah beležijo pozitiven predz-
nak rasti, in sicer porast za 33,2
mln (to se pravi za + 5,3 % pora-
stka v primerjavi z letom 2018).
Med skupnimi vlogami so nepo-
sredne vloge porasle za 3,5 mili-
jona (kar v odstotkih pomeni rast
za skoraj 1 %); med posrednimi
vlogami pa so porasle predvsem
investicije v razne sklade ter inve-
sticije v zavarovalniški sektor, in
to za 26,5 mln (kar pomeni porast
za + 25 % v primerjavi z vsoto, be-
leženo ob koncu leta 2018). Na
tak način so pri ZKB omogočali
strankam, da del svojih prihran-
kov investirajo v produkte, ki so
bolj dobičkonosni.
Upoštevajoč dinamiko celotne
operativne vsote, to se pravi po-
sojil in vlog, beležijo ob koncu le-
ta 2019 povišanje te za 62,9 mln
v primerjavi z isto vsoto ob koncu
leta 2018, tako da je tale vsota ob
koncu leta 2019 presegla milijar-
do evrov.
Končni dobiček znaša:
1.053.471,47 evra.
Kapital. Kapital se je povišal za
2.913.645 ter znaša na dan 31. de-
cembra 2019 47.886.717 evrov.
Kapitalska ustreznost (CET 1) se
je povišala na 18,9 %.
Doseženi rezultati
Rezultat bilance, višina dobička,
je le en podatek poslovanja, ki ga
je treba oceniti skladno s celo
vrsto drugih kazateljev in rezulta-
tov. Znotraj bančne skupine, ka-
teri pripada ZKB, vsaka banka mo-
ra odgovarjati bonitetnemu mo-
delu MRB; ravno na teh indeksih
se je ZKB v lanskem letu izboljšala
in težnjo izboljšanja nadaljevala v
prvem tromesečju letošnjega le-
ta.
Glavna kritičnost banke je bila vi-
sok cost/income, kar pomeni raz-
merje med operativnimi stroški
ter posredniško maržo. Pristop di-
rekcije je bil v prvi vrsti okrepiti
in višati produktivnost ter
istočasno izvajati politiko znižan-
ja stroškov. Nekateri ukrepi, ki so
jih izvajali pri ZKB, učinkujejo na
krajši rok, nekateri na daljši, tako
da proces izboljšanja tega kazatel-
ja še poteka, čeprav je že v prvem
tromesečju letošnjega leta že iz-
kazal izredno dober rezultat ter iz-
boljšanje v razdobju enega leta za
20 %.
Digitalizacija. V začetku leta sta
bila povsem prenovljena logotip
in grafična podoba banke, ki sta
bila poenotena z grafično podobo
skupine. Zamenjali so napise vseh
podružnic in tako prvič dobili
usklajeno grafično podobo. Ma-
terial in slog komuniciranja sta
usklajena s sodobnejšo grafično
podobo in slogom. Spletna stran
je bila v celoti prenovljena s so-
dobnim in privlačnim vmesni-
kom, ki se samodejno prilagaja
osebnemu računalniku, tablične-
mu računalniku in pametnemu
telefonu. V letu 2019 so dodatno
razširili projekt EasyBanka 24h.
Odprli so novo podružnico v Se-
sljanu in uvedli samopostrežna
območja v podružnicah v Ron-
kah, pri Domju in ulici San Spiri-
dione. Z novimi samopostrežni-
mi avtomati lahko komitenti –
brez čakalnih vrst in 24 ur dnev-
no – samostojno izvršujejo tran-
sakcije, kot so dvig gotovine ne-
posredno s transakcijskega
računa, polog gotovine in čekov,
izvrševanje nakazil, polnjenje te-
lefonskega računa, polnjenje
predplačniških kartic itn. Podatki
o uporabi in povratne informaci-
je, ki jih zbirajo pri komitentih, se
nenehno izboljšujejo in banko
utrjujejo v prepričanju, da nadal-
juje ta projekt. V preteklem letu
so uresničili nove projekte za iz-
boljšanje, širitev in posodobitev
storitvenega modela ZKB za ko-
mitente. Splošna posodobitev
produktne linije in modernejši
pristop h komitentom sta del stra-
tegije ZKB, ki ima kot končni cilj
celovit odgovor na sodobne po-
trebe komitentov ZKB.
V času covida-19 so se tudi stran-
ke pozitivno odzvale z večjo upo-
rabo alternativnih sistemov
bančnih uslug. Naraslo je število
kreditnih kartic, pogodb InBank
in podobno, beležili so porastek
tekočih računov; to dejstvo jih
utrjuje v prepričanju, da je smer
digitalizacije prava in da je vredno
po tej poti nadaljevati.
S 1. strani
Konec junija ...
Aktualno 18. junija 2020 3
  Križu, v Brojenci, na
čudovitem kraju tik ob
morju, že veliko let stoji
znana gostilna Bellariva. Go-
stje, domačini in turisti, z ve-
seljem zahajajo v ta kraj, ker
vedo, da jim bodo tam vsako-
krat postregli z izvrstnimi rib-
jimi jedmi. V gostilni Bellariva
lahko vsakdo sproščeno uživa
ob krasnem pogledu na
tržaško morje in člani družine
Paulina, ki so lastniki gostilne,
vsakogar prijazno sprejmejo. Z
Matejo Paulina, ki je z veseljem
pristala na pogovor z nami,
smo se pogovorili o delu,
težavah in zgodovini družin-
ske dejavnosti.
Je bila vaša gostilna zaprta
zaradi epidemiološke krize?
Kdaj ste jo spet odprli?
Letos bi morali odpreti za Veli-
ko noč, žal pa smo zaradi ko-
ronavirusa vrata naše dejavno-
sti ponovno odprli šele prvega
junija. Gostilna je vsako leto
odprta za poletno sezono, in
sicer od Velike noči do drugega
tedna v okrobru, do Barcolane.
Koliko uslužbencev imate?
Je bil kdo v dopolnilni bla-
gajni?
Poleg družinskih članov ima-
mo letos pet uslužbencev. Vsi
so sezonski delavci, torej nihče
od njih ni bil na dopolnilni
blagajni – delati so začeli z na-
mi, ob ponovnem odprtju go-
stilne.
Kako se je spremenilo vaše
delo? Katere so največje
težave, s katerimi se soočate?
Delo poteka kot ponavadi,
upoštevati pa moramo nova
pravila za obvarovanje pred
okužbo s koronavirusom in v
tem smislu se je podoba naših
prostorov zelo spremenila. Go-
ste sprejemamo samo na po-
dlagi rezervacije - oseba, ki re-
zervira prostor, nam mora spo-
ročiti svoje ime in telefonsko
številko.
Največje težave imamo z gosti,
ki se neradi držijo pravil. Velika
večina jih je mirno sprejela vse
varnostne ukrepe, nekatere pa
moramo stalno opominjati, da
jih spoštujejo. Še posebno v
primeru, da pride k nam večja
skupina ljudi, ki niso člani iste
družine, jim s težavo dopove-
mo, da morajo sedeti pri od-
daljenih mizah - veliko jih je
zaradi tega odpovedalo rezer-
vacijo. Zakon pač predvideva
varnostne razdalje in vsi jih
moramo spoštovati.
Pričakujete pomoč države in
bančnih ustanov v teh hu-
dih časih?
Prosili smo za državne prispev-
ke, ki jih določa zadnji zakon-
ski odlok. Potrpežljivo čaka-
mo.
Kako obvarujete sebe in svo-
je goste pred okužbo? Kaj
mislite o pregradah iz pleksi
stekla v restavracijah in go-
stilnah?
Zakon je določal, da bodo go-
stilne lahko spet obratovale od
18. maja dalje. Tedaj jasnih do-
ločil glede spoštovanja varno-
stnih ukrepov še ni bilo, saj je
bil zakonski odlok objavljen le
dva dni prej. Veliko gostincev
je svojo dejavnost takoj odprlo,
postavili so celo pregrade iz
pleksi stekla med mizami, mi
pa smo namenoma počakali
do prvega junija, ko je bilo vse
že bolj jasno in pleksi steklu
smo se k sreči lahko izognili.
Korenito smo zmanjšali število
miz, imamo jih vsaj tretjino
V manj, posledično lahko sprej-memo 50% manj gostov. Zelosmo pozorni na spoštovanje
vseh predvidenih varnostnih
ukrepov. Razdalja med stoli v
jedilnici je en meter, ob isti mi-
zi pa lahko sedijo le člani iste
družine, drugače so mize
ločene in oddaljene ena od
druge. Zakonski odlok prepo-
veduje druženje večjega števila
ljudi, zato smo tudi bar tako or-
ganizirali, da hrano in pijačo
nudimo gostom, samo da od-
nesejo s seboj - zunaj nimamo
več mizic in stolov, kot smo jih
vedno imeli, tako da se je tudi
delo v baru znatno zmanjšalo.
Vsi naši gostje morajo ob vsto-
pu in med premikanjem po
prostorih gostilne nositi maske
- seveda jih lahko snamejo v
trenutku, ko sedejo k svoji mi-
zi. Ob vstopu si morajo tudi
razkužiti roke z geli, ki jim jih
nudimo, prav tako tudi v pri-
meru, da gredo na stranišče,
kamor se lahko odpravijo le
posamično. Zaposleni si roke
stalno razkužujemo, prav tako
razkužimo vsako mizo in stole,
takoj ko nas gostje zapustijo.
Odločili smo se za uporabo pa-
pirnatih prtov in prtičkov - ce-
lotna predstavitev mize se
je popolnoma spremenila.
Tudi stekleničke olja in ki-
sa, solnice ter poprnice, ki
so bile navadno prisotne
na vsaki mizi, smo nado-
mestili z vrečkami za en-
kratno uporabo. Namesto
košaric za kruh uporablja-
mo zdaj lepe papirnate
vrečke, na katerih so nati-
snjeni recepti, tako da si jih
naši gostje tudi zelo radi
nesejo domov. Tudi tiska-
nega menija nimamo več,
saj bi vsakemu gostu mora-
li nuditi meni, list, ki bi po
uporabi moral takoj v smet-
njah. Z ekološkega vidika se
nam je to zdelo nesmisel-
no, zato smo nabavili velike ta-
ble, na katere smo napisali sez-
nam jedi, ki jih imajo gostje na
voljo.
Ob gostilni imamo tudi dve
dvoposteljni sobi in dva apar-
tmaja z veliko skupno teraso in
pogledom na morje. Tudi v teh
prostorih imajo gostje na voljo
razkužilne gele za roke, za
čiščenje pa uporabljamo pri-
merna čistila in razkuževalna
sredstva. Skupno teraso smo
razdelili z rastlinskimi pregra-
dami in vazami, tako da ima
vsaka soba svoj del terase.
Številnim spremembam smo
morali biti kos - bilo je, kot bi
začeli znova! Bili smo zelo za-
skrbljeni, zdaj pa je delo
utečeno.
Kdo so vaši dobavitelji?
V glavnem pripravljamo ribje
jedi, seveda pa lahko zadovol-
jimo tudi goste, navadno otro-
ke, ki ne marajo rib. Naša glav-
na dobavitelja sta podjetji Ice-
berg in Falcomer, odnosi z nji-
ma se tudi v trenutnem, kriz-
nem času, niso spremenili. Ni-
mamo nobenih težav z
dostavo naročil.
Ste morali vašo ponudbo
prilagoditi novim razme-
ram? Kaj pa cene?
Nudimo isti meni kot lani, v
tem smislu nismo ničesar spre-
menili, niti cen. Kot vsako leto,
smo prenovili le vinsko karto.
V tem času bi morali verjet-
no gostovati svatbe za poro-
ke in druge pomembne
praznike…
Veliko smo izgubili, čeprav po-
ročnih svatb že več let ne pri-
pravljamo več. Izgubili smo
vsa naročila za velikonočna
praznovanja, med aprilom in
majem smo izgubili tudi veliko
naročil za kosila ob prvem sve-
tem obhajilu, nekatera so go-
stje prenesli na oktober. Pona-
vadi smo od začetka sezone
imeli gostilno vsako soboto in
nedeljo popolnoma rezervira-
no, stanje pa je zdaj povsem
drugačno.
Prosim, da našim bralcem
poveš kaj o zgodovini vaše
gostilne.
Leta 1954 so se praded Giovan-
ni, prababica Emilia in njuna
hčerka Iolanda iz Čepića v Istri
preselili v Križ. Praded je sicer
prišel že nekaj let prej, bil je
mornar in lotil se je prodajati
pijačo na plaži - pod pekočim
soncem je nosil vrče, polne le-
du in pijače. Kasneje je s pra-
babico na plaži zgradil zelo
majhno hišico, ob kateri je bilo
tudi stranišče. Prodajala sta pi-
jačo in dajala v najem ležalni-
ke, sončnike in slačilnice. Leta
1961 so zgradbo bistveno po-
večali in začeli nuditi gostinske
storitve in sobe v najem. Babi-
ca Iolanda je vedno delala s
svojimi starši, moja mama Sil-
va pa je bila po poklicu vzgoji-
teljica, delala je v vrtcu in do-
bila stalež; ko je povila svojega
prvega otroka, mojega brata Al-
jošo, so se doma odločili in go-
stinsko dejavnost dali v najem
drugim upraviteljem, ki so
dvajset let upravljali gostilno.
Dejavnost je moja družina, še
posebno nona Iolanda, spet
prevzela v svoje roke leta 1999,
saj je Aljoša dokončal kuharsko
šolo. Vsi smo bili od tedaj dalje
vključeni v delo; ko pa se je no-
na upokojila, je gostilno pusti-
la mojemu bratu, sobe in apar-
tmaje pa meni.
Ali se doma vsi ukvarjate z
družinsko dejavnostjo? Ima
vsak član družine svojo vlo-
go?
Šest družinskih članov je
vključenih v delo. Moj oče Da-
vid ni nikoli delal v restavraciji,
moj brat Aljoša pa je glavni
upravitelj dejavnosti. Jaz
skrbim za sobe in strežbo, po-
maga mi Sandi, najin najmlajši
brat, ki je dokončal študij v Lju-
bljani in nam je letos priskočil
na pomoč. V kuhinji sta ma-
ma, ki je pred dvema letoma
zapustila svoj vzgojiteljski po-
klic, in moja svakinja Vanja, Al-
joševa žena. Aljoša pomaga v
kuhinji in za šankom, kjer pa v
glavnem dela moj mož Guido.
Kaj najbolj privlačuje vaše
goste?
Naša gostilna je ob obali, na
čudovitem kraju, daleč od me-
stnega vrveža, kjer ne slišimo
niti hrupa avtomobilov. V je-
dilnici nimamo glasbe, naši
gostje mirno uživajo ob zvoku
morja. Seveda pa ne prihajajo
samo za razgled - vsi cenijo
naše jedi.
Videla sem, da ima vaša go-
stilna na portalu Tripadvisor
veliko dobrih recenzij. Mi-
sliš, da je za vašo dejavnost
pomembna prisotnost na
spletu in družbenih om-
režjih?
Veseli in navdušeni smo, ker
nas gostje vedno pohvalijo tu-
di na spletu. To pomeni, da do-
bro delamo! Prisotnost na
spletu in družbenih omrežjih
nedvomno vpliva na našo de-
javnost, priznati pa moram, da
zaradi pomanjkanja časa ni-
smo v tem smislu zelo aktivni.
Potrebovali bi osebo, ki bi se
aktivno posvečala upravljanju
spleta, se pa nameravamo v
prihodnosti posvetiti tudi te-
mu področju, saj smo pre-
pričani, da bi nas po spletu lah-
ko spoznalo še veliko več ljudi.
Kako bi ti kot predstavnica
mlajše, nove generacije go-
stincev izboljšala vašo po-
nudbo?
Povsem sem zadovoljna z
našim delom in s tem, kar po-
nujamo. Od časa do časa kaj
spremenimo, v tem smislu je
zelo aktivna moja mama Iolan-
da, ki se vsako zimo udeležuje
izpopolnjevalnih tečajev. Meni
občasno prenovimo, naši zve-
sti gostje pa s težavo sprejema-
jo novosti - vsak si želi, da je v
meniju vedno prisotna njego-
va najljubša jed, tako da
ničesar ne izključimo, le doda-
jamo nove jedi. Ponudba je
vsako leto bogatejša, naše ku-
harice imajo vedno več dela, so
pa pogumne in zelo pridne.
Vsekakor bomo vedno ostali
zvesti naši podobi in kulina-
rični tradiciji, ki je vezana na
morje, na naš kraj, na naš zrak.
Katere dragocene nauke pa
ti je posredovala nona glede
upravljanja gostilne?
Nona je bila vedno nasmejana
in vse je lepo pogostila - “Vsi
so dobri gostje in vse je treba
primerno sprejeti”. Tega se
držimo vsi pri nas, čeprav so
gostje vedno bolj zahtevni. Tu-
di v teh težkih trenutkih, tudi
za zaščitno masko se moramo
vsem prijazno nasmehniti ter
z veseljem in dobro voljo opra-
vljati svoj poklic.
Povej našim bralcem vsaj tri
lastnosti, ki jih mora imeti
dober gostinec.
Biti mora nasmejan, nuditi
mora vedno okusne jedi iz kva-
litetnih surovin in za vsakega
gosta mora ustvariti tako okol-
je, v katerem se lahko sprosti
in se dobro počuti. Naši gostje
so pri nas sproščeni tako v ko-
palkah kot v večernih oblekah
- vsi se počutijo, kot da bi bili
doma.
Kakšen pa je po tvojem
mnenju idealen gost?
Najboljši gost je tisti dobre vol-
je. Prepričana sem, da ko smo
v restavraciji in nas drugi ser-
virajo, moramo biti veseli. V
naši restavraciji, kjer je včasih
pogled na morje tako čudovit,
da jemlje sapo, je zelo težko bi-
ti sitni in nejevoljni.
Kaj pa turisti? Ste imeli veli-
ko gostov iz tujih držav?
Zelo dobro smo delali s turisti
iz Avstrije in Nemčije, vse re-
zervacije do konca junija pa so
nam letos odpovedali. Izgubili
smo tudi rezervacije za sobi in
apartmaja, v tem smislu je
stanje krizno. Trenutno dela-
mo največ z Italijani.
Imaš dve hčerki. Kako uskla-
juješ delo z vlogo mame in
žene?
Na začetku, ko sta bili moji
hčerki Mija in Andreja še zelo
majhni, je bilo težko, ko sem
morala v službo. Zdaj je lažje,
ker se skupaj pridno igrata in
ne občutita hudo moje odsot-
nosti. S svojo družino živim v
Sovodnjah, kjer se z njima uk-
varjata nona in nono - srečni
smo, da ju imamo! Večkrat sta
deklici tudi z nami v restavra-
ciji, tako kot Aljoševa sinova.
Jaz sem bila stara štirinajst let,
ko je moja družina spet prev-
zela dejavnost v roke, in v tistih
letih sem se še aktivno ukvar-
jala s športom - bila sem v ita-
lijanski rolkarski reprezentan-
ci, tako da sem imela malo
časa, da bi aktivno pomagala v
gostilni. Upam, da, ko bosta
moji hčerki odrasli, bosta tudi
onidve vključeni v družinsko
dejavnost, sicer pa bosta sami
svobodno izbirali.
Kakšne načrte imate za pri-
hodnost?
Trenutno nam zadošča to, kar
imamo, velikih načrtov za pri-
hodnost nimamo. Upam, da
bomo še naprej dobro delali.
Občutek imam, da v da-
našnjem času, ko se zdi, da
smo najhujše že premostili,
smo vsi zelo umirjeni. Pred leti
so nekateri gostje pri nas zelo
hitro pokosili, takoj vstali in
odšli, danes pa, ko lahko
končno prosto zapustijo svoje
domove, si vzamejo čas, da
umirjeno, počasi uživajo ob
hrani in pogledu na sinje mor-
je. Tako, počasi in umirjeno,
tudi mi živimo in delamo dan
za dnem.
Hvala za lep pogovor!
Katja Ferletič
  Mateja Paulina  
Kraj, kjer imata dobra hrana in morje glavno vlogo
POGOVOR 
Mateja Paulina
Kristjani in družba18. junija 20204
Odziv Cerkve v Evropi na načrt za okrevanje EU po pandemiji covida-19
“Evropa naj okreva preko
pravičnosti!”
  riza, ki jo je povzročila
pandemija covida-19, je
za Evropsko unijo lahko
priložnost za pomemben korak
naprej na področju solidarno-
sti, zatrjujejo v Komisiji škofov-
skih konferenc Evropske unije
(COMECE).
Posebna komisija za družbene
zadeve pri COMECE se je z iz-
javo “Evropa naj okreva preko
pravičnosti” odzvala na načrt
za okrevanje EU po pandemiji
covida-19. Evropsko unijo po-
ziva k obnovljenemu duhu so-
lidarnosti in postavitvi
vprašanja pravičnosti v središče
načrta za okrevanje. “Ambicio-
zen načrt za okrevanje bi bil
vidno znamenje, da so se
Evropska unija in njene države
članice vrnile nazaj na pot so-
lidarnosti”, piše v izjavi.
“Ta kriza je lahko priložnost za
Evropsko unijo, da naredi po-
memben korak naprej pri uvel-
javljanju in izražanju solidar-
nosti, s tem da Evropi pomaga
okrevati na osnovi ekološke,
socialne in podporne pra-
vičnosti”, zatrjuje Antoine Hé-
rouard, predsednik komisije za
družbene zadeve pri COMECE,
ki je vodil pripravo dokumen-
ta. Sklad za okrevanje, ki bi
Evropski komisiji omogočil
zbiranje denarja za države čla-
nice v potrebi, bi prav tako bil
pomembno znamenje za mno-
ge državljane Evropske unije, ki
čutijo razočaranost nad evrop-
skim načrtom, ko so marca
2020 države članice sprejele sa-
mo nase osredotočene odločit-
K ve. To bi bilo tudi v skladu s po-zivom papeža Frančiška, naj jedodaten dokaz solidarnosti tu-
di odprtost za nove rešitve.
COMECE Evropsko unijo in
državne oblasti prav tako pozi-
va, da oblikujejo razpravo o
načrtu za okrevanje, ki bo
usmerjena v skupno dobro in
bo potekala v duhu solidarno-
sti. Cilj EU pa bi moral biti spre-
jetje dogovora, ki Evropi poma-
ga okrevati na osnovi ekološke,
socialne in podporne pra-
vičnosti.
Pospeševanje ekološke pra-
vičnosti je povezano z dej-
stvom, da “nam je virus poka-
zal, kako ne moremo živeti
zdravo na bolnem in one-
snaženem planetu. Pandemija
nam je pokazala, da ni prepoz-
no za delovanje”. Spodbuja se,
da gremo onkraj trenutnih
stremljenj po skrbi za skupen
dom. Priznati je treba, da je
pandemija covida-19 povezana
s širšo družbeno-ekološko kri-
zo, ki je močno vidna v pod-
nebnih spremembah,
zmanjšanju biodiverzitete in
uničujočih posledicah za
najšibkejše. Krhek svet, ki ga je
Bog zaupal človeški skrbi, nas
poziva, da opredelimo pamet-
ne poti za usmeritev, razvoj in
omejevanje naše moči.
Ni mogoče nazaj vzpostaviti
stare modele in navade, ampak
razumeti ta trenutek “kot pri-
ložnost za korenito spremem-
bo in okrepitev našega prizade-
vanja proti celostnemu razvoju
in inovativnemu razmišljanju
o prihodnosti”. Komisija zato
predlaga, da se v načrt za okre-
vanje vključi tudi Evropski ze-
leni dogovor.
Pomembno mesto je treba do-
deliti tudi pospeševanju
družbene pravičnosti. “Boj pro-
ti podnebnim spremembam,
covidu-19, revščini in one-
snaževanju zahteva Evropsko
unijo, katere celotni proračun
je usmerjen v politične priori-
tete in vrednote”. Sklad bi mo-
ral biti namenjen tistim ob-
močjem in državljanom, ki
najbolj potrebujejo pomoč, pri
čemer pa COMECE poziva, naj
se poveča investiranje v že ob-
stoječe programe, ki so namen-
jeni revnim, brezdomcem, mi-
grantom in prosilcem azila.
COMECE ob koncu še poudar-
ja, da se nihče ne bi smel izo-
gniti svoji odgovornosti v pri-
spevanju k procesu okrevanja
v Evropi. “Kot odgovor na to
krizo bi EU morala nemudoma
ukrotiti strukture korupcije in
razširjenega izogibanja dav-
kom, kar je že prevzelo svetov-
ne razsežnosti, ter povečati ok-
vir za pravično obdavčenje v
EU. Pandemija je namreč vsem
pokazala, kako pomemben je
glas javnih infrastruktur in
služb”.
“Pandemija covida-19 je pov-
zročila veliko bolečine in žalo-
sti po vsej Evropi. Napaka držav
članic na področju solidarnosti
je sprožila razočaranje nad
evropskim načrtom in po-
večala napetosti. Najdimo no-
vo upanje za Evropo v skup-
nem okrevanju, ki bo izraz
našega obnovljenega duha so-
lidarnosti ter tudi dela za pra-
vično prihodnost. Delujmo
skupaj, upajmo in molimo, da
bo ta kriza postala začetek
evropskega okrevanja preko
pravičnosti”.
Cerkev na Slovenskem   
Stična mladih 2020 v
prilagojeni izvedbi
  lovenska škofovska kon-
ferenca je 1. junija 2020
sprejela sklep, da se
srečanje Stična mladih 2020
zaradi nepredvidljivosti stanja
glede ukrepov proti širjenju
koronavirusa v septembru iz-
vede v drugačni obliki, kot je
potekalo zadnja leta. Ekipa
ustvarjalcev Stične mladih
pripravlja prilagojeno izved-
bo dogodka, ki ga bodo sku-
pine mladih lahko izvedle v
krajih po vsej Sloveniji ali pa
po spletu.
Stična mladih je vseslovensko
srečanje mladih katoličanov,
na katerem se vsako leto zbe-
re okoli 5000 mladih iz vse
Slovenije. Letos bo 19. sep-
tembra potekalo že 39. po
vrsti.
Organizatorji Stične mladih
se zavedajo, da bi izvedba do-
godka v običajni obliki lahko
predstavljala preveliko tve-
S ganje za zdravstveno stanjeudeležencev. “Za nas je zdrav-je udeležencev in njihovih
domačih na prvem mestu, za-
to podpiramo odločitev Slo-
venske škofovske konference,
” še dodajajo.
Kljub temu pa želijo tudi letos
mladim omogočiti, da doživi-
jo vsaj del utripa Stične. Tako
ustvarjalci dogodka - mladi
prostovoljci - trenutno pripra-
vljajo prilagojen način izved-
be srečanja in stremijo k te-
mu, da bo program kljub raz-
meram kakovosten in vsebin-
sko bogat.
Vse nadaljnje informacije o
poteku in prilagoditvah
Stične mladih 2020 bodo ob-
javljene na prenovljeni splet-
ni strani dogodka (sticna.
net) ter družbenih omrežjih
Facebook in Instagram. Du-
hovniki bodo obveščeni tudi
po duhovniški e-mail listi.
Misel na 12. nedeljo med letom  
Gospod poskrbi
  emeljna resnica evangel-
jskega odlomka je ta, da
je Bog tisti, ki vodi zgodo-
vino. Z vsakim od nas ima
načrt, nihče pa se ne sme bati
ničesar od tistega, kar prihaja od
ljudi. Že psalmist je rad opozar-
jal na vse to (npr. Ps 23 (22) in
Ps 27 (26)), kakor nam je znano,
pa so psalmi povzetek celotnega
svetopisemskega sporočila. Tudi
Jezus se je v molitvi obračal na
Očeta s psalmi, pa tudi poučeval
je z uporabo navedkov iz njih.
Zato velja povabilo, da bi tudi
mi z veseljem molili s pomočjo
psalmov. Po Kristusu smo po za-
kramentih namreč postali Božji
posinovljenci in smemo reči Bo-
gu Oče. Ko se torej nanj
obračamo s takšnimi molitva-
mi, ki že vključujejo vse potreb-
T ne prošnje, zahvale, skesanost inpodobno, je kakor bi se obračalsam naš Gospod na Očeta, on
pa tako tudi vzame, ker smo v
Jezusovem Srcu. Apostol Pavel
nam pravi, da nas torej nič ne
bo moglo ločiti od Božje ljubez-
ni, ki je v Jezusu Kristusu, našem
Gospodu (Rim 8,39). Tam
tudi apostol opeva to
Božjo previdnost in seve-
da že omenjeno ljubezen,
apostol Janez pa pravi, da
v ljubezni ni strahu. Naša
največja skrb mora torej
biti v tem, da ljubimo Bo-
ga nad vse, zaradi njega pa
tudi svojega bližnjega, pa
naj nam bo prijateljski ali
sovražen, kakor nas opo-
zarjajo katekizmi. Bog v
svoji previdnosti skrbi za
nas, četudi se nam v člo-
veški omejenosti večkrat
tako ne zdi. Zato v tistem
psalmu o Gospodu kot
pastirju (Ps 23 (22)) psal-
mist vzklika, da Gospod
vselej pripravlja svojemu
izvoljencu nekaj precej
večjega, kar si še misliti ne more.
Seveda to ne velja samo za neko
daljno prihodnost, ampak se ta
Božja dobrota vseskozi izkazuje
(Ps 104 (103)). Brez Božje ljubez-
ni sploh nič ne bi bilo od tega,
kar je. Ona vse vzdržuje. Težava
je velikokrat v tem, da mi zaradi
neke plasti prahu ali pepela hi-
tro obupamo in ne zaupamo v
to, da Gospod ve, kaj dela in da
bo ob pravem času poskrbel.
Narobe je to, če zaradi takšnih
zadev v svoji vnemi po-
puščamo. Tako moramo dati
Gospodu vsak dan v molitvi ti-
sto, kar smo mu dolžni. Mora-
mo se mu zahvaliti, ga prositi,
mu priznavati svojo grešnost in
popustljivost, pa tudi Gospoda
za vse neprenehoma hvaliti in
častiti. S tistim, ki ga ljubimo, se
namreč pogovarjamo, ker bi si-
cer bilo z nami nekaj hudo na-
robe. Seveda ga tudi ob ustrez-
nem času obiščemo, zato pa se
z veseljem in redno udeležuje-
mo svete maše, kjer obenem z
njim mi darujemo svoje življen-
je. Z njim umiramo sebi, da bi z
njim tudi vstali in bi nas povz-
dignil na svojo desnico. Damo
se mu voditi in pustimo se mu
očistiti, in sicer dovolj redno.
Gospod torej za nas poskrbi, mi
pa moram to priznavati in izpo-
vedovati. Če skrbi celo za
vrabčka, ki je tako malo vreden,
kako ne bi poskrbel za nas? Poz-
namo nekoga, ki je sicer, kakor
je lepo dejal p. Serafino Tognet-
ti, zelo veren, a ne prakticira svo-
je vere. To je seveda hudič, mi
smo pa Božji otroci, ki vemo, od
koga vse dobivamo, kakor tudi
to, kdo nam je vse to omogočil
– Gospod Jezus Kristus. Prizna-
vajmo ga torej s svojim življen-
jem, da bo nekoč tudi on nas
priznal, ne pa dejal, da nas ne
pozna.
Andrej Vončina
OBRAZI
Obrazi, nešteti, enkratni obrazi,
zaljubljenih, veselih, 
srečnih ljudi.
Prestrašene, žalostne zdaj so oči, 
jim kužna bolezen preti,   
maska pa lica pokriva. 
Nevidna postala na obrazu so čustva,    
zakriva jih maska,
razdalja človeka od človeka.  
Težko je z masko spoznati ljudi,
vprašati moraš, kdo si ti!
Oči, samo oči odsevajo skrbi,
skrite notranje podobe.
Kaj nam zakriti obraz lahko pove,
ugibamo le lahko.
Pavel Vidau
“IVANOVANJE” V ČASU KORONAVIRUSA …
Bliža se praznik rojstva sv. Janeza Krstnika, ki je farni zavetnik
slovenskega pastoralnega središča, kjer se v cerkvi sv. Ivana zbirajo
slovenski verniki v Gorici. Ob tem prazniku je v preteklih dveh letih
potekal sklop dogodkov, ki so jih organizatorji poimenovali
Ivanovanje. Predvidevali so različna srečanja kulturnega, liturgičnega,
molitvenega, družabnega in formativnega značaja. Tako bi moralo
biti tudi letos, čeprav je vsem nam prekrižala načrte pandemija
koronavirusne bolezni in, kljub temu da so se ukrepi ob njej že
dodobra sprostili, se je čas za organizacijo krepko zmanjšal, tako da
ni bilo mogoče zagotoviti iste kvalitetne ponudbe. Zato se je župnijski
pastoralni svet odločil, da bo letos vseeno obeležil farnega zavetnika
s krajšim programom, ki bo potekal v nedeljo, 21. junija.
Ob 10. uri bo - kot vsako nedeljo - sveta maša, ki jo bo daroval g.
Gabrijel Kavčič, mlad duhovnik, ki je trenutno na študiju teologije v
Rimu. Po maši bo vsem prisotnim spregovoril o pomenu
zakramentov, posebno v luči preteklega časa, ko smo bili prisiljeni v
“mirovanje” tudi na tem področju.
Čeprav bo letošnje Ivanovanje okrnjeno in pravzaprav manj bogato
kot prejšnja leta, je prav gotovo spodbuden trenutek normalizacije
življenja, ki je v preteklih mesecih terjalo od vseh nas večjo pazljivost,
iznajdljivost in samostojnost tudi na področju našega krščanskega
življenja, zato bo dobrodošla vsaka možnost refleksije o preteklosti
v luči prihodnosti.
V primeru lepega in sončnega vremena bosta maša in nagovor
potekala na travniku za cerkvijo. Toplo vabljeni!
Gorica / Sveti Ivan
Kristjani in družba 18. junija 2020 5
Tomaš Halik, Dotakni se ran 
Iskati Kristusa med iskalci
  elikokrat niti ne vemo,
kaj skrivajo naše knjižne
police. Mimogrede sem
odkril knjigo, ki sem jo nekje l.
2011 odložil, ko sem jo prebral.
Zapazil sem, da je knjiga krepko
podčrtana in ima kar nekaj za-
vihanih listov, nekako tako, kot
smo si svojčas pri študiju poma-
gali, da bi čim prej prišli do do-
ločene snovi.
Dr. Tomaš Halik, profesor na
Karlovi univerzi v Pragi, vzbuja
v Evropi že nekaj let veliko zani-
manja. Rojen je bil v Pragi, v ko-
munističnem režimu je bil vzgo-
jen v svobodomiselnem duhu,
srečal se je s krščanstvom, tajno
je bil posvečen v duhovnika v
nekdanji Vzhodni Nemčiji, de-
loval je v “podtalni češki Cer-
kvi”, dosegel doktorat iz filozo-
fije in sociologije, danes pa je
ugleden profesor.
V slovenščini imamo prevede-
nih kar nekaj njegovih del. Naj
jih omenim: Dotakni se ran
(KUD Apokalipsa 2010), Spoved-
nikova moč (Družina) in Blizu
oddaljenim (TF).
Pred menoj je eno njegovih
prvih del, ki je bilo prevedeno v
slovenski jezik, to je Dotakni se
ran, s podnaslovom Duhovnost
neravnodušnosti. V času, ko se
V nam zdi, da je duhovnost primarsikom oddaljena, naj bi zaiskalce duhovnosti Cerkev po-
novno odprla vrata, čeprav jih
za to ni nikoli zaprla. Naše ver-
sko doživljanje obkrožajo lagod-
nost, površnost in pohlep. Vse
to troje je krepko okužilo prebi-
valce sodobne Evrope. Halik
trdi, da se je udobna vera usidra-
la pri marsikaterem vernem v
Evropi. Ko na udobno vero pri-
stanemo, se ta sprevrže v svoje
nasprotje. Takole pravi: “Vera, ki
ni nikoli okusila teme (dvo-
mov), le težko pomaga tistim, ki
niso videli in ne bodo videli...
Vera, ki ni šla skozi moč križa in
ni bila zadeta v srce, nima moči
verodostojnosti... ” Po drugi stra-
ni pa moramo biti pazljivi na
triumfalistično naravnanost
Cerkve, pred pobožnjakarstvom.
To je sodobnemu Evropejcu tu-
je. “Če se človek drži Kristusa,
kot se je Odisej oklepal jambora,
da bi varno preplul ožino mimo
siren, lahko vse mamljive glaso-
ve posluša brez strahu, da bi ga
zmedli in speljali s poti, saj ima
veliko oporo v križu”!
Zakaj je uspel ateizem? “Ateizem
je začasno (ne stalno!) v Evropi
uspel zato, ker so nekatere obli-
ke verovanja zvodenele in Cer-
kev ni pravočasno razburkala te-
danjo družbo z močjo evangeli-
ja. Priznati tudi moramo, da te
moči tedaj Cerkev marsikje več
ni imela. V nevarnosti zdrsa v
nevero pa smo vsi; verujoči in
tudi neverujoči. Zato moramo
pravilno brati znamenja časa in
biti pozorni na vrzeli, ki jih
ustvarjajo nove razmere v sedan-
ji družbi.
Vsi ljudje doživljamo rane srca
in duha, ob tem pa se sprašuje-
mo: “Zakaj ravno meni? Zakaj
nam... ”? Te naše rane so ne-
kakšna znakovna govorica, ki
dobi odgovor v Svetem pismu:
“Možje Galilejci, kaj stojite in
gledate v nebo”?  (Apd 1,11) Ra-
ne, ki so jih povzročili boleči
spopadi z absurdnostjo sveta, so
zdaj spremenjene. Upanje nam
vliva zaupanje v Njegovo bese-
do. To pomeni, da nas naše rane
kličejo, da ukrepamo, sprejema-
mo in molimo.
Molitev ni tisti kotiček, ko malo
podremljemo in pozabljamo na
težave. V objemu naše molitve
je tudi vsaj včasih pošteno vroče,
saj se ob molitvi oblikujejo naše
osebne odločitve. Tako postane
BESEDA blagodejni izvir mojega
in tvojega življenja.
AK
  tem vprašanju smo se
pogovorili z načelni-
kom Slovenske zamej-
ske skavtske organizacije Mil-
kom Di Battisto.
Kako je pandemija vplivala
na delovanje skavtske orga-
nizacije v zadnjih mesecih?
Vplivala je na vse organizacije.
Tudi mi smo morali zamrzniti
delovanje, v živo ni bilo mo-
goče se srečevati. Odpadli so
sestanki vzgojne in “uradne”
narave”. Naši člani so se pove-
zovali prek spletnih instru-
mentov, z modernimi komu-
nikacijskimi sredstvi. Preko
Youtube-a nam je uspelo pri-
praviti dva dogodka, skavtski
križev pot na veliki petek in
virtualno jurjevanje, tako
mašo kot nekak taborni ogenj.
Hvaležni smo g. Karlu Bolčini,
ki je za nas maševal.
Ti virtualni dogodki po You-
tube-u so bili vsekakor od-
mevni, nekaj je vendar bilo,
skavtje ste pač iznajdljivi…
Člani, ki so to videli po inter-
netu, so bili zadovoljni. Je pa
narava dogodkov postavila ne-
kaj vprašanj. Predlog naše or-
ganizacije je v nasprotju s tem,
kar smo naredili tokrat: bistvo
skavtizma je delovanje v sku-
pinah, v živo, v narav, tehno-
loške instrumente skušamo
uporabljati na konstruktiven
način in pazimo, da bi ne bili
od njih odvisni. Je pa res, da
izredne razmere zahtevajo tudi
izredne rešitve …
V soboto je bila maša ob
koncu skavtskega leta.
Naši člani so se na vabilo
nadškofovega vikarja Karla
Bolčine - v skladu z vsemi var-
nostnimi določili - našli pri
sveti maši, ki jo je daroval za
skavte na kotalkarišču na Peči.
O teh in podobnih zadevah
vsaka skupnost voditelje
odloča po svoje. Deželno vod-
stvo se je nedavno sestalo, se-
veda prek interneta, in se po-
govarjalo o tem, kako bi naprej
O delovali. Posamezni stegi bodov kratkem prejeli pismo dežel-nega vodstva z nekakimi na-
potki o tem, na kaj naj bodo
pozorni, če in ko bodo izvajali
kakšno skavtsko dejavnost v
tem času. V mislih imam npr.
srečanja ob koncu skavtskega
leta, nekakšna poletna središča
ipd. Razmišljali smo namreč
tudi o kakšnem dnevnem po-
letnem centru, saj se je zdelo,
da poletnih taborov ne bomo
mogli organizirati. Nove smer-
nice so stopile v veljavo s 15.
junijem - to naj bi bila t. i. tretja
faza; gre tudi za to, kako naj po-
tekajo npr. skavt-
ski tabori. Tako se
odpira možnost,
da se poletni tabo-
ri izvedejo.
Prav o tem se v
tem času mno-
gi sprašujejo:
skavtski tabori
letos bodo pote-
kali ali ne?
Vprašanje je, ali
utegnemo pripra-
viti tabore, ki jih
začnemo organi-
zirati v drugi polo-
vici meseca junija … Moje
mnenje, ki ga delijo tudi drugi
člani deželnega vodstva in po-
krajinski vodje, je, da če je ta
možnost in če utegnemo
spoštovati vse smernice, po-
tem ni nobene ovire, da bi ta-
bore izvedli. Vprašanje je tudi,
kje naj bi tabori potekali, saj bi
verjetno bilo najbolje oz. na-
jlažje, da bi jih postavili v naši
deželi. V prejšnjih dneh se je
odprla možnost, da bi šli tudi
v Slovenijo. V prejšnjih dneh
pa še nismo mogli vedeti, kaj
se bo lahko zgodilo v juliju in
avgustu, saj je med našo deželo
in Slovenijo pa vendar vedno
neka državna meja. O tem bo
zato odločala vsaka skupnost
voditeljev.
Italijanska organizacija Agesci
je zadnje čase začela razmišljati
o taborih in nadaljnji dejavno-
sti, poletni in jesenski. Priredili
so dva webinarja, spletna semi-
narja, na katera so povabili tu-
di naše voditelje; prvi je bil o
analizi psihološkega stanja
otrok po karanteni, drugi bo
bolj zdravstvene narave, o
opravljanju triaže. Ta je nam-
reč eden od pogojev, da lahko
organiziramo katero koli
množično dejavnost. Zadeve
niso preproste … V napotkih
našega deželnega vodstva pou-
darjamo, da organizacija česar
koli zahteva tudi precejšnjo od-
govornost. Sicer pa je res, da za
naše dejavnosti imamo zavaro-
vanje za člane in
covid-19 je vedno
bolj ne samo bole-
zen, ampak tudi
“nezgoda”.
Kar se tiče goriških
skavtov, vem, da
vsaj en tabor bo.
Imamo primerne
prostore in ljudi, ki
so pripravljeni iti
na tabor. Vem, da
na Tržaškem še vedno previd-
no razmišljajo, kaj bi naredili.
Treba je namreč tudi najti pri-
meren kraj. Tabor v zaprtem
prostoru, npr. v koči, bi po no-
vem lahko tudi naredili. Na
Goriškem so skupine manj šte-
vilne in je tudi lažje. Problem
so tabori v šotorih, odpira se
tudi vprašanje higiene; večjih
šotorov ni mogoče razkuževati
vsak dan, prav tako ne opreme,
problemi so stranišča. Ne mo-
remo metati vsak dan razkužil
po potokih. Problem je torej
tudi ekološke narave. Naj-
manjši problem so klani, naj-
starejši skavti, roverji in popot-
nice: vsak lahko spi v svojem
šotorčku, jih je manj, pri hoji
lahko ohranjajo večjo varno-
stno razdaljo itd. Zanje bi bilo
torej najlažje v sedanjem stan-
ju. Z volčiči in volkuljicami bi
nam tudi uspelo kaj narediti,
najtežje se mi zdi z izvidniki in
vodnicami. Žal je še nekaj nez-
nank, zadeva ni enostavna: od-
visna je od različnih območij,
kjer naši skavti delujejo in kje
bi taborili, odvisna je od šte-
vilčnosti skupin itd. Zato tudi
nimam preprostega in skupne-
ga odgovora za celotno organi-
zacijo. Odločitve bodo vseka-
kor do konca junija sprejeli vo-
ditelji in vse informacije bodo
seveda pravočasno poslali čla-
nom. Medtem ostaja vodstvo
naše organizacije v dnevnem
stiku s tržaškim in goriškim
pokrajinskim vodstvom, da bi
v tem občutljivem času nare-
dili to, kar je najbolje za vse čla-
ne naše organizacije.
Danijel Devetak
  zadnjih mesecih je trditev
iz naslova ponovno prišla
prav. Za drugo fazo spopa-
danja z virusom, za katerega res ne
razumem, kako je lahko novi, ko pa
že toliko časa o njem poslušamo
(tudi sicer naj ne bi šlo za tako novo
stvar …), je psihoterapevt Marche-
sini sicer dejal, da bi morali izklopiti
TV. Lahko bi se zaustavili ob po-
ročanju o zadnjih ameriških dogod-
kih, a bomo zdaj šli malo v drugo
smer. Psiholog Rolando Tavolieri
nam v svojem prispevku že takoj
pove, da precej ljudi, v bistvu velika
večina, sprejema tisto, kar je na te-
leviziji, kot resnično. Na TV je torej
vedno realnost, najbrž posebej v
raznih resničnostnih šovih, če smo
malo zajedljivi, premalokrat pa gre-
mo v kritično preverbo tega, kar
tam zasledimo. Dejansko smo, kot
pravi psiholog, preveč pasivni gle-
dalci, ki sprejemamo marsikaj od
tega, kar nam je ponujeno, če že ne
skoraj vsega. Tako vidimo strokov-
njaka na ekranu in takoj verjame-
mo, ali pa hitimo v lekarno po zdra-
vilo, ki ga propagira. To, kar zadeva
zadnje čase. Ostalo pa vemo, kako
gre naprej, ko se oglašuje marsikaj,
seveda zlasti neko “agendo”, torej
smer, v katero je potrebno ne samo
razmišljati, temveč v njej tudi živeti.
Kakor opozarja nemško-ameriški
politolog Eric Voegelin, se družba,
ki se naslanja na neke trdne vred-
note, še nekaj časa uspešno spopa-
da in upira tem zadevam – sam je
govoril bolj o liberalizmu, a potem
vendarle slej ko prej podleže. Vse-
kakor je televizija postala, sicer
zmotno, a vendarle, nosilec resnice.
Zelo pogosto gre za čisto nezavedno
dejstvo takšnega sprejemanja tiste-
ga, kar nam ponuja kot resničnega.
Dovolj je recimo, da gre za znano
osebnost, ki jo preiskujejo, pa je ta-
V koj kriva, četudi zadeve samo prei-skujejo, pa še nič ni iz tega. Odvisnopač, kako nam stvar predstavijo,
kjer je pomembno tudi, ali z oseb-
nostjo simpatizirajo ali ne. Četudi
pa gre velikokrat za neke vrste ne-
zavedni proces, pa se ta vendarle
odvije v nas, potem pa je izredno
težko karkoli narediti, da bi vse to
kontrolirali – potrebna sta trud in
napor. Tega pa se sodobni človek v
veliki večini ne gre, morda se mu
zdi odveč, potem pa v njegovi glavi
“preiskovan” postane eno in isto s
“kriv”. Tisto sporočilo za nas posta-
ne resnica in resničnost. Tisto, kar
bi morali delati že splošno v življen-
ju, toliko bolj velja v primerih me-
dijev – kam gredo naše misli? To bi
morali še kako ozavestiti, potem pa
presoditi in ovrednotiti. Toliko bolj,
ko preidemo k tisti neskončni po-
plavi informacij, ki je internet, a
pravzaprav veljata ta trud in napor
prav za vse medije. Vprašati se mo-
ramo torej najprej, kaj razmišljamo,
ker nekaj je, da se nam kaj o čem ali
kom zdi, drugo pa je, če se vrnemo
k našemu primeru, biti prepričani
o nedolžnosti ali krivdi nekoga. Za-
to se velja, ko se bolj osredotočimo
na neko zadevo, informirati čim
bolj celostno. Treba je preveriti več
različnih vidikov, nasprotnih ali ce-
lo nasprotujočih si mnenj, preveriti
še pri drugih, na medmrežju … Šele
po tem napornem delu in s prido-
bitvijo sposobnosti “presojanja”
med resničnimi in lažnimi novica-
mi se lahko približamo resnici – v
našem primeru, da lahko z večjo
gotovostjo trdimo, da je nekdo kriv
ali nedolžen, še vedno pa se mora-
mo zavedati, da se lahko še vedno
motimo, kakor je pač lastno člove-
ku, vsakemu človeku. Vse potuje
dandanes z res neverjetno hitrostjo,
poglejmo pa si nekaj dejavnikov, ki
vplivajo na javno mnenje. Televi-
zijo spremlja na milijone ljudi, pa
je tako, kot da bi nas vse nekaj po-
vezovalo po vsem svetu – McLu-
hanova globalna vas. Drugi dejav-
nik je v tem, da postanemo, brž ko
so “reflektorji” usmerjeni v nekoga,
vsi neke vrste kritiki, sodniki, raz-
sodniki teh ljudi ali dogodkov, o ka-
terih se govori. Tretji dejavnik je
ojačitev ali amplifikacija – koliko
ljudi vidi, koliko prostora se daje ne-
ki novici, kolikokrat se ponovi …
Kakor je dejal Goebbels, da stokrat
ponovljena laž postane resnica. Še
en dejavnik je v tem, da televizija
lahko usmerja pozornost pasivnega
gledalca proti temu ali onemu do-
godku, tej ali oni osebnosti, prav ta-
ko pa ga lahko usmeri v to, da se
bolj osredotoči na nekaj, povsem
pa spregleda nekaj drugega, to pa je
navadno pomembnejše. Tu je od-
visno, kaj pač vodstvo programa
želi doseči, kaj poudariti, kaj skriti,
kako želi voditi miselnost ljudi itd.
Televizija tako lahko poljubno mo-
nopolizira pozornost gledalcev, po-
tem pa jih vodi in z njimi manipu-
lira. Če se seveda pustimo – bolj ko
smo pasivni, slabše je. Še en dejav-
nik je ponavljanje neke novice, kar
ji daje moč, ki je morda sama po se-
bi niti ne bi imela. Samo poglejmo,
kako se širijo in ponavljajo slabe no-
vice, dobre pa ne. Nazadnje še sin-
drom grešnega kozla – ko postane-
mo kritiki in sodniki po televiziji,
smo vse manj pozorni na svoje la-
stne grehe in napake. To deluje kar
nekako očiščevalno ali katarzično,
rečeno s tujko. Svoje blato pravza-
prav zmečemo na tisto osebnost na
televiziji, žal pa je to samo simbolno
dejanje, v resnici se tega ne osvobo-
dimo, kot se pa to zgodi pri sveti po-
kori oz. spovedi. A kaj, ko je sodobni
človek že zdavnaj resnično zamen-
jal z virtualnim. Vedno pa je še čas,
da se spet od virtualnega usmerimo
k resničnemu, da se, po Thibonu,
vrnemo k resničnemu.
Andrej Vončina
Skozi drugačno prizmo (27)
Res je, ker tako pravi TV
  Milko Di Battista, deželni načelnik SZSO
Poletni skavtski tabori bodo ali ne?
POGOVOR Sveta maša na Peči
Ob koncu skavtskega
leta goriškega stega
   ragi volčiči in vol-
kuljice, čeprav se
je življenje v džun-
gli za nekaj časa ustavilo in ste
se bili primorani potuhniti v
svoje brloge, ste vi še vedno
pridno lovili svoje plene in se
preizkušali v izzivih, da ste po-
stali Super-volčič in Super-vol-
kuljica. Dragi izvidniki in vod-
nice, kljub temu, da se niste
srečevali na sestankih, ste se še
vedno med vodi spopadali v na-
jrazličnejših izzivih in s po-
močjo tehnologije živeli v skavt-
skem duhu. Dragi roverji in po-
potnice, tudi vaša fizična pot se
je za nekaj časa zaustavila, ven-
dar ste vseeno okusili lepoto
služenja v nekoliko drugačni
skupnosti znotraj zidov do-
mačih hiš. Dragi sovoditelji in
sovoditeljice, v tem času ste po-
vlekli na dan svojo iznajdljivost,
da ste lahko bili v stiku s svojimi
varovanci in da ste jim lahko še
naprej predajali
vrednote skavtiz-
ma. ”
Tako je prisotne
skavte nagovorila
goriška načelnica
in stegovodja v so-
boto 13. 6. 2020,
ko so se goriški
skavti, prvič po
dnevu spomina,
16. februarja
2020, videli v živo.
Priložnost za
srečanje je tokrat
“D ponudil škofov vikar za Sloven-ce, Karlo Bolčina, ki je skupaj scerkvenim asistentom SZSO Re-
natom Podbersičem, skavte po-
vabil na mašo ob zaključku
skavtskega leta. Leta, ki bo vsem
nedvomno ostalo zapisano v
spominu: zaradi vsega, kar smo
doživeli do izbruha pandemije,
pa tudi zaradi izrednega stanja,
ki je naše delovanje premaknilo
na splet in nas tako spomnilo,
da se ne dogaja vse po naši volji,
da je človek včasih nemočen.
Vsakega skavta sta tako ob pri-
hodu na stolu poleg imena
pričakala poseben biser in vrv,
ki ga je simbolično povezala z
oltarjem in z ostalimi brati in se-
strami, s katerimi smo tokrat
morali ostati na varnostni raz-
dalji. Biser v školjki nastane iz
bolečine, iz tujka - tudi letošnje
skavtsko leto je bilo samosvoj bi-
ser, ki ga je treba le odkriti in
spoznati potencial, ki skriva v
sebi. Ob petju, plesu (strogo na
mestu) in nekoliko alternativni
postavitvi (v krogu) je tako
zaživela prava skavtska maša, pri
kateri smo si mir pošiljali preko
implulzov z vrvjo in se Bogu
zahvalili s tem, da smo biser
simbolično spustili vsak po svoji
niti proti oltarju.
Slovo ob koncu pa je bilo vsemu
navkljub sladko, saj smo vodi-
telji sporočili, da bomo prav vsi
lahko šli na poletni tabor.
Energični galeb in
Radodarna puma
Goriška18. junija 20206
Kako so spletne lekcije sprejeli učenci na SCGV Emil Komel v Gorici 
Učenje na daljavo v času
koronavirusa
  andemija koronaviru-
sne bolezni ni popolno-
ma razburkala le učnih
programov šolarjev v šolskih
učilnicah, ampak tudi popol-
danske dejavnosti naših
otrok, ki so pač zaradi ukre-
pov za zajezitev okužbe mo-
rali ostajati doma med štirimi
domačimi stenami. Šolske
učne ure so se preselile na
splet, kar je bilo vse prej kot
lahko za učno osebje in za
šolarje. Neposreden, živahen
stik z učiteljico ali učiteljem
in sošolci ob obravnavanju
snovi je vse nekaj drugega
kot buljenje v osamitvi v do-
mači računalniški ekran ali
pametni telefon. Na take od-
daljene stike so se morali pri-
vaditi tudi tisti otroci, ki so v
popoldanskem času obisko-
vali glasbeni pouk na Sloven-
skem centru za glasbeno
vzgojo Emil Komel. Še v san-
jah verjetno niso doživeli
česa takega. A vendar je bil to
edini način, da niso popol-
noma zapustili sveta glasbe
in prekinili usvajanja glasbe-
nih pravil. Tako so tudi pro-
fesorice in profesorji na
SCGV Emil Komel svoje lek-
cije imeli le po spletu. Na ta
nenavadni, nikdar prej preiz-
kušeni način podajanja snovi
so se morali privaditi pro-
fesorji glasbe, na spreje-
manje tako posredovane
snovi pa učenci. Kako so se
učenci in učenke navadili
na nov način pouka in kaj
jim je pri tem najbolj man-
jkalo, boste bralci izvedeli
iz odgovorov nekaterih iz-
med njih. Nekaj vprašanj
smo postavili nekaterim
učencem različnih starosti,
ki igrajo na različna glasbi-
la ali se preizkušajo v solo-
petju. Vsem sodelujočim
učencem in vodstvu SCGV
Emil Komel iz Gorice se
iskreno zahvaljujem, da so
sprejeli ta že “spet” spletna
(!) vprašanja in tudi prijaz-
no odgovorili. Vprašanja
so ta:
Najprej, prosim, povej
našim bralcem, kdo si, ko-
liko let imaš, katero glasbi-
lo igraš, kdo je tvoj profe-
sor in koliko let se že učiš
ta inštrument.
Kako si sprejel/a nov način
pouka po spletu?
Katere so bile njegove do-
bre in slabe strani?
Kaj si najbolj pogrešal od
P pouka v razredu? In kaj biželel za prihodnje?Sledijo odgovori.
Imenujem se Mitja Costama-
gna, imam 9 let, igram klavir.
Moj profesor je Katja La-
vrenčič; inštrument
se učim že 4 leta.
Nov način pouka po
Skypu sem sprejel še
kar dobro; to, kar mi
manjka, je profesor,
osebno.
Od pouka v razredu
so mi manjkali prija-
telji med lekcijo teo-
rije. Za prihodnje bi
želel spet imeti pouk
v šoli in upam, da bo
to možno že v sep-
tembru.:)
Sem Anja Klanjšček,
imam 8 let, igram
klavir, moj profesor
je Armin Ćoralić, in
to je drugo leto, kar
se učim klavir.
Nov način pouka po
spletu sem sprejela
kar slabo, ker nisem
mogla videti učitelja.
Bilo je težje študirati
klavir, ker mi učitelj
ni mogel pokazati na
notah, kaj moram
popraviti, in sem ga morala
spraševati, ali je prav, kar sem
napisala, zato sem preživela
malo grdo te mesece brez
šole. Bilo je zelo dolgočasno.
Pozitivno je bilo to, da sva se
z učiteljem lahko vseeno vi-
dela po spletu in da
nismo popolnoma
prekinili učenja gla-
sbe, na splošno se
moram za to zahva-
liti tehnološkim pri-
pomočkom.
Pri nauku o glasbi
sem pogrešala svoje
prijatelje, profesori-
co Evo, pri klavirju
pa profesorja Armi-
na, s katerim sem se
vedno dobro spora-
zumevala.
Za prihodnje leto
upam, da ne bo več
take bolezni, in isto
velja za vsa druga le-
ta. Rada bi, da bi
pouk potekal nor-
malno v razredu, da
bi imela lahko stike
s profesorji. Skušala
se bom še bolj po-
truditi. Komaj
čakam, da bom vide-
la svoje prijatelje,
profesorje, profeso-
rice ter ravna-
teljico.
Sem Mikael
Mucci in
imam 14 let. Igram kla-
rinet 4 leta in moj pro-
fesor je Tomaž Škam-
perle.
Na začetku sem bil zelo
radoveden in za-
skrbljen, kako bo to
sploh potekalo.
Dobrih plati ni bilo
prav veliko, razen tega,
da je bila organizacija
super. Držali smo se
istega urnika in istega
dne. Uspelo nam je tu-
di nadoknaditi manjka-
joče lekcije.
Slabe plati so bile v
tem, da so mi manjkali kle-
peti s profesorjem, z ravnatel-
jico in ostalimi dijaki.
Poleg resnega pouka
sem tudi pogrešal
sproščen in “hecen”
odnos, ki sem ga
ustvaril s profesor-
jem. Manjkali so mi
tudi nastopi in s tem
povezana trema.
Za prihodnje leto bi
želel imeti spet
običajne lekcije v
“živo”, kjer bodo
spet zaživeli človeški
odnosi.
Moje ime je Anna
Michelon in sem
stara sedemnajst let.
Igram violino devet
let in letos poteka
četrto leto, odkar
me uči Mojca
Križnič.
Profesorica mi je po
mobiju sporočila, da
bi ponovno začeli
pouk, ne v učilnici,
ampak po Skypu. Na
začetku se mi je zde-
lo čudno, ker ne bi
si nikoli mislila, da bi lahko
imela pouk violine po inter-
netu.
Naložila sem si Skype na te-
lefon in na začetku sem mo-
rala razumeti,
kam namestiti
telefon, da bi
lahko moja pro-
fesorica imela
dobro vizualno
podobo. Sprva
sem ga imela na
polici, a bil je
previsoko, zato
sva morali po-
skusiti razne
druge možne
namestitve.
Zdaj imam
“profesorico”
oz. telefon kar
na stojalu in
moram prizna-
ti, da pouk kar
teče. Seveda ni
kot v živo, am-
pak vseeno na-
ma redno uspe-
va speljati lekcijo. Obe nima-
va namreč težav s spletno po-
vezavo, ki nama je vedno na
razpolago.
V tem obdobju sem najbolj
pogrešala neposredni stik z
osebami na glasbeni šoli,
vstop v učilnico, pozdrav in
krajši klepet z gojenko, ki
ima lekcijo pred mano, med-
tem ko sem se sama pripra-
vljala za pouk. Pogrešala sem
seveda tudi godalni orkester
in možnost skupnega igranja
s prijatelji.
Na koncu bi želela še dodati,
da pouk na daljavo ne bo ni-
koli nadomestil pouka v pri-
sotnosti profesorja v živo, z
mojega vidika pouk v učilni-
ci je in bo vedno
najboljši način
skupnega učenja.
Vsekakor pa sem
prepričana, da so
nam pridobljene
kompetence na teh-
nološkem področju
dokazale, da v pri-
meru potrebe lahko
občasno za krajša
obdobja sledimo
pouku tudi na ta al-
ternativni način.
Ime mi je Tomaž
Čotar in imam 7 let
in pol. Učim se har-
moniko dve leti s
profesorjem Mir-
kom Ferlanom.
Na začetku novega načina
pouka mi je bilo nekoliko
težko in čudno, nato sem se
počasi privadil. Slabo je bilo,
ker sem moral hoditi v sose-
dovo hišo, kjer sem imel do-
stop do interneta. Potem so
starši uredili primerno pove-
zavo tudi od doma, tako mi
ni bilo več treba nositi har-
monike, stojala in not. Dobra
stran je ta, da so bili tudi
starši doma in so mi lahko
več pomagali pri učenju, in
tudi to, da sem pred pričet-
kom lekcije lahko segrel prste
in ponovil vaje. Slaba stran
tega načina učenja je, da
učitelj mi ne more pokazati
fizično, kako premikati roko
in prste.
Od pouka v razredu sem naj-
bolj pogrešal prijatelje, ki
sem jih srečeval na glasbeni
šoli. Za prihodnje bi si želel
vrniti se v razred na glasbeno
šolo.
Ime mi je Luca Raccaro in
sem star 31 let. Učim se solo-
petje nekaj več kot eno leto;
moja profesorica je Alessan-
dra Schettino.
Vesel sem bil, da smo lahko
tudi v času koronavirusa na-
daljevali pouk in učenje,
čeprav sem takoj razumel, da
bo tak način pouka imel svo-
je meje, predvsem zaradi
težav z omrežjem in tudi
zato, ker se glas na računal-
niku malo spremeni. Po
obdobju prilagoditve sem
boljše razumel, kaj želi pro-
fesorica od mene in kako
moram popraviti napake.
Istočasno pa je ta način do-
sti boljši, predvsem zame,
ker sem zaposlen.
Te lekcije na daljavo so bile
moja prva izkušnja takega
načina pouka, zato sem po-
rabil kar precej časa, da
sem se navadil nanje. Ni bi-
lo lahko gledati obrazov na
ekranu in poslušati glas po
spletu; to seveda ni isto kot
gledati in poslušati osebe v
živo. Prepričan pa sem, da
sem kljub temu izboljšal
svojo tehniko petja.
Za prihodnje pa upam sa-
mo, da bi se lahko čim prej
vrnili v šolo in imeli tam
pouk.
Povedati pa moram, da se je
glasbena šola Emil Komel hi-
tro odzvala na nastalo izred-
no situacijo in na to, kar je le-
ta zahtevala.
Sem Lara Desanctis, imam 8
let, dve leti se učim kitaro;
moja profesorica je Marja Fei-
nig.
To čudno obdobje mi je bilo
všeč. Dobro je bilo, da smo se
vseeno videli, sicer le po sple-
tu, in učili kitaro. Slabo je bi-
lo to, da je bila včasih slaba
povezava in da se nismo mo-
gli srečati v živo.
Najbolj sem pogrešala prav
stik v živo. Želela bi, da bi bi-
lo, kot je bilo včasih.
Iva KoršičMitja Costamagna
Anja Klanjšček; prof. Armin Ćoralić
Mikael Mucci
Anna Michelon; prof. Mojca Križnič
Tomaž Čotar z bratcem Tadejem;
prof. Mirko Ferlan
Luca Raccaro; 
prof. Alessandra Schettino
Lara Desanctis
Goriška 18. junija 2020 7
  Damjan Nacini 
Za gasilca je najbolj
pomembno, da ima srce
POGOVOR 
  amjan Nacini, doma iz
Dola pri Doberdobu, je
ponosen gasilec. Zad-
nja tri leta je tudi deželni tajnik
gasilskega samostojnega sindi-
kata. Z njim smo se pogovorili
o tem res zanimivem poklicu,
o tem času in poletju, ki se
bliža.
Gasilec si že veliko let … Ka-
ko to, da si izbral to pot?
Željo, da bi postal gasilec, sem
imel že kot otrok. Kot vsi pri-
padniki naše generacije, sem
rad gledal risanko Grisu’: tako
sem spoznal lik gasilca. Ob
koncu srednje šole Ivan Trinko,
ko smo govorili o poklicih in so
me vprašali, kaj bi rad bil, ko
bom velik, sem povedal, da
bom gasilec. Vojaški rok sem
odslužil v vrstah gasilcev, nato
sem bil med gasilci kot prosto-
voljec. Na začetku so me klicali
po 80 dni na leto, kasneje 120.
V glavnem sem delal poleti, ko
je bilo treba nadomeščati tiste
na dopustu. Leta 2002 se je ure-
sničila moja želja, da sem postal
poklicni gasilec.
Kakšna je formacija za gasil-
ca?
Šola za gasilce je trajala šest me-
secev, po novem so jo podaljšali
na devet. Opravil sem jo v kraju
Capannelle blizu Rima, to je
prva šola za gasilce v Italiji. Na-
to sem opravil še šolo za opera-
tivnega gasilca v kraju Monte-
libretti, vedno blizu Rima. Prva
dva meseca smo imeli pretežno
teoretičen pouk, saj nimamo
opraviti samo z ognjem in vo-
do, ampak posegamo v stiskah,
ki se lahko zgodijo v zelo ra-
zličnih okoliščinah, “na 360
stopinj”. Kličejo nas tudi v pri-
merih, ko je npr. gospa odnesla
odpadke, pa je veter zaprl hišna
vrata. Če je tedaj imela na šte-
dilniku lonec, se seveda vse
skupaj lahko tudi zaplete … Ob-
stajajo različni postopki za ra-
zlične primere, od vrat pa do
prometnih nesreč, požarov, vre-
menskih ujm in naravnih kata-
strof. Gasilci v Italiji odgovarja-
mo na potrebe 24 ur na 24.
Ljudje v stiski nas kar naprej
kličejo. Odkar obstaja enotna
številka za klic v sili 112, smo
malo bolj razbremenjeni.
Katere so po tvojem mnenju
bistvene lastnosti dobrega
gasilca?
Dober gasilec mora imeti v prvi
vrsti dobro srce. Ko smo opera-
tivni, ne dajemo od sebe 100%,
ampak tisoč. Veliko stvari vidi-
mo in veliko jih ohranjamo v
sebi. Dogajajo se lepe stvari, pa
tudi grde, hude, zato moramo
znati tudi obvladovati svoj
čustveni svet. To je zelo po-
membno. Mi smo tisti, ki si ne
smemo dovoliti panike: smo ti-
sti, ki moramo ljudem poma-
gati, jih pomirjati. Za gasilce je
zelo pomembna izkušnja. Ko
sem delal prve korake, sem se v
začetku skoraj ustrašil. V gasil-
ski ekipi na terenu smo v petih:
eden je šofer, ki skrbi za ka-
mion in vodo; šef je gasilec z iz-
kušnjo več kot 20 let, ki vodi
posege; zraven so še trije opera-
terji, med njimi je eden starejši,
bolj izkušen. Gasilci moramo
biti v dobri fizični formi: vsaki
dve leti in pol imamo zdrav-
niški pregled od A do Ž, fizični
in psihični. Vedno smo pripra-
vljeni na delo, podnevi in po-
D noči: podnevi je lahko, ponočije drugače.Kje si delal do danes?
Po tečaju in izpitih v Rimu sem
bil skoraj eno leto v Gorici. Ker
tu ni bilo mesta, sem nato bil
pet let zaposlen v Padovi. Ker
sem bil še mlad, so me za
eno od teh let premestili v
Abano Terme. Padova je ve-
liko mesto, bilo mi je po-
membna šola. Nato sem se
vrnil v Gorico, kjer sem ostal
skoraj šest let. Od leta 2013
delam v Vidmu, čeprav še
naprej živim v Gorici. Videm
je velika pokrajina, saj gre od
Trbiža do Lignana.
Koliko kasarn je v tej po-
krajini?
Glavna je v Vidmu, druge so
na Trbižu, v Tolmeču, Humi-
nu, Čedadu in Červinjanu;
poleti tudi v Lignanu. V krat-
kem, septembra, bomo od-
prli še postajo v Latisani.
Koliko pa v goriški provin-
ci?
Poleg goriške postaje sta še ti-
sti v Tržiču in v Ronkah, na
letališču; poleti v Gradežu.
Na Videmskem je veliko več
dela, saj so prisotni tudi indu-
strijski obrati in različne proble-
matike. Letno imamo okrog
8500-9000 intervencij; na Go-
riškem od 2800 do 3000. V Pa-
dovi jih je okrog deset tisoč.
Kakšno je vsakdanje delo ga-
silca?
Naše izmene trajajo po 12 ur.
Delamo od osme zjutraj do
dvajsete, nato imamo 24 ur
počitka, nato začnemo ob 20.
uri do 8. zjutraj, nakar imamo
48 ur počitka. V vsaki kasarni
so po štiri izmene. Zjutraj šef iz-
mene najprej določi ekipe. Vsa-
ka skupina zjutraj pregleda svoj
kamion in njegovo opremo.
Točno moramo vedeti, kje ima-
mo vse orodje. Če ni nujnih po-
segov, nato pregledamo zadnje
posege, pa tudi ščistimo cevi,
da bodo pripravljene, ko bo po-
trebno. Po kosilu imamo v sejni
dvorani analizo zadnjih dni, da
preverimo, kaj bi lahko bolje
naredili, ali pa govorimo o no-
vih opremah oz. posebnih po-
segih. Redno skrbimo za izo-
braževanje. Obenem smo ved-
no pripravljeni na katerikoli
poseg. Po 17. uri, če ni klicev,
treniramo v telovadnici ali de-
lamo kaj drugega. Delo je lepo,
vidiš pa precej stisk. To me je
marsičesa naučilo za življenje.
Velikokrat se moraš znajti, po-
membna je dobra komunikaci-
ja v ekipi, največkrat so dovolj
že pogledi, pa se razumemo.
Odločitve je treba prejemati v
trenutku. Tudi zato je izredno
pomembna izkušnja.
Se ti pogosto zgodi, da po-
sežeš tudi v hudih primerih?
O tem bi lahko napisal knjigo
… Vsak poseg je različen od
drugega, je zgodba zase. Vsako-
krat je drugače. Da bi se prav
ustrašil, se je zgodilo samo ne-
kajkrat. Na Videmskem se po-
gosto kaj takega zgodi. Dnevno
imamo od 10 do 15 posegov,
ponoči od dveh do pet. Ponoči
največkrat prihaja do požarov v
bivališčih. Prideš v hišo, ki je ne
poznaš, najdeš temo in dim, ne
vidiš nič … Imamo čelado in tu-
di kisikove jeklenke. Če gre za
manjše požare, rabimo gasilne
aparate in ne vodo.
Na Videmskem se nam je zgo-
dilo, da so nas poklicali za
nočni požar v stanovanju, v ka-
terem je bila neka oseba. Nare-
dili smo, kar smo mogli, našli
smo temo in toploto, oseba pa
je bila hudo opečena, privlekli
smo jo ven, je pa kmalu nato
umrla.
Na kaj misliš, ko se ti zaradi
nevarnosti in občutka
ogroženosti sprošča adrena-
lin?
Adrenalin se začne sproščati že
takrat, ko prejmemo klic. Takoj
skočimo na kamion, se preo-
blečemo in vsakdo že razmisli,
kaj ga čaka, katere bodo njego-
ve naloge. Dokler ne pridemo
na kraj, ne vemo, kaj tam naj-
demo. Po radiu nas sproti ob-
veščajo, lahko pa tam najdemo
že spremenjene razmere. Pri-
pravljeni moramo biti na vse.
Prvi dan moje kariere mi je šef
rekel, naj bom ves čas ob njem
in naj ne naredim ničesar. Na
vse moramo biti pozorni, veli-
ko stvari se moramo naučiti.
Zlasti pri požarih moramo pa-
ziti na strukture, stavbe, kako
lahko reagirajo na toploto in
ogenj, da se ne porušijo. Po-
membno je ekipno delo. Ima-
mo tudi primerno opremo za
preverjanje uhajanja plina in
podobno. Vedno pa moramo
poseči in biti pripravljeni tve-
gati. Prvi posegi lahko šokirajo.
Adrenalin se naučimo kontro-
lirati s časom in izkušnjami. O
tem se med sabo pogovarjamo
in to nam pomaga. Če je po-
trebno, posreduje tudi psiho-
log, tudi po skupinah.
Si kdaj že izgubil kakšnega
kolego v hujšem primeru?
K sreči ne.
Gasilci občutijo strah? Kako
reagirajo?
Strah mora biti, to je normal-
no, človeško. Če se bojiš, si bolj
koncentriran, odreagiraš z gla-
vo. Prva skrb je rešiti osebo in,
če se da, premoženje. Zato sta
adrenalin in strah pomembna.
Tega pa ne smemo kazati, saj
moramo ljudem pomagati.
Nam lahko opišeš kakšnega
od najhuših prizorov, pred
katerimi si se znašel kot gasi-
lec?
Dogodkov je bilo veliko, mar-
sikaj pa skušam iz spomina iz-
brisati, “resetirati”. V spominu
skušam ohranjati to, kar bi mi
v prihodnje rabilo za morebit-
no sodno preiskavo. Kar je
grdega, skušam pozabiti. Imam
pa močne spomine na dva
večja potresa. Aprila 2009 sem
šel v L’Aquilo v Abruce: ko smo
prišli na kraj, sem se znašel
pred ruševinami in ljudmi, ki
so izgubili vse, pa so imeli še
dovolj moči, da so gledali na-
prej. V nas so videli reševalce,
bili so nam hvaležni. Delali
smo 24 ur na dan, iskali smo
osebe pod ruševinami. Še lep
čas so se nadaljevali popotresni
sunki, ki so bili tudi močni. Ko
smo bili na odprtem, smo
slišali kot nekak veter, ki se
je bližal, in tla so se začela
tresti … Neopisni trenutki,
ki mi bodo ostali za vse
življenje! Ljudem smo
skušali pomagati tudi tako,
da smo jih pospremili do
njihovih bolj ali manj po-
rušenih domov, kjer so lah-
ko, če se je dalo, poiskali kaj
svojega, na kar so bili
čustveno navezani, kar jim
je bilo najbolj dragoceno.
Druga izkušnja je bila po-
tres jeseni 2016 v kraju
Amatrice v Laciju. Tam sem
bil en teden. Po drugem
močnem sunku sem šel tu-
di v kraj Fermo; tam je bilo
razmeroma manj škode.
Nato so nas poslali v Visso
v Marke; tam smo bili pet
mesecev. Snežilo je, videl
sem nenavadno velike
snežinke. Podnevi je bilo
tudi toplo, ponoči pa kar
krepko pod ničlo. Ljudje so
prihajali do nas, skušali smo
jim biti v oporo in tolažbo, na-
vezali smo lepe prijateljske sti-
ke; nekatere še vedno ohran-
jam. Grdih trenutkov je torej bi-
lo še in še. Zaradi vsega, kar sem
povedal, pa je jasno, da so spo-
mini tudi zelo lepi.
Si deželni tajnik Samostojne-
ga sindikata gasilcev CO. NA.
PO. Kakšna je vloga tega sin-
dikata? Kaj bi povedal o nje-
govem delovanju?
Tajnik sem tri leta, prej sem bil
samo član, še prej pa v drugih
sindikatih. Omenjeni samo-
stojni sindikat skrbi za pravice
t. i. operativnih gasilcev. Taj-
niško mesto so mi ponudili, ker
so vedeli, da sem se s podobni-
mi zadevami že ukvarjal in bil
tudi nekaj časa v politiki. Rad
sem sprejel to nalogo. Pred leti
so sindikat ustanovili štirje ga-
silci, danes smo prvi sindikat
operativnih gasilcev na državni
ravni, imamo skoraj šest tisoč
članov. V zadnjih časih smo se
borili za to, da se bomo od 1.
julija dalje lahko prosto vozili z
vlaki, ko gremo v službo; med
drugim s svojo prisotnostjo tu-
di jamčimo varnost na vlakih.
Sindikat je zelo aktiven in ved-
no bolj številen. Imamo taj-
ništva v Trstu, Gorici, Vidmu in
Pordenonu. Dela je dosti, kot
tajnik sem veliko okoli.
V zadnjih mesecih je bilo po-
sebno pestro. Članom in dru-
gim gasilcem smo nudili infor-
macije o koronavirusu in omo-
gočili, da so lahko mirno delali.
Covid-19 je vse presenetil. Ime-
li smo veliko internetnih kon-
ferenc.
Kako je koronačas spremenil
vaše delo?
Državno vodstvo gasilcev je iz-
dalo smernice, da smo od 12.
marca do 19. maja imeli izme-
ne po 24 ur. Tako smo bili bolj
zaščiteni, izolirani in smo imeli
manj stikov z različnimi ljudmi.
Bilo je kar naporno. Kasarne so
bile zaprte za javnost in tudi
menjave izmen so morale biti
čim krajše. V času lockdowna je
bilo okrog 30-40% manj inter-
vencij. Ko so se rahljali preven-
tivni ukrepi, je njihovo število
počasi začelo rasti, zdaj so raz-
Obvestila
Pd Rupa - Peč vabi na izlet od
21. do 27. avgusta t .  l .  v
Abruce, Molize in na otoke
Tremiti. Vpis je možen do 15.
7. 2020. Informacije Ivo Kovic
- tel. 0481 882285, mail:
nadia. kovic@yahoo. it.
Zveza slovenske katoliške
prosvete sklicuje redni letni
občni zbor, ki bo v ponedeljek,
29. junija 2020, prvi sklic ob
12. uri, drugi pa ob 19. uri, v
zunanjih prostorih Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici (v
primeru slabega vremena pa
pod šotorom pred telovadnico)
z naslednjim dnevnim redom:
1. vol i tve predsednika
občnega zbora; 2. poročilo
nadzornega odbora; 3.
odobritev poročila o izvedeni
dejavnosti in obračuna za leto
2019; 4. odobritev programa
dejavnosti in proračuna za leto
2020; 5. razno. Občni zbor bo
potekal v skladu z zakonskimi
predpisi ,  določenimi za
preprečevanje prenosa SARS-
CoV-2.
Darovi
V spomin na Maro Kuzmin-Leban
daruje Ema Vidau-Žerjal 100
evrov. Alberta Carli 20 evrov
za cerkev sv. Ivana v Gorici.
(od 19. junija 2020 do 25. junija
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu
s frekvencami za Goriško
97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5
Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00
do 21.00. Spored:
Petek, 19. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 20. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 21. junija, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 22. junija (v studiu
v studiu Ilaria Bergnach, Miha
Kovic in Jakob Leopoli): Radio
Ve'rite'.
Torek, 23. junija (v studiu
Matjaž Pintar):  Utrinki v
našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 24. junija (v studiu
Danilo Čotar): Samotni pastir:
Gobe, l jubljene in
osovražene. Izbor melodij.
Četrtek, 25. junija (v studiu
Andrej Bavcon): Četr tkov
večer z glasbo - Zanimivosti,
obvestila in humor.
mere že spet “normalne”.
Je gasilcev v naši deželi do-
volj za vse potrebe? So med
njimi tudi Slovenci?
Naš sindikat trdi, da nas je v
deželi FJK premalo. Sindikat je
zadovoljen, da smo dosegli od-
prtje kasarne v Latisani, blizu
avtoceste, kjer so pogosto tudi
nesreče. Tako je v Vidmu vsaj
malo lažje. Dali so nam 28 no-
vih gasilcev, čez nekaj tednov
pride drugih osem. Tudi Gorica
in Trst imata težave: v prvi bi
manjkalo 30 gasilcev, v drugem
vsaj 15. Govorim o operativnih
gasilcih, pa tudi o tistih, ki ima-
jo tehnične in druge zadolžitve.
V celi deželi bi manjkalo okrog
100 gasilcev. Na deželni ravni
jih je kar nekaj, ki znajo sloven-
ski jezik. Taki so seveda zlasti na
Tržaškem in Goriškem, pa tudi
na Videmskem, zlasti na Trbižu.
Kakšne oblike sodelovanja
imate z ekipami gasilcev iz
bližnjih krajev Slovenije?
Prek mene se je naš sindikat po-
vezal in pobratil s Sindikatom
poklicnega gasilstva Slovenije
(SPGS). Novembra lani so nje-
govi člani tudi manifestirali z
nami v Rimu, da bi dosegli
zvišanje plač. Večkrat sodeluje-
mo. Obstaja tudi konvencija,
na podlagi katere gasilci iz Ita-
lije in Slovenije sodelujemo pri
različnih akcijah. To se dogaja
med Gorico in Novo Gorico, pa
tudi med Trstom in Koprom.
Na Tromeji sodelujejo italijan-
ski, slovenski in avstrijski gasil-
ci.
Bliža se poletje, ki je zaradi
vročine in suše čas najhujših
požarov itd. Kakšne nasvete
bi želel dati našim bralcem?
Pomembno je ohranjati red in
čistočo že okrog lastne hiše. Po-
leti je tudi pomembno ne
prižigati ognja na odprtem.
Kakšenkrat niti ne pomislimo,
a dovolj je samo iskra in posle-
dice so lahko zelo hude. Kdor
vidi požar, naj kliče številko 112
in naj na čim bolj jasen način
sporoči kraj. Sploh pa je po-
membno, da na vse načine
spoštujemo naravo.
Danijel Devetak
PROSVETNO DRUŠTVO "RUPA-PEČ" 
pod pokroviteljstvom ZSKP
prireja 
KRESOVANJE Z GLASBO
torek, 23. junija, ob 20.30 uri
v Rupi pri protipoplavnem nasipu ob Vipavi
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so 
na katerikoli način 
počastili spomin naše drage
MARE KUZMIN LEBAN.
SVOJCI
Kultura18. junija 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (116)
Primorski spomini na brate Plečnik (4)
V osebnem arhivu hranim poseben spomin na prof.
dr. Andreja Plečnika, tj. kopijo zapisnika inšpekcijske
konference za srednje šole z dne 14. februarja 1916
v Ljubljani (izvirnik hrani tamkajšnji nadškofijski arhiv).
Prof. Andrej Plečnik je bil član te komisije skupaj z
mojim prastricem prof. Ivanom Tabajem, ki se je med
prvo svetovno vojno za nekaj časa umaknil v Ljubljano,
kjer je konec leta 1915 prevzel ure pesnika in teologa
dr. Mihaela Opeke na cesarsko-kraljevi višji realki (drugi
člani inšpekcijske konference so bili kanonik in
zgodovinar dr. Josip Gruden, konzistorialni svetnik,
zgodovinar in pisatelj dr. Franc Perne, bogoslovni in
nabožni pisatelj prof. Gregorij Pečjak, prof. Lesičnik,
pesnik, pisatelj, dramatik in urednik dr. Alojzij Merhar,
teolog, pedagog in častni doktor Josip Demšar,
cerkveni govornik, pisatelj in teolog prof. dr. Josip Jerše).
Leta 1915 je Andrej Plečnik kupil hišo v Trnovem pri
Ljubljani, da bi se vanjo naselili vsi trije bratje in sestra.
Trnovo je bilo takrat še vas, znana po svojih lepih
vrtovih in sadovnjakih, in čeprav je danes predmestje
Ljubljane, je še opaziti drobce nekdanjega vaškega
utripa. Kraj krasijo velika cerkev sv. Janeza Krstnika,
pred katero je dr. France Prešeren prvič srečal
Primičevo Julijo (v spomin na ta dogodek je napisal
sonet “Je od vesel’ga časa teklo leto”), most čez potok
Gradaščica, ki ga je preuredil prav arhitekt Plečnik in
velja za edini most v Sloveniji (in eden redkih v Evropi),
na katerem rastejo drevesa, in seveda Plečnikova hiša,
ki je danes postala muzej. Plečnikov sosed je bil
trnovski župnik, pisatelj, jezikoslovec, prevajalec in
dramatik Fran Saleški Finžgar (Doslovče, 1871 -
Ljubljana, 1962), s katerim je arhitekt Jože navezal
odlične prijateljske odnose.
V tej hiši je Andrej živel le malo časa, saj je bil leta
1921 - kot smo videli - kazensko premeščen. Nekaj
časa je z arhitektom Jožetom živel mlajši brat Janez,
zdravnik, a zaradi popolnoma drugačnega - ne ravno
asketskega - življenjskega sloga se je kmalu izselil,
tudi ker je bila nekaj časa stavba tarča vandalskega
divjanja nekaterih Andrejevih nasprotnikov. Kljub temu
da sta si bila Jože in Janez precej različna, sta se imela
zelo rada. Po Andrejevi smrti leta 1931 sta njegovo
zapuščino izkoristila za financiranje gradnje cerkve sv.
Mihaela na Ljubljanskem barju, z Janezovo zapuščino
so pa bili po njegovi smrti poravnani še zadnji računi.
Jože je brez honorarja zgradil in obnovil več cerkva na
Slovenskem. Nekoč je izjavil: “Prvo umetnost je že
poganski človek posvečal svojim bogovom. –
Naredimo kaj lepega za cerkve, kar bo dvigalo
preproste duše, ki vso umetnost in lepoto vidijo morda
samo v svoji cerkvi. – V cerkvi, lepo zgrajeni in lepo
opremljeni, najde veren in preprost človek največji
užitek, katerega mu moramo nuditi”. Njegov brat Janez
je bil imeniten zdravnik, patolog in anatom. Veliko
podatkov o njem najdemo v življenjepisu, ki ga je
zgodovinar medicine doktor Ivan Pintar (Ljubljana,
1888 - 1963, nečak slavne slikarke Ivane Kobilce)
objavil v Slovenskem biografskem leksikonu. Janez
Plečnik je bil avtor prvega učbenika za anatomijo in
soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani, pri
kateri je bil več let dekan in prodekan. Uredil je
anatomski inštitut, bil je profesor anatomije, a je
predaval tudi sodno medicino. Poznan je bil zaradi
raziskovanja strukture nadledvic. Sodeloval je tudi pri
raziskavah o krvnih skupinah, ki jih je vodil avstrijski
zdravnik - dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali
medicino - dr. Karl Landsteiner (Dunaj, 1868 - New
York, 1943). V okviru teh raziskav je bila prof. Plečniku
- kot prvemu na svetu - odkrita krvna skupina B. Bil je
avtor strokovnih in poljudnih člankov.
Leta 1915 je Andrej Plečnik kupil hišo v Trnovem pri Ljubljani,
da bi se vanjo naselili vsi trije bratje in sestra. V njej je Andrej
živel le malo časa, saj je bil leta 1921 kazensko premeščen.
Nekaj časa je z arhitektom Jožetom, ki je hišo preuredil, živel
mlajši brat Janez, zdravnik, a zaradi popolnoma drugačnega
- ne ravno asketskega - življenjskega sloga se je kmalu izselil.
Čeprav je Trnovo danes predmestje Ljubljane, je še opaziti
drobce nekdanjega vaškega utripa. Kraj krasijo velika cerkev
sv. Janeza Krstnika, pred katero je dr. France Prešeren prvič
srečal Primičevo Julijo (v spomin na ta dogodek je napisal sonet
“Je od vesel’ga časa teklo leto”), most čez potok Gradaščica, ki
ga je preuredil prav arhitekt Plečnik in velja za edini most v
Sloveniji (in eden redkih v Evropi), na katerem rastejo drevesa,
in seveda Plečnikova hiša, ki je danes postala muzej.
Prof. Ivan Tabaj iz Štandreža se je med prvo svetovno
vojno za nekaj časa umaknil v Ljubljano, kjer je konec leta
1915 prevzel ure pesnika in teologa dr. Mihaela Opeke na
cesarsko-kraljevi višji realki. S prof. dr. Andrejem
Plečnikom je bil tudi član inšpekcijske konference za
srednje šole. Na sliki Ivan Tabaj sedi prvi z leve
Po Andrejevi smrti leta 1931 sta Jože in Janez Plečnik
zapuščino brata izkoristila za financiranje gradnje cerkve
sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, z Janezovo zapuščino
so pa bili po njegovi smrti poravnani še zadnji računi. Na
sliki: značilni zvonik Plečnikove cerkve sv. Mihaela
Janez Plečnik, brat slavnega arhitekta Jožeta in duhovnika
Andreja, je bil na svetovni ravni priznan zdravnik, patolog
in anatom. Bil je avtor prvega učbenika za anatomijo in
soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani, pri kateri je
bil več let dekan in prodekan. Bil je tudi velik človekoljub in
ljubitelj narave, zgodovine, glasbe - predvsem klavirja - in
slovenskega jezika.
Dimitri Tabaj
Gradnikov prevod 
Michelangelovega soneta
Boli in žalosti me, ali všeč
mi spet spomin je na minule dneve,
ki mi oživlja grehe vse in reve,
iščoč račun za čas, ki ga ni več.
Všeč mi je: ker pred smrtjo sem spoznal,
kako je kratko vsako radovanje.
Boli me; ker za milost, odpuščanje,
v poslednji uri mnogo je težav.
Čeprav mi jamstvo tvoji so obeti,
vendar, Gospod moj, smelost je veselje,
da vsaka se zamuda oprosti.
In vendar vzbuja up spet tvoja kri,
kot je neskončna tvoja muka bila,
brez mere tvoja bodo naj darila.
Stihi velikega renesančnega slikarja, kiparja
in pesnika Michelangela Buonarrotija
(1475-1564) v slovenskem prevodu
Alojza Gradnika (1882-1967). 
Poslal nam jih je Saša Rudolf v ponedeljek, 
8. junija 2020.
S 1. strani
V onstranske širjave je odšel Saša Rudolf
  am je večkrat
pripovedoval, kako je
očeta Ivana, znanega
tigrovca in organizatorja
primorskih vojnih ujetnikov
v Egiptu, prvič videl šele
maja 1946, ko se je oče lahko
vrnil v Trst.
Že v mladih letih se je Saša
približal časnikarstvu, saj je
pomagal očetu pri urejanju
lista Demokracija. Sodeloval
pa je tudi pri drugih
časopisih, še posebej pri
Novem listu, zadnja leta pa
se je oglašal v vseh naših
tiskanih medijih, vedno z
jasnimi in prodornimi
zapisi. Pristopil je tudi k
Radijskemu odru, kar je
izostrilo njegov čut za lep
jezik. Aktiven je bil tudi v
politiki, najprej v vrstah
Slovenske demokratske zveze
in nato pri Slovenski
skupnosti, saj je bil leta 1966
izvoljen kot pokrajinski
svetovalec in nato je bil
imenovan za pokrajinskega
odbornika.
Od leta 1966 je delal v ured-
ništvu dnevno informativ-
nih oddaj Radia Trst A. Leta
1971 je bil pobudnik nedel-
jske radijske oddaje Šport in
glasba. Poročal je s številnih
mednarodnih športnih prire-
ditev. Spremljal je poletne in
zimske olimpijske igre ter
svetovna prvenstva v nogo-
metu. O teh športnih temah
in o drugem radijskem delu,
ki ga je vedno bogatil tudi s
širšim poročanjem, je objavil
tri knjige, Olimpijski ogenj
in dim, Mundial in pred pol-
drugim letom Moj Rai. Leta
1998 je Saša Rudolf uredil
S knjigo lovskih črtic očetaIvana Rudolfa Spev v na-noško jutro. Prav tako je de-
javno sodeloval pri zborniku
o svojem očetu Ivanu.
V času vojne na Balkanu je
bil dopisnik vsedržavnega
informativnega programa na
drugi italijanski mreži RAI. O
teh dogodkih, a tudi o svo-
jem očetu Ivanu ter njego-
vem delovanju med primor-
skimi vojnimi ujetniki v Afri-
ki, kakor tudi o vojnih do-
godkih v nekdanji Jugoslavi-
ji, je napisal knjigo Xolotl-
med resnico in domišljijo, ki
je leta 1996 izšla pri Goriški
Mohorjevi družbi. O osamo-
svojitvi Slovenije pa je leta
2016 v samozaložbi izdal
knjigo Samostojni.
Saša Rudolf je prevzel vod-
stvo slovenskega uredništva
informativnih oddaj RAI sre-
di 90. let prejšnjega stoletja.
V obdobju njegovega uredni-
kovanja so poleg radijskih
sporedov leta 1995 stekli tu-
di televizijski programi z
dnevnikom v slovenščini.
Sašo Rudolfa smo pri Novem
listu prej in pri Novem glasu
od nekdaj cenili zaradi nje-
govega klenega pisanja, ime-
nitne slovenščine in predv-
sem zato, ker je znal jasno
povedati svoje mnenje, bil je
namreč demokrat, ki je od-
klanjal vsako pogubno in
zmotno ideologijo, vedno se
je zavzemal za dostojanstvo
slovenske narodne skupnosti
v Italiji.
Z Novim glasom je rad in
redno sodeloval, še pred
kratkim smo na prvi strani
našega tednika objavili nje-
govo kratko razmišljanje o
času pandemije, ki nas je vse
globoko zaznamovala.
Večkrat je napisal kratka in
jedrnata sporočila, včasih
nam je poslal vedno dobro-
namerno kritiko, opozarjal je
na dogodke, ki so bistvenega
pomena za našo skupnost.
“Živijo, vem, da sem pozen,
a želim te spomniti, da bo v
sredo, 10. junija, točno 80
let, ko je Duce z balkona na
trgu Venezia v Rimu napove-
dal vojno zahodnim reakcio-
narnim demokracijam iz Ve-
like Britanije do Francije. Ne
pozabimo na žrtve, ki jih je
vojna povzročila, gospodje
na tržaškem županstvu pa
želijo proslavljati 12. junij
1945, kot da bi se pred tem
nič ne zgodilo. Bodi zdrav!
Saša”, se je glasilo jutranje
sporočilo 8. junija letos.
Zvečer, ob 20. uri, pa sem isti
dan po elektronski pošti pre-
jel naslednje sporočilo: “Dra-
gi Jurij, čim sem zagledal
Gradnikova verza na prvi
strani Glasa, sem se spomnil
na njegove čudovite prevode
Michelangelovih sonetov.
Tebi v razmislek! Saša”
Priložil je sonet velikega To-
skanca v Gradnikovem pre-
vodu, ki ga njemu v spomin
in nam v razmislek, kot je za-
pisal, objavljamo.
Ko se hvaležni klanjamo nje-
govemu spominu, družini in
svojcem izrekamo naše
občuteno sožalje, Pravične-
mu pa našega Sašo iskreno
priporočamo. Pogrešali ga
bomo, zelo.
Naj mu bo lahka slovenska
zemlja, Gospod Bog pa naj
mu podari večni mir in
večna Luč naj mu sveti!
Kultura 18. junija 2020 9
Goriška Mohorjeva družba / Krasna potepanja z malčki
Dragocen pohodniški vodnik Barbare Ane Fužir
  li res dobro poznamo
naše kraje? Se vam ne zdi,
da pozabljamo, v
kakšnem naravnem bogastvu,
polnem zanimivosti in zgodo-
vine živimo? Danes predvsem
mladi in mlade družine veliko
potujejo daleč, poznajo svet, po-
zabljajo pa, da so lepote tudi za
domačim vogalom. Mogoče ne-
kateri tudi ne vedo zanje.
Večkrat se dogaja, da nas na to
spomnijo prav tisti, ki niso Pri-
morci in se sem preselijo, in ta-
krat se vprašamo, zakaj pravza-
prav nismo še videli tega ali
onega kraja, čeprav smo oddal-
jeni mogoče le kako minuto od
njega. To je prav primer Barbare
Ane Fužir Schart, profesorice
slovenščine in sociologije, ki se
je iz Štajerske preselila v Na-
brežino. Med materinstvom je
A ugotovila, da mali boljše spijo,če jih mame prej kakovostno
utrudijo na svežem zraku. Tako
je začela raziskovati kraške lepo-
te z malim Antonom. S prispev-
ki, ki jih je objavljala v športni
rubriki v Primorskem dnevni-
ku, je nastala zanimiva, poučna
in praktična knjiga, ki jo je letos
izdala Goriška Mohorjeva
družba. Kot je zapisala v sprem-
ni besedi urednica Majda Cibic,
je ljubiteljica narave pripravila
izbor sprehodov, ki so primerni
za dojenčka, ki ga starši nosijo v
nosilki, za komaj cepetajočega
otroka in nazadnje pravzaprav
za človeka katerekoli starosti.
Kot smo omenili na začetku, sa-
mi ljudje, ki tu živimo, premalo
poznamo svoje kraje, zato je
knjiga priporočena res vsem. V
njej je v bogatem izražanju pro-
fesorice zabeleženih 22 pohod-
niških etap, ki segajo od Štivana
do Komenskega in Sežanskega
Krasa. Vsak opis je edinstvena
osebna izkušnja, ki jo je doživela
Barbara Fužir, ko je prvič spoz-
nala kraj ali ko ga je prehodila
že tolikokrat, da je preštudirala
že vse možne variante in poti.
Na koncu zapisov so osnovne
informacije o dolžini poti, višin-
ski razliki, izhodišču in cilju. Av-
torica na začetku z občutkom
opisuje kako se je “poza-
mejčila”, kako je skozi knjige
naših avtorjev, kot npr. Alojza
Rebule, spoznala območje in se
z dušo približala kraškemu svetu
in ga začela tudi raziskovati. Ta-
ko je spoznala veličastne razgle-
de na morje in gore in se na ma-
lih vrhovih v okolici in spreho-
dih čutila kot prerojena. Prav na
enem od teh si je zamislila, da
bi lahko delila svojo izkušnjo
kot mamica pohodnica. To je
Sveti Lenart, kjer pravi, da vla-
Po prisilni zaustavitvi zaradi koronavirusa se SSG vrača v življenje
Julija uprizoritev Stoletje mjuzikala
  pidemija koronavirusa je
pregnala z odrskih desk
tudi Slovensko stalno gle-
dališče Trst, ki se je moralo za-
teči na spletna družbena om-
režja, da je lahko obdržalo trdne
vezi s svojim občinstvom in
najmlajšimi gledalci gledaliških
dvoran. Zdaj pa ob zrahljanih
ukrepih proti širjenju okužbe je
lahko tudi tržaško gledališče
bolj sproščeno zadihalo in
začelo uresničevati načrte, ki jih
je gotovo že kovalo v prisiljeni
prekinitvi javnega delovanja.
Tako v dvorani Gledališča Koper
že nastaja nova koprodukcijska,
gotovo navdušujoča predstava,
pravzaprav živahen muzikal z
naslovom Stoletje mjuzikla.
Kdor je imel srečo si ogledati ko-
produkcijsko predstavo Barufe
(po sloviti komediji Carla Gol-
donija jo je v “istrsko suknjo”
oblekel Predrag Lucić), ki so jo
v živopisani in kričavi paleti na-
rečij na oder v decembru l. 2017
postavila štiri primorska gleda-
E lišča iz treh držav, Gledališče Ko-per, SSG Trst, INK - Gradsko ka-zalište Pula in SNG Nova Gori-
ca, pod iskrivo režijo Vita Tau-
ferja, ni pozabil prekipeva-
jočega toka odrskega dogajanja,
ki igralcem in gledalcem ni do-
pustil niti hipec predaha.
Pričakovati je, da bo tudi nova
koprodukcija tržaškega, ko-
prskega in novogoriškega gleda-
lišča pod taktirko češkega
režiserja Stanislava Moše (1956)
doživela tak uspeh.
Uprizoritev bo iz znanih izsekov
različnih muzikalov stkala zgo-
dovino tega odrskega žanra, ki
je v zadnjih letih našel svoj pro-
stor tudi na slovenskih tleh. O
novi odrski postavitvi bo prvič
tekla beseda 17. junija v Kopru
ob predstavitvi letošnjega Pri-
JEZIKOVNICA
Iskreno sožalje
Potem ko sem napisala in odposlala prejšnjo Jezikovnico, še nisem
imela teme za naslednjo, niti misliti pa si nisem mogla, da bom
pisala o besedi sožalje. Tako kot nisem mogla predvideti, da bo
medtem odšel moj oče, od katerega smo se poslovili prejšnji teden.
Je že tako, da je vsaka smrt prezgodnja, četudi se zgodi v 82. letu,
in nepričakovana, čeprav sledi dologotrajnemu bolehanju. Vsi, ki
smo doživeli smrt bližnjega, vemo, da je boleče žalovanje
neizbežen proces, ki ga spremlja tudi zavest, da je treba iti naprej,
se spominjati in hkrati poskušati živeti čim bolj normalno. Odraz
tega zavedanja je današnji zapis. Ob očetovem slovesu sem
namreč med izrazi sočutja, ki sem jih prejela, zasledila jezikovni
pojav, ki ga prej še nisem poznala. Namreč to, da med uporabniki
jezika sploh ni samoumevno, katerega spola je beseda sožalje.
Oglejmo si samostalnik sožalje podrobneje. Ponavadi ga zasledimo
v stalnih besednih zvezah “iskreno sožalje” ali “moje sožalje” ali
“globoko iskreno sožalje”, ki se povezujejo z glagoli izreči in
izrekati, izraziti in izražati in zahvaliti in zahvaljevati se, torej v
izjavah, kot so npr.: “Ob boleči izgubi vam izrekam iskreno/globoko
sožalje” ali “Zahvaljujemo se za izraženo sožalje”. Samostalnik
sožalje je tvorjenka in sodi v besedno družino, kamor so uvrščene
še besede: žal, žalen, žalost, žalosten, užaloščen, žalovati, žalujoč,
žalujka, žalostinka itd. Kot piše v Slovenskem etimološkem slovarju
Marka Snoja, se etimološka razlaga besede sožalje povezuje z
besedo,  ki  jo poznamo v zvezi  “kaj  žalega stor i t i”  oz.  s
samostalnikom žal v pomenu žalost. V Slovarju slovenskega
knjižnega jezika pa izvemo, da je beseda sožalje samostalnik
srednjega spola, ki v rodilniku dobi končnico -a (sožalje, sožalja)
in pomeni “izraz sočutja komu ob smrti bližnjega človeka”. In zakaj
sožalje sploh izpostavljam? Če ste pozorno brali do sedaj, ste
lahko opazili, da sem zapisala pridevnika in svojilni zaimek
iskreno/globoko/moje sožalje v srednjem spolu, ne pa iskrene ali
globoke, kar bi bilo v ženskem spolu, in sicer v množini. Pravilen
je torej pridevnik v srednjem spolu (iskreno sožalje), ne pa v
ženskem (iskrene sožalje), ker je tudi samostalnik sožalje
srednjega, ne pa ženskega spola. Srednjega spola so namreč poleg
samostalnikov, ki se končujejo na -o (jabolko, mesto, kolo, krilo
itd.), številni samostalniki, ki se končujejo na -e, npr. zdravje,
veselje, ljubosumje, predavanje, kopanje, kolesarjenje itd. Spola
samostalnika ne določamo po končnici v imenovalniku, pač pa v
rodilniku, zato imata tako samostalnik srednjega spola okno kot
samostalnik srednjega spola vedenje v rodilniku ednine končnico
-a, torej okna in vedenja. Potemtakem tudi ni vsak samostalnik, ki
se konča na -e, kar samodejno v imenovalniku ženskega spola v
množini, kakor mislijo tisti, ki rabijo zvezo “iskrene sožalje”. Prav
je edino “iskreno sožalje”.
V razmerju med srednjim in ženskim spolom pa imamo tudi izjeme.
Beseda Šmarje na primer, ki je zemljepisno lastno ime več krajev
v Sloveniji, je na Primorskem ženskega spola in v množini, kar se
vidi iz mestnika (bili smo v Šmarjah nad Koprom), na Štajerskem
pa srednjega spola in v ednini (v Šmarju pri Jelšah je romarska
pot in cerkev sv. Roka). Podobne zadrege so še z zemljepisnim
imenom Tepanje: včasih zasledim rabo v Tepanjah, kar ni ustrezno,
gre namreč za smostalnik srednjega spola v ednini, torej v Tepanju.
Po drugi strani so Trbovlje ženski množinski samostalnik, torej bo
v mestniku pravilno izključno: v Trbovljah (ženski spol), ne pa v
Trbovl ju  (srednj i  spol ) .  Tudi  za Grosupl je  naj  ne b i  b i lo
najustrezneje, če rabimo v Grosupljah, medtem ko Slovenski
pravopis dovoljuje pregibanje v Grosupljem in Grosuplju (obe obliki
sta srednjega spola, samo da je prva pridevniška, druga pa
samostalniška).
Pa da me ne bi kdo narobe razumel: ne glede na vse napisano se
za izraze sožalja v vseh oblikah, četudi jezikovno drugačnih,
iskreno zahvaljujem; lažje je žalujočemu pri srcu v težkih trenutkih,
če sliši ali prebere izraze sožalja, kar je dokaz, da je njegove žalosti
mar tudi drugim.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o kate-
rih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vlad-
ka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 87
Tudi spletna izvedba je doživela uspeh
11. festival inovativnosti FestiNNO, ki ima čezmejni značaj in spada
v projekt Interreg Italija - Slovenija (gavni organizator je Univerza na
Primorskem, med soorganizatorji je tudi Slovensko deželno
gospodarsko združenje, SDGZ) je, kljub zdajšnji situaciji in premiku
na splet, potekal z izjemnimi vsebinami, odličnimi gosti, zanimivimi
pogovori, debatami, predavanji, delavnicami, okroglimi mizami in se
končal s čezmejnim natečajem za najbolj inovativne poslovne ideje
študentov – INNOchallenge. Več kot 400 gledalcev si je v štirih
sklopih lahko ogledalo 17 različnih interaktivnih vsebin v treh
različnih jezikih, slovenščini, italijanščini in angleščini, ter tri vnaprej
posnete vsebine, ki jih je pripravilo več kot 30 predavateljev in gostov.
Letošnji FestiNNO je poleg zanimivih vsebin s področij digitalnega
marketinga, spletne prodaje, upravljanja blagovnih znamk, programa
Erasmus za mlade podjetnike.... namenil pozornost tudi učenju in
prilagajanju podjetij in organizacij pri reševanju poslovnih izzivov, ki
jih je prinesla epidemija covida-19. Med drugimi so svojo izkušnjo
delili partnerji iz Italije. INNOchallenge je prinesel tudi zmagovalce
natečaja po mnenju komisije, sestavljene iz članov projekta in
pedagogov. To so bile skupine Arte (univerza Ca'Foscari, Benetke),
Freedom camp, Fresh Star t, S-belt (vse UP Fakulteta za
management, Koper) in Sea Squeezer (UP Fakulteta za turistične
vede - Turistica, Portorož). Na sklepnem dogodku so gledalci z
glasovanjem podelili nagrado velikega zmagovalca občinstva. Letos
jo je prejela skupina Freedom Camp, ki so jo sestavljali Klara
Koprivec, Matic Gantar, Maša Antunićević in Zala Esenko; vsi so
študentje UP Fakultete za management, Koper. Glavni organizator
prireditve, prof. dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za management, Koper,
je zelo zadovoljen z letošnjo izvedbo in že vabi na FestiNNO 2021.
Adimir Preradović, predsednik Študentskega sveta UP Fakultete za
managemnt, je med drugim dejal, da je FestiNNO za študente vsako
leto izjemna priložnost za stik strokovnjaki in podjetniki. Na tak način
študentje pridobivajo novo znanje in tkejo nove vezi, ki bodo gotovo
zelo dragocene v njihovi podjetniški prihodnosti. / IK
FestiNNO 2020
V četrtek, 18. junija 2020, ob 20. uri bo v Slovenskem
narodnem gledališču Nova Gorica zadnja premiera v letošnji
zaradi epidemije koronavirusa okrnjeni gledališki sezoni. To bo
tudi prva premiera po zaprtju gledališča zaradi ukrepov proti
širjenju virusne bolezni. Na velikem odru bo zaživela prva
slovenska uprizoritev mračne komedije Hanoha Levina (1943-
1999), judovskega dramaturga, pesnika, pisatelja in režiserja,
Jakiš in Pupče, v prevodu Milana Dekleve. Režijo podpisuje
izraelski režiser Yonatan Esterkin, dramaturško obdelavo pa
Ana Kržišnik Blažica. V predstavi igrajo Jure Kopušar, Miha
Nemec, Arna Hadžialjević, Patrizia Jurinčič Finžgar, Medea
Novak, Jože Hrovat, Radoš Bolčina, Blaž Valič, Iztok Mlakar in
gost Borut Petrović. Gosta sta tudi glasbenika Petra Trobec in
Goran Krmac. / IK
SNG Nova Gorica: Jakiš in Pupče, zadnja
premiera v sezoni 2019/2020
dajo čisto posebne energije, rav-
no prave za uvajanje otrok v po-
hodništvo. Opisi v knjigi so
skrbni in bogati z nasveti, predv-
sem za tiste mamice, ki so mo-
goče bolj v skrbeh in se bojijo v
naravo in pohodništvo s tako
majhnim otrokom. Istočasno
pa sproščeno branje plemenitijo
pogovori in anekdote do-
mačinov ter srečanje s kakšno
živalico, kot npr. kačo. Barbara
Fužir je namreč zelo duhovita in
v pravem trenutku zapiše šaljiv
spomin, izkušnjo in srečanje,
kot npr. z burjo, o kateri jasno
pove, da je ne razume, ali z lo-
kalpatriotizmom v Saležu. Naša
zemlja pa je zelo bogata tudi z
zgodovino in tudi tega ne pri-
manjkuje v publikaciji, saj avto-
rica v njej opisuje zgodovinske
sledi, objekte, naselja, kot so
npr. vojaška pokopališča, strelski
jarki, jame, svetišče boga Mitre,
ostanki dinozavra v Devinu itd.
Knjigo lepo popestrijo slike av-
torice in ilustracije Maje Mala-
lan in Jasne Košuta. Ponekod jih
je treba dopolniti in občasno tu-
di kaj narisati, kar otroke lahko
še bolj približa opisanemu izle-
tu.
Za konec lahko povemo, da po-
hodniški vodnik ni vreden
branja le zato, ker so v njem po-
datki, pa tudi občutki in opisi
avtorice, ampak tudi zato, ker je
dragocen pripomoček za
družine, ki bi rade z otroki
doživele pohodniško zadoščen-
je, in tudi za vse, ki premalo
poznajo zemljo, na kateri živijo,
in bi radi raziskovali tudi tiste
manj obljudene kraške kotičke.
MČ
morskega poletnega festivala.
Prav na festivalu bo 3. julija nje-
na predpremiera. Muzikal bo se-
stavni del programa Slovenske-
ga stalnega gledališča Trst v novi
sezoni 2020/2021, o kateri upa-
mo, da bo stekla brez kakršnih-
koli ovir. Glasbena predstava,
sestavljena iz odlomkov znanih
muzikalov, se bo prelevila v zao-
kroženo celoto pod vodstvom
Patricka Grebla, slovenskega di-
rigenta, skladatelja in aranžerja
zabavne glasbe, rojenega v Ko-
pru l. 1972, ki je končal študij
aranžiranja in kompozije l. 1995
na Berklee College of Music v
Bostonu in je med drugim usta-
novitelj, aranžer in producent
pevskega tria Eroika. Iz SSG bo-
sta v muzikalu nastopala Pri-
mož Forte in Lara Komar, v pev-
ski zasedbi bodo še Tinkara Ko-
vač, Jure Kopušar, Patrizia Ju-
rinčič, Tržačanka, članica SNG
Nova Gorica, Rok Matek, Anja
Drnovšek in Peter Gazdik.
IK
ZBORI – DRUGA FAZA
Okrogla miza o zborovski glasbi (spletno srečanje)
V ponedeljek, 22. junija, ob 20.30 
Vprašanja in odgovori glede položaja in
perspektiv zborov po novem državnem odloku
UDELEŽBA JE BREZPLAČNA
s predhodno rezervacijo na naslovih
zcpz.go@gmail.com in zvezacpz@gmail.com
Tržaška18. junija 202010
  Jasna Tuta 
Naše društvo ponuja športno aktivnost in obenem tudi
boljše spoznavanje naših krajev
POGOVOR 
  oma je iz Sesljana in zal-
jubljena je v domače
kraje. Jasno Tuta, po
izobrazbi je profesorica razred-
nega pouka, poznamo dobro tu-
di kot jadralko, blogerko in veli-
ko ljubiteljico športa in narave.
Ne nazadnje pa je tudi velika pu-
stolovka, ki je z nahrbtnikom na
ramenih prepotovala Tajsko,
Malezijo in Avstralijo, Mehiko,
Francosko Polinezijo, Novo Ze-
landijo, Tongo in Fidži, delno
po kopnem, večinoma pa po
morju. Rada dela z otroki, saj je
poleg učiteljskega poklica več
kot deset let uvajala otroke v
svet jadranja pri društvu Čupa.
Zelo aktivna je tudi pri Špor-
tnem društvu Grmada, pri kate-
rem so se letos odločili, da pri-
redijo poletni center v naravi za
otroke med 6. in 11. letom sta-
rosti. Druženje otrok v središču
se je pričelo v ponedeljek, 15. ju-
nija.
Najprej bi vas vprašal za oseb-
no misel glede izrednega leta,
ki ga doživljamo …
Nedvomno nenavadno in zah-
tevno leto z vseh zornih kotov.
Za vse je bilo tako z osebnega
kot delovnega vidika res pose-
ben izziv. Morali smo se priva-
diti na drugačne ritme, bili smo
veliko časa sami s sabo, kajti so-
cialno življenje in osebni stiki so
bili na minimumu. Prav tako je
načrtovanje pri delu in društvih
postalo drugačno, treba se je
prilagoditi, dobiti alternative,
treba je biti občutljivejši itd.
Vi zelo radi potujete, vam je
virus prekrižal letošnje poto-
valne načrte …?
Na srečo ne. Iz Francoske Poli-
nezije sem se vrnila decembra,
D tako da v kratkem nisem imelanič v načrtu. Zadnja leta sem sinabrala kar lepo število nepo-
zabnih potovanj, tako imam za
zdaj kar dobro zalogo za nekaj
časa.
Preidimo na delovanje
društva, kakšne so glavne de-
javnosti Športnega društva
Grmada?
Zgodovinsko je glavno delovan-
je športnega društva jamarstvo
oz. naš jamarski odsek. Pred
kratkim pa smo se odločili, da
delovanje društva razširimo in
prav tako tudi njegovo ponud-
bo. Pristopilo je lepo število no-
vih članov, ki niso nujno jamar-
ji. Skupna točka, ki povezuje vse
pri društvu, je ljubezen do
našega območja in športne de-
javnosti na odprtem, prav v tem
našem delčku med morjem in
Krasom. Naš cilj je promocija te-
ga območja, saj nekateri, ki živi-
jo tukaj, so še premalo raziskali
domače okolje, nekateri na pri-
mer še nikoli niso bili na morju
pred Devinom, drugi pa nikoli
v jami. Naši kraji so neprecen-
ljivo lepi in bogati z naravnega
vidika in nudijo široko paleto
možnih aktivnosti. Radi bi
omogočili čim več osebam, da z
različnimi športnimi aktivno-
stmi še boljše spoznajo to naše
območje in vse, kar ponuja.
Jamarstvo bo gotovo ostalo po-
membno področje našega delo-
vanja, dodali bomo še pohode
in krajše izlete, v ponedeljek se
je začel poletni center za otroke,
v programu pa so tudi vodni
športi, med njimi tudi supanje
in potapljanje, ki ju nima še no-
beno naše društvo. Supanje je
plovba po vodi na deski v sto-
ječem položaju in s pomočjo ve-
sla. V naših krajih je to malo
razširjena dejavnost, imamo pa
idealne okoliščine, saj imamo
pogosto mirno morje in lahko
priredimo enkratne izlete npr.
do Devinskega gradu, izvira Ti-
mave ipd. V načrtu so tudi izleti
z jadrnicami, saj so med nami
tudi številni jadralci, ki dobro
poznajo našo obalo in bi jo radi
predstavili tudi drugim. Sodelo-
vali bomo veliko tudi z Jadral-
nim klubom Čupa. Kot rečeno,
v načrtu so dejavnosti in izleti,
ki jih verjetno marsikdo ni še
doživel in pri katerih posamez-
niki lahko gledajo naše ob-
močje z drugačne perspektive.
Poskrbeli bomo tudi, da bomo
seznanili udeležence z zgodovi-
no naših krajev, vasi in stavb, ter
jim pripovedovali lokalne zgod-
be ali legende, ki jih mogoče še
ne poznajo. Nazadnje si želimo
dodati tudi enogastronomsko
ponudbo, saj imamo na ob-
močju in med člani veliko kme-
tov s široko ponudbo pridelkov.
Ste imeli v načrtu dejavnosti,
ki vam jih ni uspelo izvesti?
Trenutno se je treba precej pri-
lagoditi letošnjemu izrednemu
stanju. Treba je paziti na varno-
stne predpise in žal tudi omejiti
število udeležencev pri različnih
dejavnostih. Na programu smo
imeli tudi predavanja in nekaj
množičnih prireditev; vse to
smo morali za zdaj zaradi pred-
pisov zamrzniti.
Delovanju, kot ste že omenili,
ste letos dodali tudi poletni
center za otroke …
Tako je. Letos smo se odločili tu-
di za poletni center, saj je v tem
trenutku močno povpraševanje
za tako obliko otroške dejavno-
sti. Otroci so bili večinoma do-
ma za ekrani, tako da je poletni
center letos pridobil še večji po-
men. Otroci so presrečni, da se
lahko zopet vrnejo v naravo in
družbo drugih otrok.
Kako ste se organizirali? So
predpisi in pravila jasni?
Z birokratskega vidika je prava
nočna mora, saj so predpisi in
navodila zapleteni in se spre-
minjajo iz dneva v dan. Navodi-
la so tako državna kot deželna
in tudi občinska. Razlikujejo se
za vsako dejavnost, tako da smo
izgubili kar precej časa, da smo
vse dokumentacije prebrali,
preštudirali in potrebno izpol-
nili. Še težje je delo vzgojiteljev,
ki je že v navadnih razmerah
podvrženo veliki odgovornosti,
letos pa še toliko bolj. Žal smo
morali zaradi virusa in predpi-
sov omejiti število udeležencev,
in sicer na štirinajst otrok. Glav-
ni problem je prostorska stiska,
ki se pojavi ob deževnih dneh,
ko moramo biti na zaprtem in
moramo zagotoviti varnostno
razdaljo med otroki. Občina
nam je dovolila, da lahko upo-
rabljamo kot sedež središča
otroški vrtec v Mavhinjah. Ob
vstopu smo uredili točko, kjer
merimo temperaturo in kjer si
otroci umivajo in razkužijo ro-
ke. Zelo pozorni smo na higieno
in večkrat razkužimo in sanifi-
ciramo prostore. Igrač namreč
ni, saj bi si jih otroci med sabo
predajali, zato je tudi poletni
center usmerjen predvsem v na-
ravo. Večino časa bodo otroci
preživeli na travnikih in v goz-
du, kajti prepričani smo, da je ti-
sto, kar trenutno najbolj potre-
bujejo. Mislim, da je opazovanje
živali, dreves, rastlin in ležanje
v travi postalo še bolj neprecen-
ljivo. V bistvu bo kot neki skavt-
ski tabor z razliko, da traja od 8.
do 16. ure, zaradi letošnjih oko-
liščin se namreč ne sme prespati
v šotorih, drugače bi pomislili
tudi na to.
So starši v skrbeh?
Nekateri so v skrbeh, seveda. To
je letos normalno, saj nas je vi-
rus vse pretresel. Vsekakor so ra-
zumeli, da smo organizacijo
vzeli zelo resno z vsemi predpisi
in ne podcenjujemo nevarnosti.
Otroci so razdeljeni tudi na sku-
pine, vsaka ima svojega vzgoji-
telja in ni dovoljeno prehajanje
iz ene skupine v drugo. Tako
smo res na vse pomislili in var-
nost bo seveda na prvem mestu.
Torej je poletni center pravi
užitek v naravi …
Ja. Otroci se učijo skavtskih
veščin, kot so npr. orientacija,
zgradbe iz lesa, kurjenje ognja,
spoznavanje rastlin ipd. Odpra-
vili pa se bomo tudi na različne
pohode, k morju, na didaktično
kmetijo in v bližnje vasice, npr.
Slivno, Prečnik, Sesljan. Ostali
bomo vsekakor v bližini in zno-
traj občinskih meja, saj je eden
izmed ciljev tudi spoznavanje
našega območja. Mislim, da so
otroci in starši veseli, in tudi pri
društvu smo vsi zadovoljni z
uspehom pobude ter upamo, da
se bo v letih nadaljevala in raz-
vijala.
Matevž Čotar
  ponedeljek, 15. junija, so
v Amfiteatru Kosovelove-
ga doma v Sežani predsta-
vili nov roman z naslovom Črni
obroč sodobnega slovenskega pe-
snika, pisatelja, kritika in časni-
karja Marija Čuka, ki je izšel letos
pri založbi Mladika ob 100-letni-
ci požiga Narodnega doma. Črni
obroč je prvi romaneskni opis
požiga Narodnega doma v zgo-
dovini slovenskega slovstva, kot
je v uvodu povedala urednica za-
ložbe Nadia Roncelli. Dodala je,
da je Črni obroč še vedno meta-
fora nestrpnosti, ki pogojuje
življenje Slovencev v Trstu in
deželi FJK, saj nas sodobni itali-
janski nacionalisti krivijo, da
smo si sami zažgali Narodni dom
in da sploh nismo bili njegovi la-
stniki. Prisotne, ki so se v spošto-
vanju varnostnih pravil zbrali v
prelepi dvorani Kosovelovega do-
ma, je pozdravil župan Občine
Sežana David Škabar. Z veseljem
je sprejel ponovno odprtje sežan-
skega hrama in dejal, da je roman
zelo pomemben, saj je treba, da
tako mi kot naši zanamci nikoli
ne pozabimo svoje zgodovine.
Podrobneje je o knjigi nato spre-
govoril filozof, esejist in časnikar
Martin Brecelj, ki je pravzaprav
tudi igral pomembno vlogo pri
nastanku romana, saj je ob robu
V lanske Drage pisatelju namignil,ali se ne bi literarno lotil dogod-kov, kot sta požig Narodnega do-
ma in ustrelitev bazoviških juna-
kov, katerih okrogli obletnici
obhajamo letos. Slovensko slov-
stvo se je premalo ukvarjalo z
dramatičnimi dogodki takoj po
prvi svetovni vojni, Čuk je pa že
pokazal z romanom Prah, da se
zna zanimivo spuščati v našo
preteklost. Prav tako kot Pahor v
Grmadi v pristanu je tudi Čuk
potreboval neko distanco, pripo-
vedi se je lotil od zunaj in od da-
leč. Glavna ju-
naka romana
sta Dunajčana
Otto in Flora,
izmišljena li-
ka, preko kate-
rih bralec
doživi tragedi-
jo iz leta 1920. Otto mora v Trst
zaradi nepremičninskih poslov,
s sabo pelje ženo, da bi tudi malo
užival Tržaško. Dunajski par se
nastani v hotelu Balkan. V večna-
menski Fabianijevi stavbi se sez-
nanita z življenjem Slovencev v
Trstu. Kmalu ugotovita, da je po-
litično ozračje v Trstu napeto in
kako so Italijani negativno na-
strojeni proti Slovanom in tuj-
cem nasploh, tudi proti Avstrij-
cem. V tistih letih so se tudi
zvrstili razni narodnostni udarci,
kot D’Annunzijev pohod na Re-
ko leta 1919 in 11. julija spopad
v Splitu med oboroženimi jugo-
slovanskimi silami in italijansko
mornarico, pri čemer je bilo ne-
kaj žrtev na obeh straneh. To je
razkačilo italijanske nacionaliste
v Trstu, ki so se pod režijo krajev-
ne vodje Francesca Giunte zbrali
na Velikem trgu in izvedli pravi
protislovanski pogrom po mestu,
ki je dosegel vrhunec s požigom
Narodnega doma. Čuk zajame to
dramatično stanje tako, da vanj
vplete svoja literarna junaka, ki
se znajdeta na poti nacionalistov
in prisostvujeta požigu sloven-
skega hrama in tragičnemu kon-
cu Huga Robleka. Da bi se rešila
plamenov, sta Hugo in žena Pao-
la skočila iz drugega nadstropja,
pri čemer je Hugo umrl, žena pa
se hudo poškodovala. Ta zgodo-
vinsko resnični dogodek v roma-
nu še dodatno pretrese Otta in
Floro, ki sta se v Čukovi pripove-
di s slovenskim parom spoznala
in spoprijateljila. Zgodba poteka
kot filmski scenarij, literarni liki
se v njem neprisiljeno prepletajo
z zgodovinskimi, fikcija nadgra-
juje zgodovino, in to na smotrn
način, saj pisatelju uspe v značil-
nem, lahkotnem in barvitem slo-
gu prikazati tudi globlji pomen
obravnavanih dogodkov, je pou-
daril Brecelj, ki si nadeja, da bi
Čukov Črni obroč kdaj videli na
filmskem platnu.
Na koncu je bil na vrsti še avtor,
ki se je najprej zahvalil vsem, ki
so pomagali pri nastanku publi-
kacije, in tudi pobudniku večera
v Sežani, Davorinu Terčonu. Ma-
rij Čuk je povedal, kako se je lotil
pisanja in koliko je moral razi-
skovati in preštudirati okoliščine
tistega časa. Za pisanje se je bilo
treba vživeti v čas in stališča enih
in drugih, saj ne moremo reči, da
so vsi spomini enaki, pravi avtor.
Če bi bili vsi enaki in enakega do-
stojanstva vredni, bi zgodovino
močno relativizirali. “Spomin na
zlo je pač spomin na zlo in tega
se ne da izbrisati in 13. julij 1920
je bil v Trstu zlo”! je poudaril
Čuk. Takrat se niso znesli le nad
Fabianijevo stavbo, takrat se je
začel pregon tržaški Slovencev in
slovenskega naroda, začelo se je
zlo po celi Evropi in svetu. Avtor
je še enkrat poudaril, da si je želel
ohraniti neko pripovedno di-
stanco. Protagonista prihajata od
daleč, nič hudega sluteč, in jim
vrtinec dogodkov spremeni
življenje.
Letos je 100-letnica požiga Na-
rodnega doma in pisatelj si želi,
da bi roman pomagal pri ohran-
janju našega spomina, ki ga “ve-
ter” dnevno preletava. Književ-
nost ne rešuje sveta, ampak po-
maga, da je svet boljši, in si pri-
zadeva, da bi zgodovine ne
puščali v zaprašenih prostorih in
zanemarjali človekovega spomi-
na. “Spomin moramo ohraniti
ne kot maščevanje, ampak kot
opozorilo vsemu zlu, ki se rojeva.
Nasilje nad jezikom, človekom,
drugačnostjo je najbolj grozno
nasilje in ta roman je upor zoper
nasilja, je upor zoper zlo”, je skle-
nil Čuk. Črni obroč je klic nove
človečnosti in prav zato je delo,
ki je imelo že velik in pomemben
odziv v javnosti in medijih, res
vredno branja, predvsem danes,
ko nestrpnost in sovraštvo spet
raseta po svetu in tudi pri nas.
MČ
ZALOŽBA MLADIKA in
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV 
v sodelovanju z
DRUŠTVENO GOSTILNO GABROVEC
vabita na predstavitev romana
MARIJ ČUK - ČRNI OBROČ
Sodelujejo: Lojze Peterle, Boris M. Gombač in avtor.
Umetniško branje: Vladimir Jurc. 
Ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri
Društvena gostilna v Gabrovcu.
(Gabrovec 24, Občina Zgonik).
Sežana / Predstavitev romana Črni obroč pisatelja Marija Čuka
Upor zoper vsakršno 
nasilje in zlo
Tržaška 18. junija 2020 11
Obvestila
Založba Mladika in Društvo
slovenskih izobražencev v
sodelovanju z Društveno gostilno
Gabrovec vabita na predstavitev
romana Marija Čuk Črni obroč.
Sodelujejo: avtor Marij Čuk, prvi
predsednik vlade samostojne
Slovenije Lojze Peterle in
zgodovinar Boris M. Gombač.
Povezovala bo Nadia Roncelli.
Umetniško branje: dramski
Rasizem ni samo zadeva
Amerike
V prvih tednih svoje študijske izmenjave
sem spoznala prijaznega fanta iz Ekvadorja,
ki že več let živi v Španiji. Ko mi je v nekem
pogovoru razkril, da na svojih potovanjih po
Evropi še ni obiskal Slovenije, sem ga
pozvala, naj to čim prej popravi, saj so naši
kraj i  vsekakor vredni ogleda. Njegov
odgovor me je negativno presenetil: povedal
mi je, da mu je bilo rečeno, da bi ga lahko
v Sloveniji grdo gledali zaradi njegove
temne polt i .  Nisem vedela,  kako naj
odgovorim na te besede: hotela sem mu
ugovarjati, vendar sem si nazadnje morala
priznati, da je nekaj resnice v tem – tudi v
Sloveniji žal prepogosto pride do rasizma,
kar  je  oč i tno kak znanec mojega
ekvadorskega prijatelja doživel na lastni
koži.
Misel, da se kdo lahko počuti neudobno
zaradi  svoje  bar ve kože,  me je  ze lo
razžalostila. V času, ko v Združenih državah
potekajo zagreti protesti zaradi še ene
nepravične smrti temnopoltega državljana,
sem se s  tukajšnj imi  pr i jate l j i  spet
pogovarjala o tej temi in ob tem dobila
potrditev, da žal Evropejci večkrat nismo kaj
bolj napredni od Američanov.
Pr i jate l j  i z  I ta l i je ,  k i  ima zaradi
južnoamerišk ih korenin za odtenek
temnejšo kožo, mi je pripovedoval, da je v
svojem domačem mestu doživel neprijetno
srečanje s  pol ic i jo .  B i l  je  star  kakih
osemnajst let, ko se je nekega večera vračal
domov in je policist, ki je v okolici iskal tatu,
vanj nameril pištolo. Mož postave se mu je
opravičil, ko je spoznal, da je brez potrebe
prestrašil nedolžnega človeka, vendar ob
tem sploh ni skrival, da se je tako odzval
zaradi barve njegove kože. Skušal se je celo
pošaliti, ob tem pa izrekel zelo neokusno
pripombo: če bi bili v ZDA, bi najbrž sprožil.
Žal je v naši naravi, da človeka, ki ga ne
poznamo, prehitro sodimo po njegovem
videzu. Mojega prijatelja iz Italije so v
Granadi na primer vsi domačini imeli za
Maročana, saj prihaja večina Granadčanov
z njemu podobno barvo kože iz bližnjega
Maroka. V tem primeru ni šlo za predsodek,
a napaka je bila v tem, da so mu samo na
podlagi videza pripisali identiteto, ki je
seveda zelo daleč od njegove.
O podobni tematiki sem razmišljala tudi, ko
smo se ob 8. marcu pri tečaju španščine
pogovarjali o strahovih žensk: dekleta smo
priznale, da nas je večkrat strah, če se
moramo pozno zvečer same po cesti
sprehoditi do doma. Edina dva fanta, ki sta
bila takrat prisotna
pr i  pouku,  pa sta
ponudila tudi drugi
zorni kot: obema se
je že večkrat zgodilo,
da so dekleta, ko so
ju opazila na cesti,
h i t ro  spremeni la
smer ali pospešila korak, da bi se jima
izognila. To se mi je zazdelo skoraj smešno,
saj sem oba fanta že dobro poznala; če bi
se z njima ponoči sprehajala po mestu, bi
se počutila bolj varno, ne pa ogroženo. Žal
pa me njuna pr ipoved ni  posebno
presenetila: eden je visok Nemec z dolgimi
temnimi lasmi in uhanom, drugi pa je
Kanadčan libanonskih korenin z očitnimi
arabskimi potezami. Če sem iskrena, bi se
najbrž tudi jaz prestrašila in zamenjala
smer, če bi ju prvič srečala na cesti sredi
noči.
Vsaka manjšina se mora v določenih
okoliščinah soočati z nerazumevanjem ali
celo z zatiranjem – tudi nam, Slovencem iz
Italije, to ni popolnoma tuje. Razlika z
rasizmom pa je v tem, da ta temelji na
golem sklepanju – rasist vidi temnopoltega
človeka in avtomatično sklepa, da gre za
priseljenca, za kriminalca, za manjvredno
osebo, čeprav o njem ne ve ničesar. Kot
sem že poudarila z zgornjimi primeri, se je
prehitremu sklepanju včasih zelo težko
izogniti, saj lahko, kljub temu da nimamo
rasističnih teženj, podležemo stereotipom.
Mojca Petaros
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (12)
V večno domovino je odšel
ALEKSANDER FURLAN
Nekdanjemu odborniku in nadzorniku se
iskreno zahvaljujemo ter
otrokoma in ožjim sorodnikom izrekamo
občuteno sožalje
vsi pri Svetu slovenskih organizacij 
S 1. srani
Za vedno se je poslovil 
Aleksander Furlan - Šandrin
Ob izgubi dragega 
ALEKSANDRA FURLANA
izrekamo svojcem iskreno sožalje in se
klanjamo njegovemu spominu.
Društvo slovenskih izobražencev
Založba Mladika
Ob smrti
ALEKSANDRA FURLANA,
dolgoletnega rajonskega svetovalca in člana tržaškega
pokrajinskega sveta, pa vsestranskega kulturnega in
prosvetnega delavca, velikega narodnjaka, izrekamo 
prizadetima sinovoma in vsem sorodnikom svoje
iskreno in občuteno sožalje.
Slovenska skupnost 
Ostra obsodba ponovnega
fašističnega izpada
Tako se je začelo že včasih. Napadali so kulturne domove,
zato da so udarili v skupnost kot celoto. Sto let po požigu
Narodnega doma v Trstu novodobni fašisti iz vrst zloglasnega
gibanja CasaPound uporabljajo podoben pristop, le z – za
zdaj - bistveno ublaženimi jakostjo in učinki. Potuhnjeni v
noči so se znesli nad Kulturnim domom v Boljuncu, nad
poslopjem, ki simbolizira kulturni utrip slovenske narodne
skupnosti. Žaljive napise bo tudi tokrat občinska uprava
odstranila in storilce prijavila sodnim oblastem. Ker poznamo
zgodovino, nas fašisti ne ganejo: vemo, kdo so bili
zmagovalci in kdo poraženci druge svetovne vojne. Vemo,
kdo je sovražil in uničeval in kdo je osvobajal. Vemo, kje so
se pojavili madeži in kje stranpoti. Vemo, kdo, kdaj in zakaj
je požgal Narodni dom v Trstu, ki se bo v kratkem ponovno
vrnil v naše roke. Tako kot se spodobi v pravni državi, ki
nekaj daje na resnico, pravico in zakonitost.
Pozornost na sodobne izzive in pogled daleč naprej pa naj
bosta naš najboljši odgovor vsem, ki še vedno bolestno
pogrevajo sovražne spomine iz oddaljene preteklosti.
SSO o zadnjem mazaškem dejanju v
Boljuncu
Svet slovenskih organizacij je zelo zaskrbljen zaradi nove
mazaške akcije na pročelju Kulturnega doma v Boljuncu.
Zato krovna organizacija Slovencev v Italiji poziva, naj se za
dobro Tržaške in celotne dežele Furlanije Julijske krajine
pozornost in prizadevanja usmerita v projekte, ki imajo kot
cilj izgradnjo skupne in strpne prihodnosti v dobrobit mlajšim
generacijam. Zgodovino so namreč že napisali in popisali
zgodovinarji, o čemer priča skupno poročilo mešane
kulturno-zgodovinske komisije italijanskih in slovenskih
zgodovinarjev iz leta 2000. Za sedanjost in prihodnost pa
smo odgovorni vsi skupaj, ki prebivamo v tem prostoru.
V prihodnjih tednih bomo priča pomembnim dogodkom, ki
se bodo s svetlimi črkami zapisali v našo stvarnost. Ti
dogodki bodo odraz skupnega sodelovanja med različnimi
jezikovnimi komponentami mesta in dveh sosednjih držav.
Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno
sobivamo in sodelujemo. K temu sta prav tako poklicani
Slovenija in Italija, za kateri predstavlja visoka raven zaščite
jezikovnih manjšin glavno osnovo za uspešno in
perspektivno sodelovanje v sklopu skupnega evropskega
prostora.
Kratke
  il je prosvetni in javni
delavec, ki je bil na listi
stranke Slovenska
skupnost več mandatov
zaporedoma izvoljen v
rajonski svet za Greto,
Barkovlje, Rojan, aktiven v
barkovljanskem prosvetnem
društvu in odboru Zveze
cerkvenih pevskih zborov v
Trstu, pri katerem je sodeloval
tako v izvršnem kot nazadnje
v nadzornem odboru. Poznali
in cenili smo ga tudi kot
pesnika in pisatelja. Kot je sam
večkrat povedal, ga je
pesnjenja naučil g. Albert
Miklavec, s katerim se je
Furlan družil predvsem v
pevskih vrstah, kajti oba sta
bila odlična pevca. Miklavec
mu je razložil, naj misel, vtis,
bolečino ali srečni trenutek, ki
ga želi upesniti, strne v
besede, ki so mu najbližje, in
naj prve verze, s katerimi
predstavi snov, dopolni s
poanto. In Šandrin se je tega
držal. Več pesmi je napisal v
knjižni slovenščini, a prav
gotovo se bo v spomin in srca
mnogih zapisal predvsem kot
avtor narečnih besedil. Svoja
čustva, vtise, bolečine in
srečne trenutke je znal namreč
najlepše ubesediti v jeziku
svojega srca in duše, v
barkovljanskem narečju.
Pesmi je objavljal v Mladiki,
včasih jih recitiral v društvu
ali na koncertih ZCPZ,
nekatera besedila so doživela
tudi uglasbitev. Znano je npr.,
da je Vrabec uglasbil
Šandrinovo Pesem zvestobe, v
kateri je avtobiografsko
poudaril svojo zvestobo
nonotovim naukom in
slovenstvu. Isti skladatelj je
mojstrsko uglasbil tudi nekaj
verzov Šandrinove pesmi
Pojemo, ki jo je sicer posvetil
Aleksandri Pertot in
barkovljanskemu zboru in jo
mnogi pevci poznamo, ker je
bila dolga leta sigla za
zborovsko oddajo na Radiu
B Trst A, v njej pa se prepletajobesede: “Mi pojemo, pojemo,pojemo, vam in sebi v
zabavo”!
Kako mu je pela barkovljanska
slovenska beseda! Užitek ga je
bilo poslušati, ko je kaj
pripovedoval ali razpravljal.
Bogate življenjske izkušnje,
bistrost, modrost, plemenitost
in srčnost, ob tem pa še smisel
za humor, so njegovim
besedam dajale prav poseben
čar. Bil je sicer umirjen človek,
ki pa se je znal za stvari, v
katere je verjel, tudi pošteno
segreti in suvereno povedati in
utemeljiti, kaj misli, in to na
vseh področjih, pa najsibo o
zborovski kulturi, prosvetnem
delovanju v našem zamejskem
prostoru, o politiki ali
narodnostnem vprašanju.
Pri ZCPZ bomo prav gotovo
pogrešali njegovo zvesto
sodelovanje v vodstvu
organizacije. V zadnjem letu,
prav zaradi zdravstvenih težav,
ni več sodeloval pri
Združenem zboru, a za vse
bodo nepozabni večeri, ki smo
jih skupaj preživeli med
poletnimi seminarji v raznih
termah po Sloveniji, kakor
tudi njegovi nastopi na
sklepnih večerih ob koncu
seminarjev, ko je s kako
anekdoto iz preteklih let ali
recitacijo kake svoje narečne
pesmi ponudil prisotnim
poslušalcem ob trenutku
sproščene, zdrave zabave še
veliko snovi za razmislek.
Dragoceno je bilo njegovo
pričevanje o prijateljevanju z
Ubaldom Vrabcem.
Zborovodjo in skladatelja je
bolje spoznal in se z njim
spoprijateljil, ko je sredi
petdesetih let prejšnjega
stoletja, po razpustitvi prvega
zbora Milan Pertot v
Barkovljah, pristopil k
Vrabčevemu Komornemu
zboru, ki se je nato
preimenoval v zbor Jacobus
Gallus. Prav vidim ga, kako so
mu žarele oči, ko je z
navdušenjem pripovedoval, da
so bili pevci tega zbora
predvsem veliki prijatelji in da
so peli povsod in ob vsaki
priložnosti in da so bili vaje in
družabna srečanja pri tem
zboru nekaj izrednega. Furlan
je Vrabca pogosto obiskoval in
se z njim veliko pogovarjal o
vsem mogočem in mislim, da
je Vrabca spoznal do bistva; o
tem je v 6. številki zbornika
Glas naših zborov tudi napisal
izredno dragoceno pričevanje,
ki ga bo moral upoštevati
vsakdo, ki bo kdaj pisal kako
razpravo o tem našem
tržaškem skladatelju in
zborovodji. Ko se je tudi
Gallus razpustil, pa je Šandrin
sprejel povabilo svetoivanskih
prijateljev in pristopil k zboru
Marij Kogoj. Dokler je mogel,
je sodeloval pri Združenem
zboru zveze in tudi na
barkovljanskem cerkvenem
koru.
Pisanje poezije oz. spominskih
črtic je bilo za Šandrina
intimno dejanje, ki pa ga je
rad delil z bralci ali poslušalci,
zborovsko petje pa je bilo zanj
prav gotovo javna
manifestacija, ko se javno in
glasno izraža ves spektrum
človeških oz. narodovih
čutenj. Tako je zelo jasno
zapisal v črtici Sanje in
stvarnost v spominski knjižici
Bilo je nekoč, ki je izšla pred
kakim mesecem pri založbi
Mladika: “Kar nekateri
predlagajo, češ naj pojejo
samo najboljši zbori, ni
najboljši predlog. Govorili so
tudi o reprezentančnem
zboru. Kakovost za nekatere in
molk za vse ostale, cena je
previsoka.  (…) Pri nekaterih
proslavah – petje pred
Narodnim domom, proslava
na bazovski gmajni in še na
drugih – so ravno ti tako
imenovani 'skromni' zbori
tisti, ki se prvi odzovejo na
klic za take pobude, in
množična prisotnost pevcev je
zagotovljena, kar prav pride
ravno predlagateljem
kakovosti.  (Se tega zavedajo?
Dvomim.) ”
Tako je razmišljal naš
Aleksander Furlan – Šandrin,
ki nam bo s svojo kleno
besedo še kako manjkal.
Vedno ga bomo ohranili v
najlepšem spominu. Naj mu
bo lahka domača
barkovljanska zemlja!
Foto Danilo Pahor (Draga 2018)
igralec Vladimir Jurc. V
ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri
v Društveni gostilni v Gabrovcu pri
Trstu.  (Gabrovec 24, Občina
Zgonik).  Prosimo, da svojo
prisotnost najavite:
redakcija@mladika. com, +39
040 3480818
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Lizeta Janežič 20 evrov.
Aktualno18. junija 202012
  rožami okrasiva kapelo,
odloživa prtljago v sobo
in že sva povabljeni na
večerjo. Povsod visijo listi z na-
pisi dobrodošlice, ki so jih se-
stre pripravile za naju. Čeprav
sicer jedo zelo skromno, za pro-
stovoljce vedno pripravijo kako
presenečenje. Tokrat so spekle
svež kruh in pecivo, na mizi so
tudi Coca-Cola, Sprite, Fanta in
celo vino. Ta teden so počitni-
ce, povedo, in otroci bodo zelo
veseli, če bosta z njimi. Tako v
naslednjih dneh na dvorišču v
senci dreves rišemo, izdeluje-
mo prstne lutke, se igramo naše
in njihove igre, skačemo čez ko-
lebnico, pojemo, starejša dekle-
ta pa Gabrijeli spletajo kitke.
Obiščeva tudi sestre matere Te-
reze v Alamati. Prinesli sva jim
bombažne plenice in druge
stvari, ki jih nujno potrebujejo.
Dogovorimo se, da bova kak te-
den pomagali tudi pri njih.
Potem se neko jutro vsi
zbašemo v stari “kamiončin”, s
katerim se sestra Brikti vsak dan
pelje na bližnjo kmetijo. Tu so
polja s tefom, hlev s kravami in
telički, ovce, senik, nasadi raz-
novrstnega sadja, zelenjave in
sladkornega trsa. Naše deklice
se razkropijo med drevjem in se
veselijo svežega zraka in zelen-
ja. Nato sestra Brikti naseka
sladkorni trs in jih pokliče. To
je najboljša malica! Debla na-
seka na manjše kose in deklice
grizljajo, sesajo sok in potem iz-
pljunejo ostanek.
V letošnjem letu so jug Etiopije,
Somalijo in Kenijo zajeli roji
kobilic. Ko se tak stokilometrski
oblak kobilic spusti proti zem-
lji, požre vse. Nekaj manjših ro-
jev je priletelo tudi nad Kobo.
“Vsi smo šli na njive, tudi de-
klice”, reče sestra Abeba. “Pre-
Z ganjali smo jih z dimom, z ro-potanjem, z vsem mogočim.Tako niso naredile velike ško-
de”.
Seveda sestra Brikti vsega dela
na veliki kmetiji ne more opra-
vljati sama, pomaga ji kar nekaj
delavcev. Ob robu njive se pod
drevesom igrajo trije mali otro-
ci. V bližini njihova mama iz
kravjega dreka in slame z roka-
mi v rokavicah oblikuje nekake
palačinke in jih suši na soncu.
Ko so suhe, jih zlaga na kupe.
To bo kurjava za glinene pečice
in staromodne štedilnike. “Ne
vem, kje sestra Brikti pobira vse
te reveže? ” reče sestra Bisirat.
“Vedno najde kako revno
družino in ji da delo na njivi.
Saj ne zato, ker bi potrebovala
delavce, ampak zasmilijo se ji
in tako jim najde vsaj nekaj de-
la, da niso lačni”. Sestra Brikti
nikoli ne zapusti svojih njiv.
“Če izgubim eno papajo, je to
izgubljeno sadje za naše otro-
ke”, reče. Pa da ne bi mislili, da
so v bližini teh njiv samo kame-
le in opice, tudi tigri so. Na nji-
vi velikokrat sreča tudi kače. Na
njivo gre vsak dan zjutraj in se
vrača zvečer. Sede k mizi, zmoli
in tiho poje svojo večerjo. Če jo
boli glava, si skuha kavo in van-
jo pomaka kruh. Tablet ne sme
jesti, ker je alergična na parace-
tamol. Preden konec februarja
odidem domov, mi prinese fo-
tografije teh treh otrok in nji-
hove mame. “Vsak evro jim bo
prišel prav”, reče. “Prvi otrok je
bil zaželen. Potem je jemala
kontracepcijske tablete, saj je
videla, da je njen mož nor. A ji
je na silo naredil še dva otroka.
Potem se je ločil in ima z drugo
ženo še tri otroke. Vseeno pije
in grozi tej ubogi ženski. Res ra-
bi pomoč. Živi kot podnajem-
nica in delo na tej njivi je njen
edini vir dohodka”
Počitnice izkoristimo tudi za
izlet. Veliko nas je, saj so se nam
pridružili tudi patri kapucini s
fanti iz svoje sirotišnice. Toyota
bo premalo in najeti bomo mo-
rali avtobus. Sestre iščejo šofer-
je, ki bi nas bili pripravljeni od-
peljati čez visoko planoto, kjer
na nadmorski višini 2.539 m
leži mesto Korem, potem pa do
bližnjega jezera Ashenge. To je
v regiji Tigray, me pa smo iz
Amhare. Časi so nemirni, regiji
se ne marata preveč, še na poti
do Alamate te trikrat ustavijo
vojaki. Preverjajo potnike,
prtljago, vozila. Prvi šofer navi-
je ceno, saj ga je strah in nas v
resnici noče peljati. Nato sestre
najdejo drugega, bolj pogum-
nega šoferja, ki postavi spre-
jemljivo ceno.
Kuharica Mulu dan prej pripra-
vi kosilo za vse, injero, riž z me-
som in kruh, sestre pa kupijo
Coca-Colo in oranžado. Res nas
je lepo videti, ko se tako na-
tlačeni v malem avtobusu in to-
yoti drug za drugim odpeljemo
proti Alamati in naprej čez vi-
soko planoto, potem pa se
spuščamo po dolgi cesti v pro-
strano dolino jezera Ashenge,
kjer se na ogromnih pašnikih
prosto pase na tisoče govedi. Je-
zero Ashenge leži na nadmor-
ski višini 2.409 m. Dolgo je 5
km in široko 4 km. Torej njego-
va površina meri 20 kvadratnih
kilometrov. V jeziku do-
mačinov, Tigrajcev, se imenuje
Tsada Bahri ali Belo morje zara-
di številnih ptic, ki se spreleta-
vajo nad njim ali se zibljejo na
modrih valovih. V zgodovini
pa je bila dolina ob jezeru pri-
zorišče kar nekaj znamenitih
bitk.
Šoferja se ustavita na robu
pašnika in pravo veselje je gle-
dati radostne obraze naših de-
klic in fantov, sester in kapuci-
nov, vseh skupaj nas je gotovo
več kot štirideset, ko stopajo iz
vozil na mehko travo in dihajo
svež zrak in se čudijo prostra-
nosti in lepoti te doline in mo-
drini neba, ki odseva na gladini
širnega jezera. Takoj nas ob-
krožijo pastirji, fantki, stari ka-
kih osem, devet, morda deset
let, med njimi je le nekaj odra-
slih fantov. Prosijo nas za
svinčnike. Odprem torbo, vza-
mem ven vrečko mandljev in
začnem deliti še tistih nekaj
svinčnikov, ki jih imam, pa mi
jih kar iztrgajo iz rok. S. Bisirat
prihiti vsa razburjena: “Kaj de-
laš, Špela? Hitro pridi z mano.
Ne smeš dati nobenemu, če ni-
maš za vse. Še nevarni bodo po-
stali”. Vsi se odpravimo proti je-
zeru, pastirčki pa za nami, s ti-
stimi milo prosečimi očmi mo-
ledujejo za svinčnike, si nas
ogledujejo in se smejijo. Posta-
jajo nadležni in s. Bisirat jih v
njihovem jeziku kar napodi, a
oni vztrajno hodijo za nami.
Mimogrede, s. Bisirat zna šest
jezikov, poleg amharščine, ti-
grajščine, jezika irob in itali-
janščine še dva druga etiopska
jezika. Teh je sicer v Etiopiji več
kot osemdeset, razdeljeni so v
štiri različne jezikovne skupine,
semitsko, kušitsko, omotsko in
nilosaharsko.
Blizu jezera se usedemo na tla,
klepetamo, se smejimo, gleda-
mo krave in pastirje in pastirji
gledajo nas, oprti ali sloneči na
svoje pastirske palice. Sestra
reče: “Kosilo bomo pojedli na-
zaj grede, kje ob poti, drugače
nam bodo še to pobrali”. Foto-
grafiramo se, tisti najbolj po-
gumni med nami si zavihajo
hlače in čofotajo po vodi. Pa-
stirčki pa se kar slečejo, skočijo
v vodo in zaplavajo. Sonce pri-
peka, a močan in mrzel veter
nas hladi. S seboj imam nekaj
rut in z njimi zaščitim mlajšim
deklicam glavo in vrat. Resda so
vajene sonca, a še nikoli do zdaj
niso bile tako dolgo izpostavlje-
ne sončnim žarkom. Sploh pa
še nikoli doslej niso bile na izle-
tu! Zato je veselje še toliko
večje. Naša šoferja se usedeta
malo stran od nas, pa tudi z
njunih obrazov sije širok na-
smeh. Pastirji so nam vedno
bliže, nekateri nas le opazujejo,
leže na tleh, ob svojih palicah,
drugi pa se začnejo pogovarjati
s starejšimi dekleti. Tu in tam
se z različnih koncev pašnika
oglasijo zategli glasovi goveda.
Gledamo živali, kako prihajajo
ob breg jezera, da bi se napile
vode. Po dolgem postanku v tej
prostrani dolini se odpravimo
nazaj proti našim vozilom. Pa-
stirji pa za nami. Gledajo nas,
kako vstopamo, sedamo na klo-
pi in nam sledijo tudi, ko se za-
prejo vrata in šoferja spravita
motor v tek. Tečejo ob poti in
nam mahajo v slovo.
Tako se poslavljamo od tega
prečudovitega dela Etiopskega
višavja. Spet se vzpenjamo čez
visoko planjavo in na vsakem
ovinku gledamo na desno, kjer
izpred naših oči izginja jezero.
Ko se spuščamo proti Alamati,
najdemo prostor ob cesti, kjer
se lahko ustavimo. Čas je za ko-
silo. Najprej poiščemo skrite
kotičke med drevesi ali še malo
dlje, ko se čez vzpetino spusti-
mo po bregu in se ob suhi rečni
strugi za kako veliko skalo po-
lulamo. Nato dekleta pomagajo
sestram razdeliti hrano. Pod
vsakim drevesom čepijo po trije
ali štirje otroci in med ščebe-
tanjem in vriskanjem tešijo la-
koto. In tudi tu se nam pri-
bližajo pastirji iz okoliških va-
sic. Prosijo za hrano. Sestra naj-
prej gleda stran, nato se ji za-
smilijo in mednje razdeli nekaj
kosov kruha in injere. Veseli se
umaknejo malo stran in pod
drevesom pojejo, kar so dobili.
Potem pokažejo na mrtvo kozo.
“Opica jo je”, povejo. Ko po-
spravimo za seboj, se spet strpa-
mo v vozila in se odpeljemo
dalje. In kmalu tudi mi
srečamo opice, ki ob cesti čaka-
jo na tistih nekaj redkih starih
avtomobilov, ki kdaj pa kdaj
pripeljejo tod mimo. Seveda se
vedno vsi vzhičeni ustavijo in
opazujejo opice, ki moledujejo
za hrano. “Poglej, poglej tega
samca, kako je nesramen, vse
pobere zase, drugih niti blizu
ne pusti. Niti samic, niti drugih
samcev, niti čisto malih opic
ne! Še natepe jih in napodi”!
komentira zdaj ta, zdaj oni iz-
med nas. Kako podobno je v
človeškem svetu, pomislim, z
malo trpkim priokusom.
/dalje
Špela Pahor
Na izletu odkrivanje etiopskih lepot
Etiopija tretjič
  red kratkim (v letošnjem
letu) se je pod uredniško
taktirko sociologinje Lede
Dobrinja znašel na knjižnih po-
licah zbornik Slovensko staro-
selstvo in Istri III, v izdaji Zavo-
da za kulturo in izobraževanje
Koper ter kulturnega društva
Beseda Slovenske Istre, Koper.
Knjiga je posvečena spominu
na 150. obletnico narodnega ta-
bora v Kubedu (1870), na sko-
rajšnjo 100. obletnico prvega
ljudskega odpora proti fašizmu
v Evropi (Marezige, 1921) in na
30. obletnico delovanja Zavoda
za kulturo in izobraževanje Vi-
ta.
Nekaj splošnih misli o knjigi
Zbornik, z več kot petdesetimi
prispevki izpod peresa nekaj de-
set avtorjev, predstavlja nadalje-
vanje prvih dveh istoimenskih
zbornikov (I in II), v katerih so
bili predstavljeni starodavni Hi-
stri in kar se je v izročilu in ljud-
ski kulturi ohranilo od njih. V
zadnjem pa se srečamo z novi-
mi razlagami virov o sloven-
skem staroselstvu na prostoru
Srednje Evrope, zlasti z vidika
obrambe, upravljanja starosel-
skih skupnosti in ohranjanja
njihovega izročila. Etnologinja
dr. Duša Krnel Umek, avtorica
enega od prispevkov, je zapisala,
da se Slovenci “pred stoletji ni-
smo spraševali, ali smo starosel-
ci, ker so takrat to že vedeli”, ter
je pri tem citirala jezikoslovca
Antona Vramca, Bohoriča, Val-
vazorja, Vodnika in druge avtor-
P je. Vendar se je potem to veden-je zgubilo ali pa so ga zamolčali,dokler ni v 80. letih prejšnjega
stoletja spet izbruhnilo na dan,
zlasti po zaslugi nepoklicnih ra-
ziskovalcev. Bilo je potrjeno tu-
di v svetovni zgodovini Weltge-
schichte, ki je izšla v avstro-
ogrski monarhiji v letih 1899 –
1907 in je bila prevedena tudi v
angleški in ruski jezik, pa čeprav
je to slovensko staroselstvo
osrednje Evrope imelo v prete-
klosti različna druga imena, kot
npr. Karni, Histri, Panoni, Nori-
ki, Veneti, Vendi idr., za Rimlja-
ne pa tudi Sclavi. Urednica zbor-
nika Leda Dobrinja piše v uvo-
du, da želi zbornik opozoriti
“na kričeče praznine in štrleče
arbitrarne trditve” o izvoru Slo-
vencev, “ki so pripomogli, da
smo danes videti kot narod brez
korenin”. Pri tem še opozarja,
“da so ljudje, ideje in morala de-
javniki preživetja. Višja kot je
morala, več ko je idealov in po-
nosa, večja je moč in več je
zmag ter bolj je v razcvetu in se
širi skupnost”. Svojo zahvalo
vsem, ki so pripomogli k izidu
zbornika, je končala z beseda-
mi, da “se vidimo v naslednji
bitki”, kar bi lahko pomenilo,
da vojna za kredibilno razlago
naše staroselske zgodovine še ni
končana.
Kratek povzetek vsebine zborni-
ka
V uvodu beremo, da prvo po-
glavje, poleg splošnih zgodo-
vinskih, jezikovnih in narodo-
pisnih tem ter izsledkov nekate-
rih sodobnih genetskih razi-
skav, “vsebuje prispevke, ki na
področju starejše splošne in vo-
jaške zgodovine odkrivajo ne-
kritično prevzemanje tujih sta-
lišč in prinašajo izvirne podatke
iz naše sredine”. Dr. Anton Per-
dih npr. v svoji knjigi Izvor Slo-
vencev in drugih Evropejcev
ugotavlja, da so po DNK-ju iz
okostij nekdanjih Venetov naj-
sorodnejši današnji Slovenci, ter
poziva slovenske zgodovinarje,
da pri proučevanju izvora Slo-
vencev prenehajo prepisovati
tujo zgodovinsko literaturo, ki
so jo narekovali interesi velikih
držav, in pristopijo k lastnim iz-
virnim raziskavam, poslužujoč
se sodobnih raziskovalnih pri-
jemov. Drugo poglavje obrav-
nava staroselsko domoznansko
zapuščino in zapolnjuje dose-
danjo praznino na področju
ljudskega slovstva v Istri. Kajti
negovanje nesnovne kulture je
vedno tudi se-
stavni del
obrambe naroda
in ozemlja, še
zlasti v času prev-
zemanja tujega
življenjskega
prostora brez kla-
sičnih vojnih
sredstev, prek
globalizma, mul-
tikulturalizma,
množičnih mi-
gracij ipd. Tretje
poglavje je na-
menjeno razisko-
vanju in odkri-
vanju načina
življenja, vero-
vanja (bogomi-
li), duhovnosti,
življenjskih na-
vad slovenskih
staroselcev kot
tudi obrambi
ozemlja (Varde, černide …). Po-
zornost zbuja raziskava o pojmu
Varda, po kateri se poimenujejo
vzpetine oziroma razgledne
točke, s katerih so staroselski
stražarji (černide) opazovali do-
gajanje v okolici. Beseda naj bi
izvirala iz staroselskega izraza
vardevati (varovati, stražiti, bra-
niti). Iz izčrpnega prispevka An-
dreja Šiška izhaja, da je beseda
Varda prisotna v celotnem sred-
njeevropskem prostoru, čeprav
v različnih izpeljankah (Guar-
dia, Wart …). Kot zbuja pozor-
nost tudi prisotnost lipe kot
simbolnega drevesa srednjee-
vropskih ljudstev slovanskega
izvora. Najdemo jo namreč tudi
v germanskem predelu Alp,
čeprav je znano, da je german-
sko simbolno drevo hrast.
Četrto poglavje prinaša ugoto-
vitve in raziskovalne izsledke o
organiziranosti in vodenju sta-
roselskih skupnosti, o volitvah
in vlogi županov, o vlogi kam-
nitih miz pod lipami idr. Po-
glavje sega tudi v novejšo zgo-
dovino, ko je bilo slovensko
ozemlje tarča osvajalnih poho-
dov tujcev. Številni priloženi do-
kumenti razbijajo mit o dom-
nevni nesporni prevladujoči ita-
lijanskosti istrskih mest, odkri-
vajo številna pozabljena narod-
na prizadevanja ob koncu 19.
stoletja (tabori) ter mnoge pre-
zrte publikacije o Slovenski Istri
od leta 1919 do danes. Knjiga
prinaša tudi mnogo dragocenih
podatkov o preteklem dogajan-
ju v širšem srednjeevropskem
prostoru kot tudi v ožjih pokra-
jinah, naseljenih s Slovenci
(Istra, Beneška Slovenija, Kran-
jska idr.). Iz del zgodovinarja Pa-
vla Diakona npr. zvemo, da se
ime Slovenija pojavi že ob vpa-
du bavarskega vojvode Thasila
leta 594.
Venetoslovje kot “kriva vera”
Jožko Šavli v svojem sklepnem
sestavku trdi, da slovanski naro-
di niso izšli iz nekega skupnega
pranaroda za Karpati, o katerem
po njegovem mnenju ni nobe-
nih zgodovinskih sledov, am-
pak so kot staroselci živeli na
prostoru od Jadrana, prek širše
Srednje Evrope in Donave do
Baltika. Meni, da gre pri tem za
akademski konstrukt, pogojen z
ideologijo najprej panslovan-
stva in potem še jugoslovanstva.
Kdorkoli je poskušal ta kon-
strukt razbijati, so se v preteklo-
sti zagovorniki navedenih ideo-
logij pognali nanj s pravo histe-
rijo. To je izkusil tudi sam avtor,
ko je objavil svojo študijo Vene-
ti, naši davni predniki (Dunaj,
1985). Vendar so se raziskave o
Venetih kot naših prednikih na-
daljevale, tudi v tujini. Dr. Gert
Maier (Koln) in Gunter Wer-
mush (Berlin) sta na podlagi šte-
vilnih imen na danes nemškem
srednjeevropskem prostoru ter
na osnovi zgodovinskega in ar-
heološkega gradiva pripravila
na zgoščenki študijo Schon Ve-
neter sprachen slavisch (Že Ve-
neti so govorili slovansko) . Ti
staroselci naj bi izvirali iz slovite
Lužiške kulture (po letu 1200 pr.
Kr.) ter naj bi v svojih selitvah
zaokroženo naselili najprej
Srednjo Evropo in še druge pre-
dele. Pred nekaj leti naj bi tej te-
mi namenil precejšnjo pozor-
nost tudi ameriški jezikoslovec
Charles Bryant – Abraham. Naš
slovenski kanadski rojak Anton
Ambrožič pa naj bi s proučevan-
jem in razlago venetskih napi-
sov po Srednji Evropi prišel do
podobnih sklepov; tej temi je
namenil kar štiri knjige. Šavli se
čudi temu, da so ob tem sloven-
ski protivenetski jurišniki ob-
molknili in niso zagnali histeri-
je. Tako doživlja venetska zgod-
ba razplet, ki utegne postati zelo
zanimiv.
Milan Gregorič
Koper / Izšel je nov zbornik   
Slovensko staroselstvo in Istri III
Slovenija 18. junija 2020 13
O pomenu in usodi Narodnega doma v Trstu
Še vedno je najbolj pomembna varnost pred koronavirusom covid-19
  azmišljanje in pisanje bo-
mo tokrat namenili čedal-
je hitrejšemu stopnjevan-
ju sovraštva v Sloveniji, ki se
odraža v akcijah znanih in tudi
na novo nastalih gibanjih in sku-
pinah, med katerimi so tudi tisti,
ki grozijo z nasiljem, terorjem ali
celo z umori. Toda največja za-
skrbljenost, menimo, bi morala
veljati napovedim in verjetnosti,
da se utegne kmalu, v tako ime-
novanem drugem valu, znova
pojaviti smrtonosni koronavirus
covid-19. Ljudje so po odpravi
skoraj vseh omejitev in zaščitnih
ukrepov vlade zoper virus posta-
li bolj sproščeni in celo ravno-
dušni do nevarnosti, ki še ogroža
nas v Sloveniji in svet. Vlada je
opustila dva pomembna preven-
tivna ukrepa. Njen govorec, ve-
leposlanik Jelko Kacin, ne prireja
več rednih novinarskih konfe-
renc, namenjenih dejavnostim
zoper covid-19, ki so bile odmev-
ne in koristne. Težko razumljivo
in utemeljeno je tudi zaprtje
državnega klicnega centra za in-
formacije o novem virusu. V
njem so izvedenci, ki jih je izbral
Nacionalni inštitut za javno
zdravje, dajali ključne informa-
cije in priporočila za zaščito
zdravja in zoper možnosti
okužb. Delovala je brezplačna te-
lefonska številka. Državni klicni
center za informacije o novem
virusu je začel delovati 9. marca,
do zaprtja v petek, 12. junija, pa
je prejel več kot 50 tisoč klicev
državljanov Slovenije, pa tudi
tujcev, ki so jih zanimala navo-
dila glede pandemije.
Kar zadeva gonjo proti novi vla-
R di, je ta premišljena in uperjenazoper njo, koalicijo in posebejnapadalna do premiera Janeza
Janšo. V Ljubljani in nekaterih
drugih krajih se dogajajo prote-
sti z nastopajočimi na kolesih ali
s hojo. Med njimi so v petek, 12.
junija, zvečer opazili nekaj
moških z zakritimi obrazi, ki naj
bi bili po nekaterih trditvah
pravzaprav teroristi, ki so prišli
iz tujine. Preskočili so varovalno
ograjo pred zgradbo parlamenta,
nekaj deset samooklicanih pro-
testnikov jo je začelo podirati,
pri tem pa niso upoštevali uka-
zov policistov, naj prenehajo
kršitev zakona. Policisti so se-
dem nasilnežev prijeli, jih odve-
dli na bližnjo policijsko postajo,
jih tam oglobili, potem pa izpu-
stili na prostost.
Upokojeni ljubljanski nadškof
msgr. dr. Anton Stres je v uvod-
niku z naslovom Za demokracijo
gre, objavljenem v novi številki
Slovenskega časa, časnika za
družbo in kulturo, ki je priloga
tednika Družina, zapisal: “Na-
vadno ljudje protestirajo zaradi
kakih nevzdržnih razmer, ko so
hudo teptane temeljne človeko-
ve pravice in se dela velika škoda
občemu dobremu. Drugače pa
so samo volitve dopustna in de-
mokratična pot za zamenjavo
vlade. V Sloveniji pa je vrstni red
obraten. Najprej se zahteva od-
stop vlade, šele potem se iz-
mišljajo razlogi. Ti sploh niso
pomembni, saj jih narekuje vna-
prejšnja odločitev za rušenje vla-
de. Vlada bi po prepričanju skraj-
nih levičarjev morala odstopiti,
preden je nastopila in sploh kaj
naredila. Samooklicani prote-
stniki kličejo k nasilnemu rušen-
ju legitimne oblasti, česar pa ne
smemo dovoliti”. Redovnica
Emanuela Žerdin se v članku,
objavljenem v tedniku Družina,
sprašuje “Kdo bo podrl zid so-
vraštva v Sloveniji”? Zapisala je
tudi: “Ali bodo zdaj spet ubijali
nas, ki imamo radi Jezusa in smo
podporniki Janeza Janše”?
No, sedanja politična opozicija v
Sloveniji ima nove razdiralne na-
mere. Odločila se je, da bo vla-
gala zahteve za interpelacije, to-
rej obtožbe proti posameznim
ministrom, ne glede na to, ali bi
se kaj pregrešili ali ne. Prva tako
zasnovana interpelacija je bila
na zahtevo opozicijskih strank
izvedena zoper Zdravka
Počivalška, ministra za gospo-
darski razvoj in tehnologijo in
podpredsednika vlade. Obtožen
je bil nezakonitosti in malverza-
cij pri nakupu in razdeljevanju
zaščitne opreme za obvladovan-
Osnova za pridobitev znaka “Green Beach”
Več slovenskih kopališč z modro zastavo
  rinajst slovenskih naravnih
kopališč in marin je za svo-
je trajnostno upravljanje
prejelo okoljski znak modra zasta-
va za leto 2020. V 26 letih izvajan-
ja programa Modra zastava so v
Sloveniji podelili že 217 modrih
zastav za naravna kopališča in ma-
rine ter več kot 3.000 individual-
nih modrih zastav za plovila. V
sklopu programa Modra zastava
tudi letos podeljujejo dve posebni
priznanji za izvedene okoljske ak-
tivnosti kopališč in marin. Le-
tošnja kopalna sezona bo sicer ne-
kaj posebnega, saj je celoten svet
prizadela pandemija in posle-
dično bo tudi kopalna sezona naj-
verjetneje nekoliko drugačna, kot
smo je bili vajeni doslej. Medna-
rodna komisija programa Modra
zastava je na predlog Nacionalne
komisije za modro zastavo za leto
2020 v Sloveniji potrdila 13 mo-
drih zastav. Dobitniki modrih za-
stav za leošnje leto so Centralna
plaža Okolje Portorož, Naravno
kopališče Terme Krka Strunjan,
Naravna kopališča Meduza Porto-
rož, Salinera Strunjan, St. Bernar-
din, Vile Park Bernardin, Kamp
Lucija (vsa ta kopališča so v občini
Piran), Simonov zaliv Izola v
občini Izola, Naravno kopališče
Mokra Mačka v občini Koper, Na-
ravno kopališče Lesce in Šobčev
bajer v občini Radovljica, Grajsko
kopališče Bled na Bledu, pa še Ma-
rina Portorož in Marina v Izoli.
Slovenija je ena izmed 50 držav, v
katerih so podelili skupno 4.600
modrih zastav. Število podeljenih
modrih zastav se po svetu vsako
leto povečuje, saj za upravljavce
kopališč in marin ter pristojne
občine predstavlja dodano vred-
nost in kazalnik učinkovitosti tu-
T ristične ponudbe ter zelenega tu-rizma.Modro zastavo lahko pridobijo
marine, naravna kopališča in la-
stniki komercialnih plovil, ki za-
dostijo zahtevnim kriterijem in le-
te v praksi udejanjajo. Kriteriji pro-
grama modra zastava so
razvrščeni v štiri kategorije: kako-
vost kopalne vode, okoljska vzgoja
in informiranje, okoljsko upra-
vljanje in varnost ter storitve.
Marine in kopališča prejmejo mo-
dro zastavo za obdobje enega leta,
v katerem morajo izpolnjevati vse
zahtevane kriterije. Ustrezno izva-
janje zahtev in kriterijev preverja-
jo uporabniki in nadzorniki Do-
ves-a in FEE-ja (to je prostovoljna,
samostojna neprofitna organiza-
cija, ki v Sloveniji izvaja prepoz-
navne mednarodne okoljske pro-
grame za spodbujanje okoljske
vzgoje in trajnostnega razvoja) in
javnost opozarjajo na morebitne
pomanjkljivosti, ki jih je treba v
najkrajšem možnem času odpra-
viti, sicer lahko modro zastavo tu-
di izgubijo.
Osnova za pridobitev znaka “Gre-
en Beach” Več slovenskih kopališč
z modro zastavo Trinajst sloven-
skih naravnih kopališč in marin
je za svoje trajnostno upravljanje
prejelo okoljski znak modra zasta-
va za leto 2020. V 26 letih izvajan-
ja programa Modra zastava so v
Sloveniji podelili že 217 modrih
zastav za naravna kopališča in ma-
rine ter več kot 3.000 individual-
nih modrih zastav za plovila. V
sklopu programa Modra zastava
tudi letos podeljujejo dve posebni
priznanji za izvedene okoljske ak-
tivnosti kopališč in marin. Le-
tošnja kopalna sezona bo sicer ne-
kaj posebnega, saj je celoten svet
prizadela pandemija in posle-
dično bo tudi kopalna sezona naj-
verjetneje nekoliko drugačna, kot
smo je bili vajeni doslej. Medna-
rodna komisija programa Modra
zastava je na predlog Nacionalne
komisije za modro zastavo za leto
2020 v Sloveniji potrdila 13 mo-
drih zastav. Dobitniki modrih za-
stav za leošnje leto so Centralna
plaža Okolje Portorož, Naravno
kopališče Terme Krka Strunjan,
Naravna kopališča Meduza Porto-
je covida-19. Obtoževanja so se
sesula v nič, ker so poslanci vlad-
nih strank dokazali, da minister
Zdravko Počivalšek ni napravil
ničesar, kar bi ga kazensko ali ka-
ko drugače obremenjevalo. V
opoziciji menda zdaj pripravljajo
nove interpelacije, se pravi ob-
tožbe, zoper ministra za notranje
zadeve Aleša Hojsa, ministra za
obrambo in podpredsednika vla-
de Mateja Tonina in ministra za
kulturo Vaska Simonitija. Robert
Balen je v komentarju z naslo-
vom Prevlada janšizma, objavlje-
nem v mariborskem časniku
Večer, sporočil, “da bo vlaganje
interpelacij (obtožnic, op. a) za-
vrlo delo in učinkovitost vlade
do te mere, da ne bo imela časa
in energije za mukotrpno
reševanje gospodarske in
družbene krize. S tem bo ustva-
rila možnosti za svoj razpad”.
V javnosti in tudi v politiki je na-
letel na zanimanje in ocene pri-
spevek Iva Jevnikarja, znanega
časnikarja in vsestranskega na-
rodnega delavca in ustvarjalca iz
Trsta, o pomenu in usodi Narod-
nega doma v Trstu. Gre za
obširen in natančen prikaz o ze-
lo aktualni temi. Objavil ga je v
novi številki Slovenskega časa, ki
je časopis za družbo in kulturo,
sicer pa priloga tednika Družina.
Avtor podrobno in natančno
opisuje in komentira Narodni
dom od požiga 13. julija 1920
dalje in poudarja, da se je s
požigom začel izvajati kulturni
genocid nad Slovenci na Primor-
skem in Hrvati v Istri, zaradi
česar Narodni dom ostaja mej-
nik v naši polpretekli zgodovini.
Ob 100-letnici požiga naj bi Ita-
lija to zgradbo, ki je nabita z zgo-
dovino in simboliko, vrnila Slo-
  edagoška fakulteta Uni-
verze na Primorskem or-
ganizira 26. avgusta
2020 v okviru Erasmus+ pro-
grama PEDPACK Pedagogy &
Practice nacionalno strokov-
no konferenco Spodbujanje
učinkovitega učenja, ki je na-
menjena predvsem učitelji-
cam in učiteljem prvega in
drugega vzgojno-izobraževal-
nega obdobja medsebojnih
odnosov, formativnega
spremljanja ipd. Organizacij-
ski odbor, ki ga sestavljajo vi-
sokošolske učiteljice s fakulte-
te dr. Majda Cencič, dr. Barba-
ra Horvat, dr. Tina Štember-
ger, dr. Barbara Baloh, dr. Eda
Birsa, dr. Nataša Dolec Orba-
nić in dr. Tadeja Volmut, bo
pripravljene prispevke združil
v zbornik in jih objavil na
spletni strani projekta. “Pre-
pričani smo, da imajo tudi
naši učitelji veliko dobrih pri-
merov iz praks in že preiz-
kušenih učnih metod, s kate-
rimi omogočajo kakovostno
učenje učencem, in metod
učenja ter pripomočkov za
spodbujanje učenja učencev,
ki jih bodo na avgustovski
konferenci predstavili in jih
lahko nato pokažemo tudi
našim tujim partnerjem”, so
povedale članice organizacij-
skega odbora. Na konferenci
bodo predstavljeni prispevki s
področja spodbujanja ra-
zličnih strategij učenja (npr.
samostojno učenje idr.), pri-
lagajanja pouka različnim
P učnim stilom in različnim po-trebam učencev, zagotavljanjamožnosti, da se učenci sami
učijo, omogočanja med-
vrstniškega učenja, medpred-
metnega povezovanja, vzpo-
stavljanja pozitivne klime za
učenje in spodbujanje dobrih
praks. Konferenca je nadalje-
vanje in nadgradnja delavni-
ce, ki je letos februarja pote-
kala na fakulteti v Kopru. 44
udeležencev je po končani ak-
tivnosti prejelo tudi eno iz-
med gradiv, ki je nastalo v
sklopu mednarodnega projek-
ta Pedagogika in praksa:
poučevanje in učenje v osnov-
nih šolah: Razvoj učinkovite-
ga učenja. V gradivu so pred-
stavljeni tuji primeri, učne
metode in pripomočki, ki jih
lahko naši učitelji uporabljajo
pri pouku. “Na podlagi dose-
danjih izkušenj v slovenskih
šolah smo prepričani, da se
lahko v tujini pohvalimo z
našo dobro prakso”. Na kon-
ferenci bodo udeleženci pri-
sluhnili različnim primerom,
kako učitelji spodbujajo učen-
je učencev, in si ogledali po-
snetke, ki so nastali v času epi-
demije koronavirusa, saj bo ta
izkušnja vplivala na nadaljnje
delo učiteljev. Nacionalna
strokovna konferenca bo od-
prla možnosti izmenjave stro-
kovnih izkušenj tudi med
učitelji v Sloveniji in Italiji.
Več informacij in prijava: pef-
konferenca. pedpac@pef. upr.
si
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
/ Strokovna konferenca
Spodbujanje
učinkovitega učenja
rož, Salinera Strunjan, St. Bernar-
din, Vile Park Bernardin, Kamp
Lucija (vsa ta kopališča so v občini
Piran), Simonov zaliv Izola v
občini Izola, Naravno kopališče
Mokra Mačka v občini Koper, Na-
ravno kopališče Lesce in Šobčev
bajer v občini Radovljica, Grajsko
kopališče Bled na Bledu, pa še Ma-
rina Portorož in Marina v Izoli.
Slovenija je ena izmed 50 držav, v
katerih so podelili skupno 4.600
modrih zastav. Število podeljenih
modrih zastav se po svetu vsako
leto povečuje, saj za upravljavce
kopališč in marin ter pristojne
občine predstavlja dodano vred-
nost in kazalnik učinkovitosti tu-
ristične ponudbe ter zelenega tu-
rizma.
Modro zastavo lahko pridobijo
marine, naravna kopališča in la-
stniki komercialnih plovil, ki za-
dostijo zahtevnim kriterijem in le-
te v praksi udejanjajo. Kriteriji pro-
grama modra zastava so
razvrščeni v štiri kategorije: kako-
vost kopalne vode, okoljska vzgoja
in informiranje, okoljsko upra-
vljanje in varnost ter storitve.
Marine in kopališča prejmejo mo-
dro zastavo za obdobje enega leta,
v katerem morajo izpolnjevati vse
zahtevane kriterije. Ustrezno izva-
janje zahtev in kriterijev preverja-
jo uporabniki in nadzorniki Do-
ves-a in FEE-ja (to je prostovoljna,
samostojna neprofitna organiza-
cija, ki v Sloveniji izvaja prepoz-
navne mednarodne okoljske pro-
grame za spodbujanje okoljske
vzgoje in trajnostnega razvoja) in
javnost opozarjajo na morebitne
pomanjkljivosti, ki jih je treba v
najkrajšem možnem času odpra-
viti, sicer lahko modro zastavo tu-
di izgubijo.
vencem. To naj bi se zgodilo tudi
zato, ker so se odnosi med Slo-
venci in Italijani izboljšali, zavest
o nujni popravi krivice je dozo-
rela, delo manjšinskih predstav-
nikov, slovenskega državnega
vrha in diplomacije, pa so obro-
dili sad. V času sprave in njenem
duhu se bosta 13. julija srečala
italijanski in slovenski predsed-
nik, Sergio Mattarella in Borut
Pahor.
Kot spodbudno dopolnilo raz-
mišljanja in mnenj Iva Jevnikar-
ja o Narodnem domu v Trstu z
velikim zadovoljstvom spo-
ročam, kar je sicer že znano, da
je od ponedeljka, 15. junija, zno-
va odprta meja med Slovenijo in
Italijo za prost promet.
Marijan Drobež
Razstava del Eve Skok
V Hiši kulture v Šmartnem je bilo v petek, 12. junija 2020, ob 19. uri
odprtje razstave del Eve Skok, ob 19.30 pa glasbeno-literarno
popotovanje s Sabino Vostner. Večer prirejajo Javni sklad RS za
kulturne dejavnosti Območna izpostava Nova Gorica, Hiša kulture
Šmartno in Društvo Sozvočje.
Evo Skok že od otroških let zanima umetnost. V zadnjih štirih letih
osnovne šole v Solkanu se je že udeleževala natečajev. Leta 2014
se je vpisala na Likovno gimnazijo v Novi Gorici. Zadnje leto srednje
šole je imela skupinsko razstavo v Pilonovi galeriji in Hiši mladih v
Ajdovščini. Šolanje nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje v Ljubljani. Zdaj je v drugem letniku.
Sabina Vostner je kantavtorica in pesnica. Njeno glasbo bi lahko
opisali kot akustični poetični folk, ki združuje različne primesi. Gre
za izkušnjo, namenjeno globokemu poslušanju, kjer se glasba
prepleta s poezijo in minimalističnimi glasbenimi vložki. Izdala je že
kar nekaj albumov. Nastopila je na vseh večjih odrih in festivalih v
Sloveniji in tujini. Piše v slovenščini, ruščini (oba sta materna jezika)
in angleščini. L. 2012 je izdala svojo prvo pesniško zbirko Potovanja
duše, v januarju 2019 pa je izšla njena druga pesniška zbirka
Preraščanje pomladi. Poleg pesmi piše tudi pravljice in zgodbe.
Hiša kulture v Šmartnem
Foto Igor Stevanovic
Aktualno18. junija 202014
V večnost je odšel Jure Pečar
Popolnoma zaljubljen v 
Sv. Višarje in skavtizem
  teh dneh je skavtsko
družino dohitela žalo-
stna novica, da je od
nas odšel Delavni bober, Jure
Pečar, neutrudljivi skavt, lju-
bitelj gora in aktivni član ver-
ske skupnosti v Trstu. Po ob-
dobju mirovanja se je zopet
približal skavtski organizaciji
ter nam vestno pomagal pri
delovanju, kakorkoli mu je
uspelo. Redno je prihajal na
skavtske aktivnosti in slove-
snosti, kjer je stal pokončno,
z resnim pogledom, v popol-
nem kroju in z zastavo SZSO
v rokah. Redkobeseden, lah-
ko bi rekli molčeč, je bil tista
tiha prisotnost, ki je pripo-
mogla k slovesnemu
doživljanju nekega trenutka.
Popolnoma se je posvetil ure-
janju in čuvanju skavtskega
sedeža na ulici Risorta. V zad-
njih letih je tam kar sam obo-
gatil razstavo o skavtskemu
gibanju na Tržaškem in je po-
leg starejših panojev poskrbel
še za izobešenje vrste zastav,
značk in slik iz arhiva.
Aktiven je bil tudi med cer-
kvenimi dejavnostmi, pa
čeprav se je raje držal v zaku-
lisju. Pri slovesnostih je bil se-
veda vedno v popolnem
skavtskem kroju. Tudi njego-
va pomoč pri raznih priredit-
vah ZCPZ Trst, ki so potekale
v Marijinem domu na ul. Ri-
sorta, ne gre zanemariti. Bil
je med prvimi, ki so pripra-
vljali prostore, in med zadnji-
mi, ki je prostore zapustil.
Pravil je: “Imam čas, po-
skrbim jaz za to. Tako si pa-
sam cajt”!
Doma je bil sicer v Lonjerju,
a je bil popolnoma zaljubljen
v Julijce. V srcu je nosil Sv.
Višarje, kjer je prebil kar ne-
kaj mesecev na leto. Ko si se
pogovarjal z njim, je on kar
zašel v pripoved o pohodih v
gore. Oči so se mu prav zasve-
tile. V zadnjih časih je bilo
opaziti, kako hudo mu je bi-
lo, ker mu zdravje ni več do-
puščalo pravih pohodov po
ljubljenih strminah. A kako
močni, bistri so bili spomini
na čase, ko ga še nič ni ome-
jevalo. Razlagal je, kako je s
V skavti prvič šel v hribe.Skavti! Kakšna strast. Pravaljubezen do tega gibanja. Ka-
ko neutrudno je govoril o
svojih doživetjih. Na kratko:
doživel je prvi tabor ali, bolje
rečeno, prenočevanje, na Ka-
tinari, za cerkvijo, obljubil pa
je leta 1963. Ponosen je bil na
10. četo, na svojo četo, ki je
bila ustanovljena leta 1956 in
je zajemala Katinaro, Rovte,
Rocol, Lonjer, Ricmanje in
Boršt. Ko je prerasel vejo iz-
vidnikov in vodnic, se je pri-
družil novonastalemu Klanu
zvezde severnice. Natanko je
opisoval številne tabore iz ti-
stih let.
Marsikdo izmed nas mu je
izredno hvaležen. Boris ga je
spoznal že na osnovni šoli na
Katinari. Spominja se skupne-
ga tečaja za izvidnike, na ka-
terem se je njuno prijateljstvo
utrdilo v skavtskem duhu.
Koliko časa sta preživela sku-
paj pri urejanju sedeža, pri
pripravljanju sestankov, izle-
tov, pregledovanju in popra-
vljanju opreme za taborjenje.
Čeprav je bil Jure v službi, so
vedno lahko računali na nje-
govo razpoložljivost in mar-
ljivost. Vsakič je prvi prišel in
zadnji odšel. Matej mu je hva-
ležen, ker mu je z zgledom
pokazal, kako biti ponižen in
delaven. Ne da bi iskal poh-
vale ali potrditve, je v svojem
malem neutrudno skrbel za
tisto, kar mu je bilo najdražje:
skavte in versko skupnost. In
ta njegov trud se pozna. Matii
je marsikaj povedal o razstavi,
o dogodivščinah in mu na
hvaležnici podaril kovinsko
značko SZSO. Ko je postal
Matia tržaški načelnik, je Jure
obesil njegovo malo sliko na
razstavni zid. Ko mu jo je po-
kazal, sta se “fanj” zakrohota-
la, ko se je Matia zavedel, da
je na sliki njemu podoben, a
nepoznan mladenič. Pokra-
jinskemu vodstvu je hranil
pošto in je bil na ulici Risorta
vedno pripravljen pomagati.
Njegovo odsotnost bomo še
kako občutili.
Dragi Jure, zdaj se boš z ange-
li lahko vzpenjal na najvišje
vrhove in gledal Božje
obličje. Tebi gre iskrena zah-
vala in skavtski pozdrav. Bodi
pripravljen!
Skavtska družina SZSO
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 16. junija 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (296)Erika Brajnik
Aspen
Bachova cvetna esenca Aspen je odlična
esenca ob koronavirusu. Odpravlja namreč
strah, strah pred prihodnostjo, pred tem, kaj se
bo zgodilo, strah vseh vrst, predvsem nedoločen
in neutemeljen strah, pa
tudi nočne more. Je esenca
nedonošenčkov. Kdor je
nedonošen, ima namreč že
prirojeno travmatično
izkušnjo poroda. Aspen je
esenca vseh, ki so doživeli
trpinčenje, zlorabo.
Uporabljamo jo ob depresiji,
pri negativnih mislih, ko se
bolezen ali epidemija
ponovi. Pomaga tudi
otrokom, ki so sramežljivi,
ki zardevajo. Pomaga tistim, ki se bojijo
nastopov, prihodnosti, ki imajo fobije in občutek,
da se bo kaj hudega zgodilo.
Univerzum je vibracija, naše telo je vibracija,
vsaka emocija ima svojo vibracijo. Bachova
cvetna esenca Aspen uravna vse emocije,
vezane na strah, določen ali nedoločen. Nikakor
ne more škoditi, esence lahko jemljejo
starostniki in dojenčki, 3 kapljice pod jezik pred
spanjem. Esenca pomiri tiste dojenčke, ki se
vedno zbudijo z jokom. Je dobra tudi ob
depresiji. Lahko jo damo tudi v vodo za
inhaliranje, 33 kapljic stresemo v vodo in
inhaliramo. Lahko jih damo v kopel iz njivske
preslice. Osebe, ki imajo
mrzle in potne roke in noge
in izvajajo kopel iz njivske
preslice, naj kapnejo v
kopel 33 kapljic esence
Aspen; čiščenje bo bolj
učinkovito. Psihoza
koronavirusa je pustila pri
veliko ljudeh polno strahu,
ki je veliko večji kot virus
sam, zato bi ta cvetna
esenca pomirila duha in
dušo. Jemljite 5 kapljic pred
spanjem direktno v usta in ne boste več občutili
panike, anksioznosti, strahu in stiske pred
prihodnostjo in sedanjostjo. Duša se pomiri,
okrepi se samozavest, upanje prelije naš
vsakdan.
Esenco lahko kupimo v prosti prodaji v vsaki
zeliščni trgovini.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Predmeti, ki se
prenašajo iz ro-
da v rod, imajo
pogosto za nas
čustveno vred-
nost, zato jih ra-
di hranimo. To
velja še poseb-
no za zlate
predmete. Nekoč so verjeli, da nakit iz zlata in
dragocenih kamnov prinaša srečo in ima poleg
krašenja tudi zaščitno vlogo pred zlom in ne-
srečo. Velike količine zlata so v Italijo začele pri-
hajati s širitvijo rimskega imperija. Z zlatom so
se bogato kitile fine dame in cesarice, bile so
okrašene z biseri, s smaragdi in dragulji, odete v
obleke z okraski iz zlatih
niti. Zlatarski izdelki so
bili izdelani s filigransko
natančnostjo, s številni-
mi motivi in čudovito,
brezčasno, neprekosljivo
eleganco. Luksuz se je
razplamtel čez vse meje.
Poleg gradbenih ostalin
nam tako o pomenu in
veličini rimskega cesar-
stva pričajo tudi zlati
predmeti, najdeni predv-
sem v grobovih. Pre-
možne meščane in poli-
tike so pokopavali z bo-
gato popotnico, ki jih je
spremljala v onstranstvo
- bogat nakit je bil pokazatelj visokega družbe-
nega stanu tako v času starih Rimljanov kot v ce-
lotni zgodovini človeštva. Nakit je imel veliko
simbolnih vrednot že od antičnih časov, ljudje
vseh kultur so z dragocenimi predmeti izkazovali
svojo družbeno, versko ali politično pripadnost.
Skozi stoletja se je oblika nakita razvijala, prila-
gajala se je kulturam in modi, se spreminjala v
materialih in načinu nošenja. Danes ima za veli-
ko večino ljudi nakit, ki je ponavadi cenena
bižuterija, le okrasni pomen. Zgodba “pla-
stičnih” draguljev se je začela v dvajsetih letih
prejšnjega stoletja, ko je izbruhnila velika svetov-
na gospodarska kriza in se je dohodek prebival-
stva zmanjšal - nakup nakita iz zlata in dragih
kamnov si je lahko privoščilo zelo malo ljudi. V
tistih letih je znana Francozinja Mademoiselle
Chanel predstavila prvi modni nakit, kvalitetno
izdelano bižuterijo, in dokazala, da je nakit lahko
tudi cenen in obenem eleganten. Ogrlice, uhani
in zapestnice iz pozlačenih ali neplemenitih ko-
vin in poldragih kamnov so postale dostopne
širšemu delu populacije. V tridesetih letih so tudi
znane filmske igralke začele nositi bižuterijo in
ženske po vsem svetu so jih začele posnemati.
Do sredine prejšnjega stoletja je bil zelo prilju-
bljen tudi barvan rezbarjen bakelitni nakit iz ene
od prvih vrst plastike. Skoraj vse znane modne
hiše so začele proizvajati razmeroma poceni
ogrlice, zapestnice in uhane, predmete, ki od ta-
krat niso nikoli izginili iz mode. Še pred dobrimi
štiridesetimi leti so gospe rade nosile tudi druge
okrasne predmete, kot so bile npr. broške na blu-
zah, poletnih oblekah, na plaščih, klobukih in
torbicah. Bile so izdelane tudi iz medenine ali
bakra, nekateri izdelki so bili pozlačeni ali posre-
breni, za izdelavo so uporabljali tudi školjke in
poldrage kamne, za dekoracijo pa pogosto emajl.
Na verižicah so nosile obeske in medaljone, ki so
bili sestavljeni iz dveh delov - v notranjosti je bil
prostor, v katerem so romantična mlada dekleta
skrila portret ljubljene osebe, posušen cvet ali
druge spominke.
Zlato pa je vendar nekaj drugega, nekaj dragoce-
nega, obstojnega, trajnega, nekaj, kar ob potrebi
lahko prodamo ali nesemo v zastavljalnico, kjer
prosimo za posojio. Naše none niso nosile
bižuterije, čeprav veliko zlatega nakita niso imele.
Največkrat so nosile take vrste okraskov, ki niso
imeli ničesar skupnega z modo: tankih verižic s
križem ali podobe Marije niso rade izkazovale,
nosile so jih skrite ob srcu, včasih so obesek
držale med prsti in ga poljubljale - “Mati Božja
nas bo varovala, tolažila in stala ob naši strani”.
Večkrat so si verižico lahko privoščile, šele ko so
se upokojile, njihovi
vnuki pa so ob krstu
dobili v dar od krstne
“nunce” ali “nunca”
zlato verižico z an-
gelčkom ali zapestni-
co. Mame deklicam
niso dovolile nositi
dragocenega nakita,
ker so se bale, da ga iz-
gubijo ali poškoduje-
jo; šele ko so bile do-
volj velike, so ga lahko
nosile ob nedeljski
maši. Doma so si na-
kit na skrivaj izposoja-
le iz skrinjic mam in
non, ob prvem sve-
tem obhajilu pa so dobile broško v obliki začetne
črke svojega imena.
Nekoč si ni moglo vsako dekle privoščiti nakupa
pravega zlatega izdelka. Deklice so si s srcem, pol-
nim želja, ogledovale izložbe v mestu in sanjale.
V velikih trgovinah so buljile v poličke, polne
pozlačenih, cenenih drobnarij izvirnih oblik, do-
ma pa so si sanjavo izdelovale zapestnice iz volne,
“cvirna” ali plastične vrvice - “škubidu”, so jih
imenovale. Na poljih so pobirale marjetice in jih
vezale v verižice, češnje so nosile na ušesih kot
uhane, saj so to vendar težko pričakovan in
oboževan sadež, prvi sadež v letu in zato posebej
dragocen, tako na ušesih kot v štrudlju.
ČEŠNJEV ŠTRUDELJ
Sestavine:
Za testo: 500 g moke, 1 zavitek suhega kvasa, sol,
2 veliki žlici sladkorja, 1 zavitek vanilje, 60 ml
semenskega olja, 1 jajce, približno 250 ml mle-
ka.
Za nadev: 700-800 g češenj, 100 g naribanega
kruha, 50 g masla, 150 g sladkorja, vanilja, limo-
nina lupina.
Priprava:
V skledi zmešamo presejano moko, sladkor, va-
niljo, sol in suh kvas. Naredimo luknjico ter van-
jo vlijemo olje, stolčeno jajce in mleko (po po-
trebi). Sestavine zmešamo v gladko testo, ki ga
razdelimo na dva ali tri dele in pustimo vzhajati
vsaj eno uro. Na maslu prepražimo kruh in mu
dodamo razkoščičene češnje ter ostale sestavine
za nadev, nato na pomokani površini razvaljamo
testo v obliko pravokotnika. Nadev porazdelimo
po testu, ki ga nato zvijemo v zvitek in ga po-
ložimo na pekač, obložen s pekipapirjem. Pusti-
mo, da zvitki še nekaj časa vzhajajo, nato jih pre-
mažemo z rumenjakom in mlekom, prebodemo
z zobotrebcem in pečemo 40-45 minut na 175-
180 stopinj Celzija.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (87)
Aktualno 18. junija 2020 15
  ri Cankarjevi založbi je
izšla obsežna monografija
Jožeta Pirjevca z naslovom
Partizani. Kot je ob predstavitvi
knjige dejal avtor, si ni želel na-
pisati apologije partizanov, tem-
več se je odločil, da je treba raz-
kriti vse, tako pozitivne kot ne-
gativne stvari. Predvsem zato,
ker morajo vso resnico poznati
prihodnje generacije.
Pirjevec je sicer za STA dejal, da
se čuti zelo vezanega na parti-
zansko gibanje, saj meni, da gre
za eno osrednjih v zgodovini
našega naroda. Kot je zapisal v
predgovoru, je bilo napisanih že
dovolj apologij partizanstva,
sam pa si je v obsežni monogra-
fiji, ki je plod večdesetletnega
dela, želel “prikazati zgodovin-
sko resnico v vsej njeni veličini,
kakor tudi v zablodah, tragiki in
zločinih”. Delo je, denimo, skle-
nil z opisom zunajsodnih pobo-
jev, za katere meni, da jih je tre-
ba prikazati v vsej grozovitosti,
hkrati pa umestiti v čas, poln
maščevalnosti in sovraštva.
Pirjevec je skušal predstaviti tu-
di, kako kompleksno je bilo par-
tizansko gibanje in kako po-
membno je postalo kot vojaška
sila, pravzaprav kot vezni člen
med dvema frontama - rusko in
zahodno fronto, na kar po nje-
govih besedah pogosto poza-
bljamo.
Druga pomembna zadeva, ki je
vodila Pirjevca, pa je bila, da se
ni želel omejiti na partizansko
dogajanje zgolj v naši državi,
temveč je v svoje raziskovanje
vključil ves jugoslovanski pro-
P
stor. Zaradi obsega dela, je av-
torja pot vodila v arhive od Mo-
skve, Berlina in Münchna pa do
Londona in Cambridgea, Oxfor-
da in Edinburga, vse do Rima.
“Razkrila mi je, kako organsko
se je narodnoosvobodilni boj
vključeval v vojni napor proti-
hitlerjevske koalicije, pa tudi ka-
ko usodno so nanj vplivala na-
stajajoča nasprotja med Vzho-
dom in Zahodom, ki so začela
zoreti že dolgo pred koncem
druge svetovne vojne”, piše v
predgovoru.
Na današnji predstavitvi je Pir-
jevec dejal, da se knjiga nekoli-
ko navezuje na njegovo prejšnje
delo Tito in tovariši, saj je med
brskanjem po arhivih zanjo na-
letel na zajeten kup zapiskov Ti-
tovih spominov iz vojnega časa,
za katere se je odločil, da jih bo
nekoč uporabil, kot vire pa je
uporabil tudi dnevnike, osebne
zapise in pričevanja nekaterih
neposrednih udeležencev na-
rodnoosvobodilnega boja v Ju-
goslaviji.
Avtor se je zahvalil vsem, ki so
sodelovali pri nastanku knjige,
ki jo je sicer posvetil dvema še
posebej dragima prijateljema in
sopotnikoma pri njenem na-
stanku - Janku Pleterskemu in
Dušanu Bibru. Ta mu je celo po-
daril celotno zbirko ameriških
in britanskih dokumentov, ki
jih je zbral v washingtonskih in
londonskih arhivih ter bogat
nabor knjig, vezanih na vojno
tematiko.
Tine Logar, ki je knjigo souredil
z Aljošo Harlamovim, je dejal,
da so Partizani knjiga, ki priča o
tem, da zgodovina ni pravljica,
označil pa jo je za Pirjevčevo
monumentalno delo. “Knjiga
prinaša celostni pogled na gene-
zo res unikatnega odporniškega
gibanja v Evropi tretjega rajha,
kakršnega ni bil sposoben izpel-
jati nihče, razen jugoslovanskih
narodov. Ta geneza gibanja pa je
v delu prepletena še z zgodbo o
vseh drugih vojaških organiza-
cijah, ki so delovale na območju
nekdanje Kraljevine Jugoslavije,
pa tudi onkraj njega”, je dejal.
Kot prednost knjige je Logar iz-
postavil, da si bo po branju dej-
stev, ki jih je nanizal avtor, lah-
ko bralec sam ustvaril svojo sli-
ko o dogajanju, ne da bi mu jo
kdo vsiljeval. Knjigo, ki jo je
oblikoval in tehnično uredil
Matjaž Nemec, dopolnjujejo tu-
di fotografije medvojnih grozo-
dejstev.
Pri Cankarjevi založbi
Izšla obsežna Pirjevčeva
monografija Partizani
  Srečanje dveh županov na spet odprti meji 
“Mreže v naše kraje ne sodijo več!”
GORICA -NOVA GORICA 
  a nekdanjem mejnem
prehodu na Erjavčevi
ulici v Novi Gorici sta
se v ponedeljek, 15. junija, prvič
po uveljavitvi prostega prehoda
slovensko-italijanske meje po
epidemiji srečala župana obeh
Goric, Klemen Miklavič in Ro-
dolfo Ziberna. Na prizorišču so
se zbrali tudi številni drugi pred-
stavniki, svetniki Občine Gorica
in Mestne občine Nova Gorica,
župani sosednjih občin, pred-
stavniki podjetniške pobude
Rešimo Goriško, civilne zaščite
in policije. Navzoči so bili tudi go-
riška svetnika SSk Marilka Koršič
in Walter Bandelj ter pokrajinski
tajnik SSk Julijan Čavdek. Srečanje
ob meji je skrbno potekalo v dveh
jezikih, povezovala ga je koordina-
torka kandidature Nove Gorice v
sodelovanju z Gorico za EPK 2025
Vesna Humar, ki je prisotnim po-
vedala, kako sta Gorici začeli po-
novno skupno dihati. To je naše
skupno območje, je poudarila, se-
stavljeno iz trenutkov življenja, ko
je normalno dnevno prehajati
nekdanjo mejo in se voziti med
dvema mestoma oz. državama. Ni-
so bili enostavni trenutki za go-
riško realnost, je še dodala Humar-
jeva, ki se je tudi zahvalila vsem,
ki so se med epidemijo trudili, da
sta bili izredno zdravstveno stanje
in vprašanje meje nekoliko manj
tesnobni za vse občane. Mislila je
predvsem na pobude različnih
društev in občin na Trgu Evrope.
Sledil je slovesen rez traku, ki je do
sobote opozarjal, da je prehod
med državama zaprt. Župana sta
N
prerezala trak in se veselo objela.
Povezovalka je nato povabila župa-
na Ziberno in prijatelje iz Gorice,
naj pridejo “na obisk” v Slovenijo,
ter predala mikrofon prav goriške-
mu županu. Ziberna je novogo-
riškega kolego in zbrano množico
nagovoril z velikim navdušenjem.
Zahvalil se je vsem, ki so v zadnjih
treh mesecih pomagali presegati
težave prisilnega zaprtja meje. Go-
rica in Nova Gorica sta zaradi ograj
na meji kljub vsemu postali prota-
gonistki tudi v nacionalnih medi-
jih, je dejal. Institucije so v tem
času dale od sebe najslabše in naj-
boljše: Evropa se je v prvem trenut-
ku na novo situacijo odzvala zelo
slabo, je bil kritičen goriški prvi
občan. Rimska in ljubljanska vlada
se očitno nista vedno dobro spo-
razumeli, saj sta uvajali ukrepe, ki
zadevajo naše ozemlje, ne da bi
sploh preverili, kakšne posledice
bi lahko imeli na naše kraje. Edi-
no, kar je odlično delovalo, so bili
odnosi med mestoma. “Praznino,
ki sta jo povzročili državi, je zapol-
nila vsakdanja dejavnost dveh
županov, dveh občinskih uprav in
različnih ustanov, civilne zaščite in
zdravstvenih delavcev”. Izkoristi-
mo to, kar je v zgodovino naših
krajev grdega zapisala pandemija,
da iz tega stanja vstanemo
močnejši! In skušajmo spet posta-
viti na noge svojo državo tako, da
začnemo delati na občinski ravni.
Evropa pa naj za zgled vzame Evro-
po, ki je tu. Evropa, v katero trdno
verujemo, je Evropa skupne kan-
didature za Evropsko prestolnico
kulture 2025. Evropa naj raste na-
prej tudi na osnovi naše izkušnje:
“Smo kot mizica, ki ima dve nogi
v Italiji, dve v Sloveniji. Če odvza-
memo dve nogi, bo mizica padla”.
Novogoriški župan Klemen Mikla-
vič je dejal, da “politika danes za-
muja zgodovinski dogodek”, ker
se je ta že zgodil. V 90. letih
prejšnjega stoletja in v desetletju,
ki jim je sledilo, so politiki, župani
in drugi že rezali, žagali in odpra-
vljali mreže. Prejšnji ponedeljek sta
župana le simbolno prerezala trak.
“Mrežo, ki je delila dve Gorici v
tem obdobju, so odstranili ljudje”!
To se je zgodilo prvič! Tako so žele-
li sporočiti, da “mreže niso več in-
strument za reševanje naših pro-
blemov. Mreže sekajo naš vsak-
dan, sekajo prijateljstva, sekajo
družinske vezi, sekajo gospodarsko
življenje naših krajev. Mreže v naše
kraje ne sodijo več”! Danes je po-
memben dan tudi zato, ker je spet
zaživelo življenje, ki je zastalo,
življenje enotne čezmejne regije,
ki ne more drugače, kot da je čez-
mejna. Tako ljudje kot gospodar-
stvo so namreč zgradili naš pro-
stor, kot da meje ne bi bilo. “Do-
kazali smo, da smo dejansko pre-
pleteni, da ljudje živijo to realnost,
da je pot integracije dveh Goric v
eno urbano realnost prava pot”.
Carinarnico, ki jo je v preteklih
mesecih uporabljala policija in
pred katero je potekalo ponedel-
jkovo slavje, bodo končno lahko
spet vrnili kulturi, je še dejala Ve-
sna Humar. In vendar “je za nami
obdobje, ki bo šlo v zgodovino”.
Prav zato sta bila navzoča tudi ku-
stosa Goriškega muzeja David
Kožuh in Marko Klavora. Župana
sta namreč opravila še eno simbol-
no dejanje: muzeju sta izročila
enega izmed premetov, ki so jih
ljudje v tem obdobju prinašali na
mejo v znak solidarnosti in prija-
teljstva. Gre za znak, ki prepovedu-
je gibanje, ki pa je obenem vabil
ljudi, da so si čez ograjo izmenja-
vali dotike, zgodbe itd. Goriški
muzej bo to ohranil, da bi ta po-
sebni trenutek ne šel v pozabo.
“Take zadeve naj gredo tja, kamor
sodijo, v muzej”, je zatrdil Mikla-
vič. Kožuh je poudaril, da so si kot
varuhi premične dediščine iskre-
no želeli, da bi ohranili tisto, kar
se je znašlo na ograji. Veseli so, da
so pobudo dali ljudje: “Goriški
muzej ne more pisati zgodovine,
lahko pa shrani predmete, ki so
povezani z njo”. Zato se je tudi zah-
valil dr. Gabrijelu Fišerju, ki je prvi
začel “olepševati” ograjo na Trgu
Evrope. Vse to bo še nekaj časa
ostalo tam, da bodo ljudje, ki bodo
šli mimo, videli, kaj se je tam do-
gajalo v tem obdobju; kasneje bo-
do prenesli v muzej.
Po slovesnosti na Škabrijelovi/Er-
javčevi se je kar nekaj prisotnih na-
potilo do skupnega goriškega trga,
od koder so delavci skupno z župa-
nom Miklavičem odstranili ograje,
ki so ga delile. Ekipa GO2025 je v
mrežo postavila okence, ki bo tam
ostalo še nekaj časa. Zraven stoji
pomenljiv zapis, ki ga je Vesna Hu-
mar delno povzela in navedla ob
koncu srečanja: “Spoznali smo, da
čezmejno življenje ni samoumev-
no. Zdaj, ko je mreža padla, ne po-
zabimo, kako dragocena je svobo-
da! Dihajmo s polnimi pljuči, živi-
mo skupaj, krepimo prijateljstvo.
Gremo brezmejno”!
MČ / DD
  Praznično srečanje ob spet odprtem mejnem prehodu
“Luč je življenje in to življenje smo mi”
MIREN 
  a dan, ko so končno
spet odprli meje med
Slovenijo in Italijo, je
bil na Goriškem še en lep praz-
nik. Na mejnem prehodu v
Mirnu se je 15. junija pod večer
zbrala prijetna množica ljudi iz
vasi in bližnjih krajev na itali-
janski strani. Navzoče je prvi
nagovoril mirenski župan
Mauricij Humar, ki je izrazil to-
plo dobrodošlico prijateljem in
sosedom iz sovodenjske
občine in Prosvetnega
društva Štandrež, ki so
krajanom pomagali
sooblikovati srečanje.
“Danes je spet posijalo
sonce, čeprav je malo
oblačno”, je dejal mi-
renski prvi občan. Enaj-
stega marca so bile na
meji postavljene ovire
zaradi vsem znanih
težav s koronavirusom,
v noči na ponedeljek so
bile spet odstranjene,
“življenje se vrača v sta-
re tirnice”. Naše življen-
je je prepleteno, velikokrat iz na-
jrazličnejših razlogov prehajamo
mejo, a tega se morda nismo niti
zavedeli, dokler nam to ni bilo
ovirano oz. prepovedano, je še de-
jal. “Danes smo vsi spet začutili
veselje, radost, da se bomo lahko
spet srečevali, da bomo naše so-
delovanje lažje nadaljevali in do-
polnjevali, kajti to je nekaj, kar
človeka bogati in mu daje moč,
voljo in predvsem energijo za
lepši in boljši jutri”. Na zidu
bližnjega pokopališča je bil
obešen transparent z napisom
“GO skupaj močnejši-insieme
piu’ forti”. To je “jasno sporočilo,
da so naši kraji povezani gospo-
N
darsko, kulturno, po običajih, ve-
ri, po vseh ostalih stvareh, ki na-
rode družijo. To smo znali v zad-
njih desetletjih, ko je bil prost pre-
hod meje, še kako nadgraditi”.
Na srečanju, ki so ga popestrili
harmonikarja Pietro Graunar in
Lorenzo Marussi ter zbor Anton
Klančič pod vodstvom Mateja Pe-
tejana, je podžupan občine So-
vodnje ob Soči Erik Figelj prinesel
pozdrav župana Luce Piska in izra-
zil svoje zadovoljstvo nad srečan-
jem. Po odprtju meje “smo se
končno lahko oddahnili”. V vsaki
stvari, tudi v okoliščinah, ki so nas
doletele, “je treba iskati pozitivne
stvari”. V treh mesecih zaprte me-
je smo bolje razumeli, kaj
nam pomeni prosto pre-
hajati mejo. Ta svoboda je
pomembna za vse nas,
zanjo se moramo boriti.
Izkušnja naj nam vliva no-
vih moči, da bi v prihod-
nje razvijali vedno te-
snejše vezi, da bi skupaj
ustvarjali in čim več sode-
lovali. “To nam je bila po-
membna šola. Zavihajmo
si rokave in vsi skupaj de-
lajmo za to”!
Na srečanju v Mirnu ni bil pred-
viden rez traku, sta pa Humar in
Figelj skupaj prižgala ogenj na
umetniškem podstavku, nekaki
plamenici, delu krajana Zorana
Beltrama. “Ta ogenj naj simboli-
zira luč, ki je življenje, in to
življenje smo mi vsi”. Župan je
vsem zaželel “čim več luči, da bi
jo izžarevali in oddajali v okolico
in tako ustvarjali prijeten, lep in
miren jutri”. Kot se za dobre sose-
de spodobi, so lepe besede na na-
jlepši način kronale rodoljubna
pesem in obložene mize, ob kate-
rih so navzoči nazdravili.
DD