— 139 — Potovanje po nekterih jugo-slavenskih krajih. Spisal M.. Verne. 4. pismo. Dragi prijatel! Pol ure od Postojne je stranska cesta skozi gojzd, čez vasi Unc in Rakek v Cerknico in dalje na Bloke in v Ribnico* Od tod je v Cerknico še malo več ko dve uri, in tu najdeš spet drugi čudež narave, znamenito Cerkniško jezero. Desiravno ni vse res, kar se je nekdaj o njem pripovedovalo in ba-snovalo, je to jezero vender resnično velik čudež narave. Trikrat sim bil že o raznih časih v tistih krajih ga ogledovat, in vselej sim ga drugač našel. Pervi-krat sim se v čolnu po njem vozil, brez de bi bil nekoliko korakov od čolna vodo vidil, ker je gosto bičje in trava čez-njo rastla in jo zakrivala; drugič je bilo razun cemuna, po kterim Cerkniški potok teče, popol-nama suho; in tretjič sim ga pred štirimi leti polno vode vidil. — Haquet ga je v svoji „Oryctographia Car-nioliae" prijatlam naravoslovja dobro popisal. Pod jezeram, kakor tudi pod visokim Javornikam, ki ga na južni strani obdaja, so mnogi predori, velike jame in votljine, in berž ko ne podzemeljsko jezero« Te podzemeljske votljine in jame so zakladnice jezera. Ko se ob dolgo vedrim, suhim vremenu voda va-nje steče, so tla jezera lepa ravna dolina, kjer se veliko sena nakosi in na severni strani tudi orje in proso ali kaj druziga seje. Jezero je v navadnim stanu vode čez poldrugo uro dolgo in čez pol ure široko; osuši se pa, ko voda odtekati začne, v treh ali štirih tednih. Voda pa odteka v razne jame, narprej v veliko in malo Karlovco, potem v Svhisko jamo, v Laški Studenc, v V o donos, v Rešeto in v mnogo drugih. Ko pa nasproti deževno vreme nastopi in dolgo terpi, se lepa dolina spet v jezero spremeni in z vodo napolne, in sicer včasih v malo urah in tako naglo, de ljudje, ki se z ribštvam pečajo, komaj uidejo. Posebno silno vre voda iz Vranje jame in iz Suhe dolce. Mnogokrat se jezero tako napne, de bližnjim vasem, posebno Jezeru in Dolenji vasi veliko škode stori in clo ljudi prežene. Cerknica, zal terg, po kterim se jezero imenuje, je na severni strani pol ure od jezera, pod visokim golim hribam , ki mu Slivnica pravijo. Ta terg je o poprejšnjih časih marsikakšna nesreča zadela. Razun de je večkrat pogorel, so ga tudi Turki od leta 1520 do 1560, tedaj v 40 letih trikrat razdjali. Starodavna cerkev, ki narviše na griču sred terga stoji, je bila terdno obzidana, pa ne vem, če jo je tabor, ki ga nekoliko še stoji, o turških napadih ropa obvarval ali ne. — V Cerknici so v letu 1838, nekoliko prej ko sim tje prišel, na nekim vertu poln lonec starih majhnih srebernih denarjev izkopali. Nekoliko jih je gospod Detoni , ki je nekdaj v Postojni z menoj v šolo hodil, tudi meni podaril; pa sim jih bil zanemaril in skoraj pozabil, ker takrat nisim časa imel, se s starinoslov-jem pečati. Ko jih pa pozneje bolj natanjko ogledam, najdem de so denarji nekdanjih Oglejskih patriarhov; tode moji — devet jih še imam , druge sim razdal — so vsi le Pancerovi in Teko vi ali patriarhov Antona Pancera in Ludovika žlahtniga Teck-a. Kam so najdeni denarji prešli, ne vem, in močno mi je žal, de si nisim bolj prizadjal, jih več dobiti, ker znabiti, de niso bili vsi omenjenih patriarhov, temuč tudi drugih, in morde bi se bila dala lepa nabira za kakšen muzeum napraviti. Ko sim na poslednje potovanje po tistih krajih o spomladi 1848 mislil, me je skoraj sram bilo, de nisim šel tudi L ozke okrajne ogledat. Lož, nekdaj terg, od leta 1477 pa mesto s pravico h zboram Krajnskih stanov odbornika pošiljati, nima sicer nič posebniga; tode bi bil vidil, kje je nekdaj poleg sedanjiga mesta starodavna terdnjava Terpo^) stala. Nekteri terdijo, de je tudi Metula, nekdanje terdno mesto, ki ga je cesar August po silni junaški brambi razdjal, blizo Loža bilo L*% kjer namreč vas Metulje stoji. Takrat sim šel iz Cerkvice po nekakšnim silno napetim klancu naravnost na Bloke, kjer sim se pa le malo pomudil, in iz Blok po neki slabi poti poleg Luža rje v nazdol v globoko dolino, iz ktere sim že ponoči v Lašče prišel. Iz Lašč sim šel drugo jutro po lepim polji in prijetnih gajih sloviti Turjaški grad ogledat. Temu znamenitimu gradu, ki je bil že v letu 1067 sozidan, se je o silnih časih, ko se je pravica le s pestjo delala, mnogo prememb pripetilo. Že v letu 1140 ga je Oton Ortenburški razdjal, in 50 let potem Adolf Turjaški (Auersperg") spet sozidal; ali komaj je deset let preteklo, ko so ga Ortenbur-sčani, hudi protivniki Turjaščanov, v letu 1200 že spet razdjali. 70 let pozneje sta ga grofa Peter in Volk še lepši spet sozidala; pa v letu 1511 ga je potres poderl, in še le 1570 ga je Trajan Turjaški vnovič krasno sozidal. Iz tega slovitiga grada izhajajo mnogi odraselki rodovine Turjaških grofov in knezov, in grad je od nekdaj v posestvu te rodovine ostal. V gradu, kjer so me prijazno sprejeli, sim ogledal izbe in sobe, in s posebno radostjo kapelico in majhno izbico, v kteri je bil učeni in pridni Dalmatin, napčno „Juri Kobila" imenovan, nekaj časa skrit, — in tudi orožnico, tode brez orožja, ker se le nekoliko mečev in drugih revnih reči, ki jih je rija že napol pokončala, v nji hrani. Vender pa sim v ti sobi sosebno znamenit spominek najdel. namreč glavi nekdanjiga poglavarja Krajnske dežele, Herbarta Turjaški ga in njegoviga pripomočnika (^adjutanta) Miroslava Viš-njegorskiga, ki so ju Turki v bitvi pri Budasku 22. kimovca 1575 ubili. Po svoji divjaški navadi so jima glavi odsekali, ji v Carigrad poslali, tu pa oderli in s slamo natlačili. Turjaška rodovina je glavi za osem tisuč zlatov odkupila in iz Carigrada nazaj dobila — in to je hvale vredno. Gerdo pa je, de se tako slavni spominek, de se glavi iskrenih rodoljubov, ki sta v brambi domovine slavno smert storila, zdaj po tleh ali na kakšnim stolu nespodobno v prahu valjate. Grofje gor ali dol — še enkrat vam rečem, to ni lepo ! Bližnji terg in priprosti kmetje, ki spomin, de je vaš dedAn- *') Ni stala blizo mesta, ampak na griču nad Starim tergam. **) Tudi ne blizo Loža, ampak na Blokah. Vred. — 140 — drej Turjaški 22. dan rožnika 1593 Turke pri Siseku hudo otepel in premagal , še dan današnji o svetim Aha-ciu slovesno obhajajo, naj vam bodo v izgled, kako se imajo iskreni, junaški domoljubi in njih spominki častiti!