RAZGLEDI UDK UDC 92 Kocen B. BLAŽ KOCEN (1821—1871) M arjan Ž a g a r * 150-letnice ro js tv a in 100-letnice sm rti geografa in predvsem za­ služnega k a rto g ra fa B laža Kocena so se dostojno spom nili slovenski in češki geografi in tu d i n jegovi ožji ro jak i in dom ačini iz Ponikve p ri C elju . Z aradi različn ih rokov izidov pu b lik ac ij in zarad i različnih tehničnih težav p ri tisku , o rgan izaciji proslave in postavitv i spom in­ skega obeležja, se je celotno p ro s lav ljan je raztegnilo in zavleklo za dobro leto. S lovenski geografi so se Kocena spom nili v G eografskem obzorn iku ,1 G eografsko društvo S lovenije pa je skupno z občino Šent­ ju r p ri C e lju postavilo spom insko obeležje na m estu, k je r je nekoč stala K ocenova ro js tn a hiša. O b o d k ritju spom enika so domačini iz Pon ikve p rired ili svojem u zaslužnem u p red n ik u lepo svečanost.2 Ko- cenove obletn ice s ta se spom nili k a r dve ugledni češki rev iji: Sbornik v lastivedne společnosti m uzejn i v Olom ouci3 in A cta U niversitas Ca- ro linae.4 D a bi obvestili tud i b ra lce, k i jim zgoraj navedeni v iri niso p ri roki, se tudi, čeprav nekoliko pozno, G eografski vestn ik spom inja obletnice B laža Kocena. Osnovni ž iv ljen jep isn i podatk i B laža Kocena, a li B lasiusa Ko- zenna oz. Kozena, k ak o r so ga ta k ra t poim enovali, so močno podobni ž iv ljen ju d rug ih km ečkih o trok, k i so b ili poslani v v išje šole in so si lahko šele pozneje k o t duhovnik i poiskali delovno področje. Rodil 1 Geografski obzornik, XVIII, št. 3-4, str. 52—53, L jubljana 1971. 2 Geografski vestnik, XLIV, str. 184—185, L jubljana 1972. 3 O. F. Babler, Dvoji vyroci Blaže Kocena, Sbornik vlastivedne společ­ nosti muzejni v Olomouci, 1972. 4 Ludvik Mucha, Češka vydäni Kozennovych skolnich zemepisnych atla- sü, Acta Universitas Carolinae (Geogr. 1-2) P raha 1971. * d r ., un iv . docen t. O d d e lek za g eo g ra fijo , F ilozofska fa k u lte ta , 61000, L ju b lja n a , YU, A škerčeva 12. se je 24. ja n u a r ja 1821 k o t sin m alega km eta v vasici H o tu n ju b lizu Ponikve p ri C elju . P rvo izobrazbo je dobil na enorazrednici na Po­ n ikv i,5 šo lan je je n ad a ljev a l na g im naziji v C elju , na lice ju v G radcu in bogoslovju v Celovcu. Bil je posvečen za duhovnika p ri Sv. A n d ra ­ žu v L abotski dolini, nato je n ek a j le t kap lanoval v Š en tru p ertu nad Laškim , Š oštan ju in Rogatcu. 1850 je pustil k ap lan o v an je in nastopil mesto sup len ta na ce ljsk i gim naziji, 1852 je dobil dopust, da je lahko n ad a ljev a l š tu d ij na D u n a ju in jesen i 1853 je op rav il zak ljučne izpite iz m atem atike, fizike in prirodopisa. K ot profesor je služboval na g im nazijah v L ju b lja n i (1854), v G orici (1855—58) in v O lom oucu (1859—70)." Č eprav Kocen ni n ik d a r v šoli poučeval zem ljepisa, im a vseeno velike zasluge za razvoj m etodike zem ljepisnega pouka, za to, da se je pouk zem ljep isa ločil od pouka s ta tis tik e in zgodovine in postal sam ostojen p redm et in predvsem , zaslovel je k o t kartog raf. Ze v G orici je Kocen v g im nazijskem izvestju ob jav il klim atolo- ško štud ijo »Das C lim a von Görz«, predvsem pa je pom em bna š tu d ija »G rundzüge d er G eographie« (Osnove geografije), k i je pozneje do­ živela več izdaj na D u n a ju , Pešti (1858) in na D u n a ju te r Olom oucu (1864). V O lom oucu je napisal vrsto učbenikov zem ljepisa za ljudske, m eščanske in sred n je šole, k i so doživeli mnogo izdaj in so j ih p re ­ vedli v d ruge jez ik e : Spezielle G eographie, G eographie und S ta tistik d. ö. u. M onarchie, L eitfaden der G eographie, E rdbeschre ibung fü r V olksschulen (11 izdaj), G eographische L ehrm ittel. Po vsej ta k ra tn i d ržavi pa je Kocen zaslovel s svojim i atlasi. Za to delo ga je p ridob il n jegov češki založnik, k n jig a rn a r in tisk a rn a r E. H ölzl (1817—1885), k i im a velike zasluge, ne le za razvoj kn jigo- trš tva , am pak tu d i geografije in še p rav posebno k arto g ra fije . Hölzl je tud i na D u n a ju ustanovil geografski in štitu t. V erje tno je b il n je ­ gov k arto g ra fsk i zavod n a jv eč ji in najpom em bnejši v vsej A vstro- O grski. H ölzl je sposobnega in delovnega Kocena, k i m u je izd a ja l k n jig e , p ridob il za misel, da bi p rip rav il izv irn i av s tr ijsk i zem ljepisni atlas, k i n a j bi nadoknad il atlase nem škega porekla . O d p rav a uvo­ ženih atlasov iz B erlina, Leipziga in G othe je im ela teh tne gospo­ 5 1898 so mu vzidali na osnovni šoli spominsko ploščo. 6 Vsekakor bo potrebno natančneje raziskati Kocenovo življenje in delo. O njem vemo pravzaprav le malo. O. F. Babler (glej op. 2) npr. piše, da je Kocen študiral teologijo v L jubljani, V. Bohinec pa piše v G V (1925), da je študiral v Celovcu. Babler tudi navaja, da je bil Kocen profesor na gimnaziji v L jubljani, v G radcu in nato v Gorici (op. 2 str. 135), V. Bohinec in L. Mucha pa pišeta, da je služboval v L jubljani in Gorici, nič ne om enjata Gradca. Bohinec in Mucha pa pišeta, da je Kocen dobil 1. 1870 dopust, da bi nadaljeval kartografske študije (Bohinec), oziroma nadaljeval kartografsko delo (Mucha), Babler pa pravi, da mu je dunajsko ministrstvo z odlokom št. 9020 dne 13. sept. 1863 odobrilo enoletni bolezenski dopust, 3. nov. 1863 pa da je bil s cesarskim odlokom imenovan za člana cesarskega šolskega sveta (Kaiserlicher U nterrichtsradt). Babler nato piše, da je Kocen moral 1. 1870 zaradi bolezni predčasno v pokoj. Tudi glede njegove smrti si pisci niso edini. Bohinec navaja, da je na hitro um rl za jetiko, Babler piše o dolgo­ tra jn i bolezni, upokojitvi in nato smrti, Mucha pa piše, da je um rl za tifusom. darske in politične posledice. Dom ači a tlasi so lahko natan čn eje p r i­ kazovali vzhodne in ju žn e dele A v strije npr. Bukovino, O grsko, H rvatsko , S lavonijo in D alm acijo , pa tud i sosednje ba lkanske dežele južno od cesarstva npr. Bosno in Srbijo . O b p rip rav i dom ačih atlasov je tud i bilo možno odprav iti številne napake, za k a te re trd i B abler, da so j ih uvoženi a tlasi b ili polni, če tudi so j ih delali k a rto g ra fi sve­ tovnega slovesa, k a k o r je ted a j b il npr. H. K iep ert (op. 2. str. 136). Fan tastične zamisli o izdelavi domačih atlasov in k a r t se je Kocen h itro o p rije l in jo realiz ira l. Bil je sicer sam ouk, toda izredno delaven, natančen, zanesljiv in sposoben kartog raf. N jegove k a r te im ajo izred ­ no malo n apak in njegovo vzorno delo je resničen napredek . O. F. B abler piše, da je že 1860. izšel n a jp re j Kocenov a tlas za osnovne in m eščanske šole, m edtem ko govori ugledni zgodovinar češke k a r to g ra fije L. M ucha le o p rv i nem ški izdaji »najznam en ite j­ šega Kocenovega a tlasa za sred n je šole, k i je izšel le ta 1861 pod n a­ slovom G eografischer Schul A tlas in 31 K arten fü r G ym nasien, Real- und H andels-Schulen der O esterreich ischen M onarchie von B. Kozenn«. Te izdaje nam reč niso oh ran jen e in vemo za n je le iz citatov in b ib lio ­ g ra fije . Sledile so nove in nove izdaje v vseh jez ik ih ted an jeg a ce­ sarstva. P rv a izd a ja v srbohrvatskem jez ik u je izšla 1. 1887. N ik je r še ni zbrano, ko liko je bilo resnično vseh izdaj tega a tlasa po ra z ­ ličn ih k ra jih in n a različn ih jez ik ih . 1951. n av a ja jo 75. izdajo , ob 100-Ietnici a tlasa pa n av a ja jo že 86. izdajo atlasa. Po p rv i svetovni vo jn i je atlas ponovno izšel v srbohrvatskem jez ik u v Zagrebu in ob n jem se je vzgajalo tud i več povojn ih generac ij v slovenskih sredn jih šolah. Kocen je izdelal tudi n ek a j stenskih k a rt, k i jih je tud i izdal Hölzl (zem eljske poloble, Evropa, K oroška, Š ta je rsk a , Z gornja in Spodnja A v strija , Palestina). L. M ucha p rav i, da so Č ehi dobili svoje p rve resnične stenske k a r te šele od Kocena in s pom očjo n jega. Zelo zanim ivi sta n jegovi velik i stenski k a r ti , Č eškega k ra lje s tv a in dvo­ jezična k a r ta M oravske s Š lezijo (1 : 200.000), k i sta obe že drug ič izšli le ta 1874. K ako velik i po treb i je zadostil Kocen s svojim i kartam i, se vidi že po tem, da so si sledile nove izdaje d ruga za drugo. Tem u prim erno pa je b il tud i Kocen vse do svoje sm rti sk ra jn o delaven. T ega se tudi sam zaveda, ko piše, »malokdo je n arisa l to liko k a r t ko t jaz«. Zato tud i izdaje , ki so si sledile, niso enake, am pak je povsod n ek a j no­ vega. Že 1863. ima npr. za nas zanim ivo k a rto alpskih dežel, k je r je zarisana slovenska narodnostna m eja po C zörnigovi k a r ti in j i je dodan tud i seznam slovenskih k ra je v n ih imen. 1836. je H ölzl založil tud i 9 Kocenovih nem ih k a r t pod naslovom : O ro -hydrografischer A tlas in 9 K arten . D elo je Kocena prisililo , da se je resno u k v a r ja l s teo rijo in m e­ todologijo k arto g ra fije , pa tud i zem ljepisnega pouka. Iz tega olomou- škega časa je n jegova razp rav a G eographische L ehrm ittel in tud i d ruga izd a ja G rundzüge der G eographie, k i j i je dodal 42 lesorezov. N ekatere n jegove misli in napo tk i so tako sveži, da bi j ih mogli b rez posebnih dodatkov v k lju č iti v kakšno sodobno m etodiko ali pa m ed napotke, kak šn e m orajo b iti šolske k a rte , npr. ko govori o nazornosti zem ljepisnega pouka, ali ko p rav i, da n a j bo atlas takšen , da bo služil učencem v en ak i m eri vsa le ta šo lan ja, zato naj bo preprost, jasen in obsežen oz. bogat, naj ne bo ozko geografski, am pak naj upošteva tud i zgodovinsko pom em bne k ra je te r tud i trgovino, in d u strijo in podobno, čem ur b i danes rek li, n a j bo geografski v širokem pom enu izraza. Spričo obširn ih nalog, k i j ih je m oral rešiti v ted an jih razm erah sam, ob zares p ionirskem delu. k i ga je vseskozi o p rav lja l in ob upo­ štev an ju časa v ka terem je delal, je laž je razum ljivo , da je Kocen gledal na duhovno u s tv arja ln o delo izrazito individualistično. Zato p rip isu je velike duhovne s tv aritv e le ob zd ružitv i velike delavnosti in razum ske tvornosti v eni osebi in odreka g lobljo tvornost sk u p in ­ skem u duhovnem u delu. Vse navedeno Kocenovo obširno delo je bilo op rav ljeno v enem samem dobrem dese tle tju . Šele Hölzl v O lom oucu je Kocena pridob il za karto g rafsk o delo. Kocen pa je p riše l v Olom ouc jesen i 1859. in 1870. je bil zarad i bolezni že predčasno upokojen. Po u p o ko jitv i se je tak o j p reselil na D u n a j, k je r je živel v p red m estju H ernalsu . D unaj ga je p ritegoval predvsem tu d i za rad i H ölzlove založbe, k i se je m ed­ tem p rese lila t ja in pustila v O lom oucu samo podružnico. N jegova priso tnost na D u n a ju je b ila k o ris tn a tu d i zarad i članstva v cesarskem šolskem svetu, k je r je lahko znatno vplival na razvo j šolske geogra­ fije in o d obravan je učil za vso A vstro-O grsko. Toda na D u n a ju ga je p reh ite la zgodnja sm rt, saj je b il s ta r kom aj 50 let. BLAŽ KOCEN (1821—1871) M arjan Ž a g a r Two years ago Slovenian and Czechslovakian geographers celebrated 100th aniversary of death and 150th aniversary of birth of the famous geogra­ pher and cartographer Blaž Kocen. Though clergyman, and though he had never tought geography in schools in which he had been la ter on employed (Ljubljana .Gorica, Olomouc), he has changed the teaching of geography and its methodology a lot. He became famous by his atlases that showed our countries in a much more detailed way than the previous ones, e. g. Geografischer Schul-Atlas in 31 Karten fü r Gymnasien, Real- und Handels- Schulen der Oesterreichi- schen Monarchie von B. Kozenn, which was published several times. He is also im portant for his wall-maps, and he worked on the theory and methodo­ logy of the cartography.