Clasllo Udruienja Jugosiov. Ulitellstve. — Poverjeniitvo LJubljana. Vte spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pofiiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je pošiljati fi-»nko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta <*an praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta . . . 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna Številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enoetolpce petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaljnja uvrščen j a od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v LjubHan4, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama lije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Teleton uredništva Štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Profesor Vadnjal. Višii šolski svet za Slovenijo ie institucija ki pravzaprav vodi in ureia slovensko šolstvo, kaiti novorieništvo za uk in boeočastie doslei ni imelo ali volie ali časa. da b; pokazalo svoie obzorie. Zganilo ie svoie ude le v strankarske namene, kaiti dosedanji ooverienik se ie čutil na ?voi^m ooverieniškem stolčku vedno boli ?a nriioadivka ix>litične stranke kot za šolnika. Zato bi na nričakovali da bi bil vsai višji šolski svet tak, da bi mu lahko zaupali v važnih časih w> prevratu svoio iolsko lad-io. Toda kakor ni imelo učiteli-stvo besede ori ustrorientu višieea šolskega sveta, tako ni dobila ta instjtuciia svo-ieia knnania oo.nreudarienem predlogu vritelistva amnak no rrrlosti Vrstovškovi. ki re izbral za ta oosel svoieca nekdaniesra 'ovariša iz praškega akademskega društva »Triglava«. Ko ie iavn>ost zvedela za Vadnialovo imenovan ie za predsednika višiega šolskega sveta ie mislil vsakdo da cre za neslano Vrstovškovo šalo. a šlo ie za resnico ki so se čudili celo Vrstovškovi politični t>r.ivrženo:. ki se ie niso znali drugače razlagati kot z Vrstovškovo trmo. češ da ie hote! pokazati s tem med normalnimi ljudmi nemogočim imenovanjem svoio moč. Tako se - ie prihulil na čelu višieea šolskega sveta človek, ki mu prlmaniku-<>io razen zmožnosti še vse druge lastnosti za tako važno mesto. Nani snada mož s točnim ooznaniem vse?: šolstva resen, stvaren vzvišen nad osebnim maščevanjem. preudaren in trden v načeJih. Z Vadnialom oa ie dobilo učitelistvo za nredsednika človeka nroti kateremu se ie že drugič energično protestiralo pri vladi. Unamo da be sedanii vladi več na urejenem šolstvu in složnem delovaniu uč/teli-stva kot na nrošniah in solzah človeka, ki ie pokazal z nekaterimi nastopi da ne nožna naiorimf'tivneiših nravil o dostolnosti. Človek ki grozi z meči vsakemu kdor dvomi o niegovi sposobnosti za Predsedniško mesto ne snada nani in ne '^služi druceea kot da se ca požene.na-zai med šolske kloni kier lahko naorei oretaka solze pred učenci kot dih ie nek-dai v Novem mestu, ali pa v Gradou. Ju-foslaviie nismo oriborili za to da bi nakoval višiemu šolskemu svetu človek t>od katerega vodstvom se ie smelo nemoteno zahtevati odslovitev učiteliice sa-nio za to ker ie Srbkinia. ali na zato. da bi vodili naše šolstvo liudie ki hočeio dokumentirati svoio značilnost s orinrav-«ostjo kar k 3 političnim strankam. Ko hi vedel Verstovšek. da ca ie niecov liub-l»enec izdal komai se mu ie malo zazibal nr>verieniški stolec. in da ie nosil naorodai Svoje „moči" k dT. Lončarju bi se tudi ma-,r> Popraskal nad tem svojim oprodom, ki ie orerilaeal nred s vrni m odhodom iz vIadne nalače za dvomeča svetnika, da fa malo nonJača za mnoee preiskave ki le naortil višii šolski svet v zadnient naprednim učiteliem. Mi smo nače-'0rna nroM temu staremu naslovu, a če že ^pra ostati ca nai dobe zaslužni mož nikior. naimani na v šolstvu, ki j^rj temeli narodneca živlienla. Da ga zastrupite nanravite red v šoli in odvrnite človeka ki ca smatra učitellstvo izzivanie ako ostane še na nred-" ('n'škem mestu. Naša depmacfe »e go- vorila. zdai ie na vas predstavniki vlade, da nokažete svoio vnetost za red in napredek države! A. M.: Zadoščenje po volilni borbi. (Dopis iz Ribnice.) Minula volivna borba se ie vršila v | ribniški dolini v znatnemu blatenia šolstva. Na shodih SLS ie bila šola na dnevnem redu in oadale so težke obdolžitve na rovaš učitebstvu. ki se noče pokoriti vsemogočnemu nienemu diktatu. Da na Iažie nodpro svoie obdolžitve. zato so uporabili iznoved človeka, ki ie bil 23. t. m. ored ribniško sodnito kaznovan za svo07neie posluževala vseh prijetnosti in koristi prosvetnega dela. Sološno zanimanie vzbuiai šolsko čti-vo iniciiativno m delni učitelji sam. Zato: tia kier še ni odrov, tia tako učitelistvo k! ima smisel do tega dela. — ne oa obratno. Razmere na prekmurskih šolah. (Dopis iz Prelcmuria.) Madžarska ie ratificirala mir in Prek-murie ie definitivno pripadlo k Jugoslaviji. S Prekmuriem ie dobila Jugoslavija leo kos zemlie. Vendar ni dovoli, da se ie ta dežela samo kot dežela priklonila k našii državi, amoak pridobiti moramo tudi j nieno prebivalstvo za Jugoslavijo. Ker brez niega Prekmunie še dolgo ni jugoslovansko. Kai nam rabi samo zetnlia brez zavednih nrebtvalcev? Pridobiti prekmurski narod za slovansko stvar oa ni tako lahko kakor si marsikateri misli. Ni dovoli da se izdalo Dostave (ki mnogokrat ne odg&variaio razmeram), katerim se nai Prekmurec slepo ukloni ter zraven ne ve. zakai in za koga. Ne mislimo, da so se z par puhlimi besedami ki stoie na oa-niriu že oo*:Šila tla madžaronstvu in da ie ta ubogi zapeliani narod že, rešen. Le oogleimo kako so nam naklonieni Prek-murci! To nam iasno kažeio volitve, katerih se ie udelež:lo le 35% volilcev. A kan ie temu krivo? Kriva ie temu pomanjkljiva znanost prekmurskega kmeta. Sai ie vendar bil to režim avstr. ogrski, pustiti knWa neumnega, kaiti samo tedai so ga lahko izkoriščali in ga pritiskali, kakor se hm ie .oolmibilo. Brez vsakega oretirania lahko rečem da so Prekmuroi pač za celih 50 let za našim liudstvom. Zato ie oa nuino potrebno da mi ta narod vsikdar in povsod izobražujemo in mu pridemo vedno z nasveti'na nomoč. To ie pa vsekakor dolžnost našega učitelistva. Sai ie že stara stvar, da se kmet. ako rabi kak-ien nasvet obrne do župnika ali pa učitelja Kar se tiče prvih, pač ne more dobiti ori ni:h prekmurski Slovenec dobrega nasveta, ker so po večini vsi Madžarom: kar se na tiče zadnjih, so tukai naiveč nastavlieni domačn učitelii — Prekmurci. katerih oolovica ie tudi madžaronska. druga oolovica so pa. lahko bi rekel sami baroni in grofie.. ki se naibrže sramuieio govoriti in občevati s preprostim liudstvom. Govori se že celo. da so uradniki, došli iz Slovenije. sami kmetic in hribovci, ker ne nosiio frakov in se ne klaraiaio pred vsakim oopom. Treba ie torei za Prek-murie delavnih in požrtvovalnih liudii ki bodo Prekmuriu kmalu izoremenili lice. Marsikdo pa bode trdil, da ie neizvedljivo staro navado izoremeniti in bo mogoče utemelieval svoio trditev s tem. da bo rekel: čim neumneiši ie kmet tem boli trmast ie. Dobro. Vendar moramo mi skrbeti za orihodniost. Mladina ie tukai. ki bo vodila nekoč Prekmurie popolnoma slovensko v naročie Jugoslaviie. Zato moramo napet' že zdai v začetku vse svoie moči in vzgoievati mladino v tem smislu. Seveda ie to lažie rečeno kakor storteno. Mladini do 12. leta so že Madžari tako vcenili madžarski duh. da bode stalo se-dai mnogo truda, oredno se to popravi. Mnogo ie učitelistva v Prekmuriu. ki ie prišlo semkai z naileošimi ideali da deluie v orosoeh narada in ki vrši z vso vestnostio svoio dolžnost. Zato ie nuino potreba da se to učitelistvo podpira povsod in od vsakogar ori njegovem težkem delu na narodnem in kulturnem noliu. ne oa kar se žalibog dogaia. da se ga v niegovem delovanju ovira da celo pre-gania. Težave, ki so zvezane z učiteljskim delovanjem hočem podati v nekaterih primerih. Na neki dvorazrednici uči v prvem razredu Prekmurec in v drugem učitelj — Slovenec. Sedai pridejo otroci drugo leto v II. razred in ne poznajo niti slovenskih oismenk. Kan" nai počne sedai učiteli ž niimi? Začeti mora znova. Pod madžarsko vlado ie bil ustroi v malem približno ta-le: Šolski obisk ie traial od ti.—12. leta. totrei za dve leti mani. kakor pri nas. Šolsko leto ie traialo od novembra do maia samo 6 mesecev. Sedai ie uvedena šolska obveznost že do 14. leta. Temu se Prekmurci pač ne moreio privaditi, zato oa tudi -učencev nad 12 let starih sploh ni v šolo. Sai oa tudi v Prekmuriu ne poznamo nobenih nostav. (vsai na zunai ne) in tudi menda ni nobene oblasti, ki bi kaznovala neredni šolski obisk. Se leoši ie bil pod Madžarsko pouk sam. Učitelj ie bil velik gospod in ie poučeval, kadar se mu ie ravno noliubilo. Sai se ni za niega nihče zmenil in tudi ni bilo nobenih postav. Glavno ie bilo. da ie dobil plačo. Napravil si ie lahko počitnice po celi mesec kadar ie le hotel. S tem ie ustregel sebi in oa tudi starišem. V dnevih pa. ko se mu ie vendar zliubilo sklicati otroke v šolo. ie večkrat, namesto da bi poučeval porabil otroke v to da so cji delali na ooliu in mu lupili krompir. Ali mislite, da so se teh zlatih časov in navad tukaišnii učitelii. ki imaio v tem dolgo vrsto let prakse odvadili? Odkrito reoeno — marsikateri ne! Že so se dogodili tudi sedai slučaii. ki so nooolnoma slični gori navedenim. V dnevih pa ko se iim ie vendar zdelo vredno poučevati so oa z vso vestnostio zpolnievali naročila madžarske vlade in ooinadžarevali slovensko deco. Prvo ie bilo. da so prepovedali pod naistrožio kazniio govoriti slovensko, akoravno otrok ni razumel in ne znal niti besedice ogrsko ko re prišel v šolo. Lahko si mislimo. kakšen ie bil nišh napredek če niso ničesar umeli. kar so se učili. To se ie nadaljevalo in goiila se ie le madžarščina dan na dan. tako dolgo, da so iim sledniič vendar uteoli s pomočio palice ta preljubi iezik v glavo. Naučili so le toliko da ie otrok za silo govoril ogrsko in ie znal podpisati svoie ime. S tern so iim pa obenem vteojj v glavo misel, da so postali popolni Kudie sai so znali madžarsko — in dosegli so da so otroci začeli misliti madžarsko in sovražiti svoi slovenski materni ie-zik. Za ostale predmete se niso brigali. Bog obvaruj, da bi kateri učiteljev omenil ka"' iz zgodovine prekmurskega ljudstva. Z znanostio oar madžarskih besed ie bila oa šola tudi končana. V dokaz, kai so se otroci naučili v madžarskih šolah nai služi to-le: Nekega učenca ki ie z naiboli-iim uspehom dovršil šesti razred liadske Vle sem vorašal navadno seštevanje s celimi števil' Siromak se ie dolgo časa mučil in mučil, postal ie rudeč in slednjič i!e priznal da se tega ni nikdar učil. V zgodovini in zemlieoisiu ni imel niti najmanjšega poima. Tako se ie oodučevalo ooore-ie. Večini učiteljev, ki so sedai v naši «lužbi. se bode teh navad oač težko odvaditi. Marsikdo si bode mislil, da iaz iflo stvar pretiravam. Vsakdo, ki se zanima za šolstvo v Prekmuriu. se lahko ore-nriča o resničnosti moiih besed ako se le obrne do katerega tukaišniih učiteljev. Vsak mu bode rad dal natančne podatke. Zato ie pa potreba, da mi to vrzel kolikor mogoče oblažimo in da orlvedemo prekmursko mladino vsai do onega znanstvenega obzoria. ki io ima mladina pri nas. Zato pa nai vse oblasti brez izieme. r osebno oa višii šolski svet. podnlraio tukaišno slovensko učitelistvo nai upošteva niih želie in nasvete, kaiti samo tukajšnje učitelistvo naibolie ve. kai ie treba oreusiroiiiti. da se odpravijo napake in iz-oopolniio vrzeli v prekmurskem šolstvu. Kronika. — Učiteljski upokojenci v Italiji Število učiteljskih upokojencev je na 1. februarja 1920 doseglo 7362, ki so po višinah pokojnin porazdeljeni tako-le: 1502 z manj nego 500 L letne pokojnine; 3164 s pokojnino od 500—10000 L; 2633 s pokojnino od 1000—2000 L in 63 s pokojnino nad 2000 L. Še bolj strašna ]e slika, ki nam jo nudi tabela pokojnin vdov učiteljskih upokojencev. Od teh je 1092, ki imajo 250 L letne pokojnine; 898 s pokojnino od 250—500 L; 629 s Pokojnino od 500—1000 L in 17 s pokojnino nad 1000 L. — Da se odpomore tej revščini do pre-uredbe penzijskega fonda, le stavljen predlog, da se nakaže tem trpinom predujem na bodoče pokojninske poboljške in sicer za upokojence 150 L, a za njih vdove pa 1000 L. — Z ozirom na ureditev učiteljskih pokojnin v Italiji je zavzel učiteljski sindikat v Bologni sledeče stališče: 1. Starost upokojenčeva naj se giblje od 45. do 55. leta, službena doba pa od 20. do 35.; 2. pokojnina ne sme biti manjša od polovične plače, ki jo je imel prizadeti v zadnjih treh službenih letih in je jemati v obzir tudi draginjske doklade, stanarino in vsakršne posebne doklade; 3. kdor je dosegel določeno službeno dobo, naj se mu dodeli poseben suplent; 4. penzijski prispevki naj se odračunavajo od vseh učiteljskih prispevkov; 5. država mora dati na razpolago učiteljskemu penzijskemu skladu potrebno svoto za pokritje večjega stroška, ki bo nastai po definitivni uredbi sklada. Pri tej poslednji točki je sindikat poudaril sokrivdo države v vprašanju penzijskega sklada, ker se je šele 20 let po sprejetju zakona Casatl (s katerim je bil juridično ustanovljen ta sklad) odločila, da ga tudi v resnici ustanovi. Ako nima pokojninski sklad zadostnih sredstev in mu jih država tudi noče dati, tedaj je edino njena dolžnost, da prevzame ta zavod v lastno režijo in uredi vprašanje pokojnin po zahtevah pod točko 1.) — Preganjanje socialističnega učiteljstva v Franciji. Pod vlado Milleranda so začeli v Franciji preganjati socialistično učiteljstvo na najkrutejši način. Zveza francoskih učiteljskih sindikatov se je bila o priliki štrajka francoskih železničarjev postavila na stran poslednjih in so je s tem pregrešila zoper suvereniteto države. Tako se glasi vsaj obtožba Millerandove vlade. Vsi voditelji takratnega gibanja so ali zaprti, ali pa odpuščeni iz službe- Tako je n. pr. zaprt učitelj Loriot. Med odpuščenimi beremo imena sledečih socijalistov: Francois, Marje Ma-yout, Julia Bertrand, Lucle Colilard, Helena Brian, Paul Briard (ki uživa provlzorno osebno prostost), Heriette Izambara in Louis Bouet, glavni tajnik Zveze sindikatov. Premeščeni in na drug način kaznovani so sledeči: učiteljica Bouet, Gabrielle in oba Duranda. Vsi preganjane! so energični borilci za pravice učiteljskega stanu, ki so storil tudi mnogo dobrega francoskemu šolstvu. — Francoski učitelji In pravica svobodnega združevanja v Franciji. Minister javnega šolstva v Franciji je predložil zbornici načrt zakona, po katerem se močno utesnjuje pravica sindikalnega združevanja za vse državne nastavljence. Vkljub protestu vseh učiteljskih organizacij je ministrstvo v prošlem juniju razpustilo vse organizacije, ki so »živele na podlagi zakona od 21. marca 1884. Zveza učiteljskih sindikatov pa je sklenila obdržati vseeno 1 nadalje svoja zborovanja. Opozarjamo posebno, da Je bilo na Francoskem vsako sindikalno delo že itak tako pod vplivom države, ki mu je določala obliko, metodo, vsebino 1 obenem tudi skrajno mejo. Tam je tudi učiteljstvo popolnoma izključeno od dela na javnem administrativnem polju. Domokratizem živi tedai samo na panirju, kar nam posebno dokazujejo preganjanja poslednjih mesecev. — Proti šoli. V Manieresu na Filipinskih otokih je prišlo vsiled odpora domačinov proti vpeljavi splošne šolske dolžnosti do spopada s stražniki, pri čemer je bilo 30 domačinov usar.r-čenih. Med žrtvami je tudi tamošnji učitelj. Kaj ne, prave kranjske razmere! — Šolski izdatki Angleške. Provlzorična, mi nimalna skala za povišanje učiteljskih plač na Angleškem, ki jo Je predložil minister prosvete M. Fischer, je povišala državne izdatke za vzdrževanje šol za 3,500.000 funtov šteri. V letu 1913. so znašali ti izdatki (izključujoč univerze in kolegije) okoli 14 mil. funtov šterl. V prošlem letu so dosegli vsoto 33,000.000. a v letošnjem letu so se povzpeli na ogromno vsoto 45.000.000, kar pomeni 40% zvišanje z ozirom na lansko vsoto. V nji so zajeti izdatki za osnovne in srednje šole, tehniške in učiteljske penzionate. Državni stroški za vseučilišča in nekatere kolegije so znašali v lanskem letu 1,000.000 funtov šterl., letos pa narastejo za pol milijona. Istotako Je postavljena v proračun visoka vsota za vzdrža-nje Narodnega muzeja in Galerije umetnosti. — Za bolne učitelje v Franciji. Na predlog poslancev P. Evena, H. Avrfla in P. Rameila je sprejela šolska komisija francoske zbornice resolucijo, v kateri se vlada poziva, da zavaruje učiteljstvo proti napadom jetike in da se mu da v slučajih bolezni pravica dopusta treh let s po1-no plačo, in v posebnih slučajih še dveh let s polovično plačo. Po mnogih peripetijah je bil ta zakon sprejet z boraici z običaijnimi pomiselki za-kladnega ministra. — Zobozdravnlška klinika v Baselu. V tem švicarskem mestu so ustanovili zobozdravniško kliniko za ljudsko-šolske otroke. Zdravljenje zob se vrši z dovoljenjem prizadetih staršev in ie brezplačno za revne učence. Država nakazuje zavodu podporo 20.000 Fr. na leto. — Učiteljska kriza v Ameriki. Iz poročila o zborovanju šolskih delegatov deveterih držav v Ameriki, ki se je vršilo v zadnjem času v Novein Yorku, je razvidno, da manjka Uniji samo v državi Novi York nad 5000 učnih moči. Zastopnik West Virginije je poročal, da niso mogli v letu 1919. odpreti zaradi pomanjkanja učiteljev okroglo 400 šol in da učiteljišča odpustijo vsaiko leto le eno petinko potrebnih učnih moči. V državi /Uamana je bno zaprtih 500 šol za beloikožcer in raivnctoliko šolskih zavodov za črnokožce. V neki grofiji v Pensylvaniji je 53 šol brez potreb- nih učiteljev. Po neki statistiki zrveznih držav primanikuje v Ameriki nad 50.000 učiteljev ii ogromno tševilo 60.000 učnih moči je pa nesposobnih za vsakršno šolsko delo. Tajnik šolskega oddelka države Mikane, Je izjavil, da se Je v lanskem letu odpovedalo službovanju 145.000 učiteljev. Glavni vzrok krize v ameriških šalak je slab gmotni položaj, v katerem mora živeti ameriški učiteli. Srednja plača v državi Alabama Je bila za učitelje šol za beiokožce 470 dolarjev, za učiteljice istih šol 312 dolarjev; v šolah za črnokožce pa je dosegla komaj 179 dolarjev. Tako poroča Yournal od Education. Drug šolski list Tne High School Journal pa poroča, da je v Uniji 40% učiteljev na deželi, ki zaslužijo v enem letu manj nego 600 dolarjev, 36% manj nego 500 dolarjev, 15% manj od 400 dolarjev; največje število pa je takih, katerih letna plača se giblje od 300—100 dolarjev. Mesto Novi York porab! 250.000.000 dolarjev za avtom ob tie, medtem ko znaša strošek za učiteljstvo le 36,000.000 dolarjev. — V Španiji. Prvi šolski zakon ije bil v Španiji ustvarjen leta 1857; določal je minimum učiteljskih dohodkov letnih 200 L in službene pariške 25 L. V letu 1904. je bil minimum poviša« na 500 L, v 1. 1915. na 625 L in v 'letu 1919. dm 1500 L. A to še po vztrajni agitaciji od strani učiteljstva. Število vsega učiteljstva na Španske« znaša 28.200. — Konec učiteljev — organlstov. Kakor pri nas so tudi na Češkem v nekaterih krajih učitelji vršili kot postransko službo, službo organisita r cerkvah. To ije bila navada v bivših avstr. časih, ko so učitelji morali skrbeti radi sramotno nizkih plač, za postranske zaslužke, toda sedaj, ko ie češka republika gmotno zboljšala položaj narodnemu učiteljstvu, prestala je ta potreba. Zato i« češka učiteljska zveza sklenila, da prepove vsakemu učitelju orglanje po cerkvi, ker Je tako delo poniževalno za učitelja, ki postane na tak način uslužbenec župnika, kar ne odgovarja njegovemu dostojanstvu kot prosvetnemu delavcu. Vsak učitelj, ki se ne bi pokoril temu sklepu, bo Izključen iz učiteljske organizacije. — Isto stani« je ponekod tudi še pri nas v Sloveniji in dobro bi bilo, da se tudi pri nas naredi konec učitelje» — organ istom. = Žena — minister prosvete. Kakor iavliaio iz Washingtona. namerava novi nredsednik Harding iz hvaležnosti napram ženstvu ki ie pri volitvah zan^ glasovalo, oredilagati kongresu ustanovitev novega ministrstva orosvete ki nai bi se poverilo kaki ženski. = Zahteve nemških soc. demokratov. Pri razpravi o proračunu v čehoslovaškem senatu ie bila soreieta resolucija nemških soc. demokratov v kateri se zahteva, nai vsaka narodnost v čehoslovaški republiki sama zase uoravlia svoie šolstvo. Nadalle 'e bila soreieta resoluciia. v kateri se zahteva. nov šolski 7akon na podlagi ločitve cerkve od države. O tei resoluciji so glasovali v dveh delih ter ie bil drugi del -prejet s 56 glasovi oroti 55 glasovom. Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Članom ljubljanskega uč. društva l i Društveno leto 1920. ie skorai končano. Položiti imam račune in obračunati z blagajnikom poverieništva U. J. U. Ljubljana | fer plačati članske prispevke tudi »Zvezi javnih nameščencev« (K 10.— za člana.) Ker veliko članov ni popolnoma poravnalo svoiiih prispevkov, sem oddal strokovnemu tainiku člansko polo, iz katere se lahko vsakdo prepriča koliko šc dolguie. Tam so tudi ooštne položnice na razpolago Ako bi kak član do 6. ian. 1921. ne poravnal zaostanka, bom moral dotični znesek iztiriati s ooštno-olačilnim nalogom kar bo. seveda or o vzročni o nepriietne stroške. — M. Pppov^ t. č. blagainik. + Učit. društvo za svetolenarškl okraj zboruje 5. januarja 1921 ob pol 11 url pri Sv. Lenart* Slov. goric po decemberskem dnevnem redu, & kateremu se še pristavijo: volitve In določitev letnine. Predsednik prosi, da se do 5. januarja 1921 vse poravna, kar je društvo sklenilo glede potnine mesečno 5 K začenši z avgustom, glede prispevkov za pristop h Tvornici učil, Jugoslof-matici, rez. zaklad in učit. konvikt. Polnošteviln« udeležbe se nadeja odbor. + Učiteljsko društvo za celjski okraj «m» svoj redni letni občni zbor na praznik, dne 6. prosinca 1921 ob 9. uri predpoldne v celjs» mestni deški osnovni šoli po sledečem sporedt': 1. Čitanje zapisnika. 2. Stanovske in društvene zadeve. 3. »Učitelj in učenci« predava okrajni šolski nadzornik Černej. 4. »Nova pravila' poroča tov. Brinar. 5. Predlogi. 6. Poročilo tajnika in blagajnika o društvenem delovanju v n1'" nulem letu. 7. Volitev novega odbora. K P0'1^' številni udeležbi vabi — Slivka, t. č. predsednik + Učiteljsko društvo za Maribor In bližnJ" okolico ie zborovalo ob številni udeležbi 9. t. f-v Mariboru. Predsednik je pozdravil navzoče in posebej xnest. šol. nadzornika gospoda Fr. Finka. Nato Je poročal o kongresu UJU v Beogradu. Po končanem referatu naznani predsednik, da se Učit. društvo za mariborski okraj želi združiti z domačim Učit. društvom. Sklene se, da to vprašanje pretresata društvena odbora, ki naj o uspehu poročata pri prihodnjem zborovanju. Z ozlrom na dopis mest. šol, sveta glede izvolitve stalnega odbora, se je na predlog tov. Totr.ažiča izvolil sledeči odbor: tov. Poljanec zastopnik mešč. šol. tovariša Kožuh In Malenšek tovarišica Milčinskl kot zastopniki ljudskih šol. Z oziram na dopis U. J. U. paverjeništvo Ljubljana, glede posvečanja skrbi za učit. naraščaj, ki študira na tuk. učiteljišču, se je Izvolil odsek, ki prevzame to delo. Izvoljeni so bili tovariši Grčar, Kožuh, Rakuša in tovarišica Stupca. Sledil je referat tov. Šilih a o ustanovitvi pedagoškega odseka. Nato otvori predsednik debato o ustanovitvi odseka učiteljstva meščanskih šol, ker pa nI bilo nobenega predloga, se je ta točka stavila z dnevnega reda. Glede vprašanja nerazdeljenega pouka se je vnela živahna debata. Ker je bil predlog sprejet enoglasno, se je sklenilo, da se tozadevno piše na Viš. šol. svet. Sklene se, da se piše Viš. šol. svetu, naj izda enotno nairedbo, po kateri naj bodo i četrtki pred in po prazniku pouka prosti dnevi, če se vrši r.a Soli razdeljen pouk. Sprejme se predsednikov predlog, ki se glasi: Ker' je »Uradni list« šol. vodstvom le balast, naj U. J. U. napravi potrebne korake, da dobimo šolski uradni list. Zborovalci se pridružujejo resoluciji bre-žiško-sevniškega učit. društva glede prikrajšanih dnevnic «moženih učiteljic s sledečo spremembo 2. točke: Konštatiramo, da je draginja za poročeno učiteljico ravno tako velika kakor za neporočeno. + Zborovanje belokranjskega učit. društva. V soboto 18. t. m. je zborovalo učiteljstvo tega okraja v Črnomlju. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu precej dobra. Ker je bil predsednik zadržan oziroma bolan, Je vodil zborovanje podpredsednik tov. Morela. Po prisrčnem pozdravu Je prešel na dnevni red. Odobril se je zapisnik zadnjega zborovanja. Podpredsednik je toplo priporočal pristop k društvu: »Učit. samopomoč«. Posebno je povdar-Jal, da bi morali učitelji z družinami pristopiti k temu prepotrebnemu društvu. Razgovarjalo se je dalje o nameravani ustanovitvi obveznih konsumnih društev za državne uradnike v Jugoslaviji. Tovariš V. Menard predlaga: 1. Belokranjsko učit. društvo odklanja ustanovitev obveznih kon-Sitimnih društev za drž. uradnike po načrtu, kakor ga je izdelala komisija, ki jo je sestavil finančni minister. 2. Najbolj bi bili prizadeti tov. samci in oni, ki se ne bi utegnili posluževati zadrug. Navedeni ne bi imeli od teh zadrug nikake koristi. 3. ^Soglašamo s predlogam učit. društva za brežiški in sevniški okraj. Obdrži naj se že obstoječo »Samopomoč«, katera naj se razširi po vsej državi. 4. Obveznost drž. uradnikov te »Samopomoči« naj bi bila kakor do zdaj — prostovoljna. Soglasno sprejeto. Osnutek pravil za okr. učit. društvo U. J. U. v Beogradu — Poverjeništvo Ljubljana se je na predlog tov. A. Vardjan vzelo na znanje in ne-Izpremenjeno odobrilo. Pri samostojnih predlogih se je vnela živahna debata. Opisale so se razmere na šoli v Pre-loki. Preloka je bila namreč letos, degradirana zaradi pomanjkanja učnih moči ne ekskurendo in oouk se je oskrboval iz Adlešič dvakrat na teden. Krajni šol. svet ni preskrbel kuriva in zato ie prenehal tudi ta skromni pouk. V I. nadstropju Je učilnica in pisarna. V pisarni so spravljene razne cerkvene stvari, kakor božji grob itd. To-rai je zasedena od cerkve. Velikonočno izpraševanje se vrši v šol. poslopju. Pred nedavnim časom se je opazilo, da je nekdo na sliki regenta Aleksandra iztaknil oči. Ključ od šole je v žup-nišču. Na Bojancih je obolel tov. Aleš Šoštarič (Prekmurec), ker nima peči v svoji sobi ta ker so šipe v oknih pobite. Kako skromen je bil ta tovariš, naj vam priča dejstvo, da je hodil na brano v Bukovje, za zajtrUc pa je imel pest orehov ali jabolk, isto za večerjo. Krajni šol. svet v Črnomlju je že meseca °ktobra odstopil in na njegovo mesto ni bil ime-a°van gerent. Vse zadeve, ki pripadajo krajnemti ; H svetu, so nerešene, tako: šola nima drv, streha šol. poslopja bi se morala prekriti, za pro-račun se ne briga nihče. Občine ne bodo postavile za šolske potrebščine nikakih zneskov, toraj tudi doklad v ta namen ne bodo pobirale in šola "e bo imela pokritja za stroške. Dasiravno se ie °'sko vodstvo večkrat obrnilo na okr. šol. svet S Prošnjo, da naj se imenuje gerenta, je vse brezmesno. Skoraj slično kakor v Črnomlju je na Rado- vlci. Zato predlaga tov. Moreia naslednje predle: Belokranjsko učiteljstvo zbrano v Črnomliu 18. dec. 1920: 1- Najodločneje zahteva, da se že vendar ^rat imenuje za naš okraj tok tiadzornik, ki bo 0 el Prevzeti to važno mesta Učiteljstvu nam- reč m vseeno, da bi se naše šolstvo še bolj zatrlo ter da zaostaja vse uradovanje. 2. Zahtevamo, da se one krajne šol. svete, kateri zadostno ne skrbe za potrebščine ljudske šole, odstrani in imenuje gerenta, ki naj bi bil šolski voditelj ali pa vsaj šoli naklonjen človek, katerega naj predlaga šolsko vodstvo. 3. Krajni šol. sveti naj se sploh odstranijo, ker ti so le zavora šoli. Tovariš V. Menard poroča: V »Učit. Tov.« št. 37 z dne 30. sept. 1920 je natančno podano poročilo tovarišev, katerim se kot bivšim vojakom z zrelostnim izpitom ne računa vojnih let v službeno dobo. Ker je v našem društvu precej takih tovarišev, zato se obračamo potom belokranjskega učit. društva na U. J. U. — Poverjeništvo Ljubljana, da objavi, kak rezultat je prišel od ministrstva iz Beograda. Če nI dobilo Poverjeništvo U. J. U. Ljubljana še nikakih obvestil, zahtevamo, da takoj urgirá pri ministrstvu prosvete In da se učitelje vojake ne prikrajša na službeni dobi in povišioah. Na zborovanju ljubljanskega uiit. društva z dne 25. sept. 1920 so bile stavljene naslednji dve resoluciji: 1. U. J. U. — Paverjeništvo Ljubljana naj iz-posluje potom centrale pri ministrstvu prosvete v Beogradu, da se vštejejo onim učiteljem, ki so bili poklicani takoj po maturi y vojaško službovanje, vsa službena leta tako kakor tistim tovarišem, ki niso bili vojaki. 2. Vsa službena leta v vojni službi po zrelostnem Izpitu naj se vštejejo v pokojnino ter naj se računajo od tedaj tudi povišice. Obe resoluciji sta bdi soglasno sprejeti. Zahtevamo, da U. J. U. — Poverjeništvo Ljubljana ukrene potrebne korake, ker drugače bi bili učitelji vojaki materljelno preveč prikrajšani in zapostavljeni od svojih sošolcev ne-vajakov. Tov. Morela prebere dopis upok. nadučltelja Val. Burntka. Sklenilo se je, da se njegov dopis vpošlje na U. J. U. — Poverjeništvo Ljubljana, j Prebral je tudi dva dopisa tov. Soštariča iz Bojane, v katerih ta tovariš slika bedo in trpljenje, katero je imel do svoje obolelosti na svojem učnem mestu. Sklene se, da se vse te zadeve sporoči U. J. U. — Poverjeništvo Ljubljana, ki naj I stori na meradalnem mestu energične korake. Ko ie tov. V. Menard pobral članarino, ie i tov. podpredsednik zaključil zborovanje. Iz Jugosiavije. — Proč z zavisti^! Naše Dlače ne da- ■ V> nekaterim lindem mirneea soania. Ce i bi to bili naši Driiatelii okolo »Domoljuba*, j bi ne rekli besede: da so Da zašli v to i družbo gosnodie okro? »Našeea Olasa«. ie vredno vse obsodbe. Ta list. k\i hoče biti »elasilo iavnih nameščencev u kraljevini Srba. Hrvata i Slovenaca« niše v svoii 51. štev. z dne 23. t. m. v članku »Narobe svet« sledeče: »In kai nai rore-I čem o Hudskošolskih učiteljih. Dri katerih uradnik začenia služiti v V. čin. raziredu? Na uö'telie se sedai Dač lahko varira iz-| rek-. »Der Lehrer fängt beim Hofrat an!« Bili so gotovo do sedai slabo olačani: a ; da bi se iim nriznalo takoi že Drl Drvem ■ nastODU službovanja sicer ne čin. nač Da 1 nlača dvornega svetnika v V. čin. razredu. aH univerzitetnefa Drofesoria ni razloga, j Ce so oostali učitelii državni uradniki, dobro: a začeti moraio tam kier začenla vsak dni? državni uradnik na zadniem j klinu lestvice državno - uradniških činov, i t. i. v XI. činovnern. a ne v V. činovnem Í razredu. To ie naravnost udarec v obraz i vsemu drugemu osobito koncentnemu in I soloh uradirštvu z akademično naobraz-bo.«.....Razumemo dobro, da treba korenite reeulaciie olač nri vsem državnem 'iradništvu z akademsko naobrazbo in brez nie a tak način boia ne vodi do j vsoehov. Mesto odkritega radovania da se ie enemu stanu Drioomofrlo do boliše eksistence, na tolika zavist! Lhtdskošol-sko učitelistvo ki ie vzrastlo ob krutem zatiranm in comanikaniu se v svoiih tem-n;h nekdanjih dneh ni nikoli oosluževalo takeea načina ©'sania. Obsoia zato toliko-bolt tako oisavo ki ne kaže oosebne aka-demične naobrazbe! — Novi šolski nadzorniki. »Uradni ¡ list« 7 dne 23. t. m. Drinaša imenovania j novih okrainili šolsikrh nadzornikov, in sicer: 1. Za šolski okra i črnomaliski: Miroslav Pretnar, vodja manjšinske šole v Liubliani: 2. za šolski okrai novomeški : Janko Grad. sedai okr a in i šolski nadzornik v Novem mestu: 3. za šol sfó okrai krški: L u d o v i k S t i a s -nv. sedai okrami šolski nadzornik v Kr- i škem: 4. za šolski okrai kočevski: J o s i d Novak, sedai okraini šolski nadzornik v Kočevju: 5. za šolski okrai kraniski: Vi liba Id Rus. vodia Iiuds.ke šole v ^ranin: 6. ra šolski okrai radovliiški: Josip Türk, šolski ravnatelj v Logatcu; 7 za šolski okrai litiiski: Aveust Pire. ■ičiteli na II. mestni deški ljudski šoli v Liubliani: 8. za šolski okrai kamniški: Mat ko Kan té. sedai okraini šolski nadzornik za ljubljansko okolico: 9. za šolski okrai liubliansko okolico: An dre i R a p e , učiteli na III. mestni deški ljudski šoli v Liubliani in 10. za liubliansko mesto ;n za meščanske, šole na bivšem Kranjskem: Maks Kočevar. strokovni ¡hiteli v Krškem. — Ustanovitev šolskih odborov obrtnih nadaljevalnih šol. Poverieništvo za uk in boeočastie ie noslalo vsem okrainim glavarstvom ootem mestnim magistratom v Celi u. v Mariboru in Ptuju nastooni odlok: Večini odborov obrtnih nadaljevalnih ir>I Doteče z dnem 31. decembra t. 1. triletna Doslovna doba (1918. do 1920.). V zmisju naredb bivšeea avstriiskeea na-'tčnega nrnistrstva z dne 5. aorila 1883. št. 6495. IV.. in z dne 27. novembra 1893, št. 15.498. nai okraino glavarstvo 1. oro-vzroči izvolitev zastopnika obrtnikov in "iegoveea namestnika: 2. nozove trgovsko ;n obrtniško zbornico v Liubliani nai imenuje svoiepa zastomiika: 3. oredlaga semkai v imenovani« „zastoDnika naučne uorave in 4. do vabi v smislu draee zgorar navedenih naredb morebitne dru?e. ori-soevaioče krajevne činitelie nai imenu-ieio svoie zastnomke v šolski odbor obrtne nadalievalne šole. Dotično Doročilo z navedbo vseh članov na novo ustanovljenih odborov ie Doslati na ooverieništvo za uk in bogočastie do konc/i meseca lanu-aria 1921. nakar se bodo imenovali zakoniki naučne UDrave v odborih. Dalie ie odredilo Dovenieništvo še sledeče: I. Nova poslovna doba šolskih odborov obrtnih nadaljevalnih šol od dne 1. lanu-aria 1921 do dne 31. decembra 1923 velia od dne 1. ianuaria 1921 za vse šolske od-| bore. II. Onim šolskim odborom, ki imaio morda drupo noslovnn dobo. in onim. ki «o bili ustanovlieni v letih 1919. in 1920. se Doslovna doba Dodališitie do dne 31. iecembra 1923. Kier bi zahtevali kraievni razlogi, nai se odbor koncem te^a leta na , novo konstituira, kakor bi mu že bila do-tekla vsa Drva triletna Doslovna doba. III Šolskim odborom, ki se ustanove v letih 1921. do 1923. teče prva poslovna doba do 31. decembra 1923. IV. Šolski odbori nai se sedai na novo ustanove tudii v onih okraiih. kior morda letos ne deluie obrtna nadaljevalna šola. kier Da ie bila taka šola lani ali ored voino. — Za vpokoieno učitelistvo. Vsem onim učiteljem ozir. učiteljicam, ki so bili vpokojeni v času med 20. julijem in 30. novembrom 1919., se bode računala penzija po dohodkih, ki bi jih imeli, če bi bili kot aktivni prevedeni 1. decembra 1919. na nove plače. Po odredbi ministrstva prosvete se bode takemu učiteljstvu štela penzija od 1. decembra 1919. dalje. — Ureditev olač meščanskošolskega učitelistva. »Jutro« Doroča: V ministrstvu orosvete ie izdelana naredba o reeulaciii olač in ostalih dodatkov meščanskemu '»čitelistvu v celi kralievini. Naredba. ki ie Dredložena v nodois ministru Drosvete. se razglasi te dni. — Imenovanje. Tovariš Ivko Radovanovič, poverjenik UJU v Splitu, je imenovan za višjega šolskega nadzornika za osnovno šolstvo v Dalmaciji. Vrlemu tovarišu in dobremu znancu izrekamo k zasluženemu imenovanju svoje najsrčnejše čestitke! — Celjski mestni šolski svet. »Nova Doba« obiavlia: »S 1. ianuariem 1921 Dre- i vzame kr. okr. glavarstvo v Celju del. i$rend ki iih ie doslej vodil mestni magistrat kot noJitična oblast Drve Instance I? vrši se to v smislu skleoa mestneea sosveta. Ne Dozabimo oa Dri tem. da nam ie klerikalna liublianska vlada svoičas v zvezi s tem do furtimaško odvzela našo važno kulturno institucijo: Celiski mestni šolski svet. — Brez od'oea zahtevamo in oozivamo mestno cerentstvo da nemudoma stori v Liubliani vse korake, da dobi mesto Celie zonet svoi mestni šolski svet ki nam ie bil iz slran_karsko-nolitič-nih motivov brez vse motivaciie odvzet.« — Otvoritev višje pedagoške šole v Beogradu. Z odilokom ministra Drosvete Svetozaria Pribičeviča z dne 18. t. m. se ;e otvorila v Beogradu višia oedaeoška šola — Božične počitnice trajajo v krajih, kjer s > srednje šole, do vštetega 3; januarja 1921., povsod drugod pa prične pouk že 3. januarja Toliko na vprašanja, ki nam dohajajo od raznih strani. — »Tehnična srednia šola v Liubliani«. Poverieništvo za uk in bogočastie nazrtania. da se dogovorno z ministrstvom trgovine in industriie oddelek v Liubliani. s nričetkom II. semestra tekočeea šolskega leta 1920 /21. ime Državne obrtne šole v Liubliani izoretneni v ime: Tehnična srednia šola v Liubliani. Organizaciia zavoda ostane Dri tei izDremembi naslova no vsem neizoremeniena. — Pevačko društvo beoerad. učitelja. Beograisko učitelistvo ie ustanovilo svoi lastni mešani nevski zbor. Bratskemu društvu želi mnogo uspeha ljubljanski učiteliski Devski zbor! — Šolstvo v Srbiji in Črni gori. Po 7a.dniih s ta t: stičnih Dodatkih ministrstva Drosvete ie v Srbiii 2296 šol z 4235 učite-M v Črni garj 264 šol z 495 učitelji. — Himen. Marljiva tainica olcrainega učiteliskeea društva za kočevski okrai. tovarišica Anica § i š k a iz Ribnice, ce ie Doročila 2S. t. m. z g. Teodoriem Tomšičem, računskim svetnikom v Liubliani Ob'.lo sreče! — Za Jugoslovansko Matico ie nabralo na oraznik utedinienia SHS učitelistvo v Trebnjem med rodoljubnimi domačini znesek 430 K. Slovenska Šolska Matica. Za Letopis S. Š. M. je spisal vseučiliški profesor dr. France Veber zanimivo razpravo: Bežek — slovenski psiholog. To v dopolnilo vsebine, ki srno jo priobčili zadnjič. — Izven naročnine bo izdala S. Š. M. dr. Ljudevlt Pivko: »Dramatsko pesništvo«. — Smrtna kosa. Pretekli petek je umrl v Podbrežju pri Mariboru tamkaj živeči upokojeni nadučttelj, tov. Jurij Bregant. P. v m.l — Uredništvo iziavlia. da tov. Ivan Primožič ni v nobeni zvezi z noticami kn so izšle v našern listu elede letošniega Kmetiiske^a tečaia na Grmu. Članarina in darila za Učiteljski konvlkt Arnšek Janko iz Hrušice pri Ljubljani 30 K. — Anica Neubauer iz Smartnega pri Kranju 10 K. — Urh Konjar iz Motnika 10 K. — Nežka Kanduč iz Motnika 10 K. — Mina Malenšek iz Spitaliča 10 K. — Mara Bambergova iz Kranjske gore 25 K. — Bertoncelj Josip 10 K. Lizika Hrenova 10 K, oba iz Kovorja. — Učiteljstvo iz kamniškega okraja nabralo ob slovesu tovariša-nadzor-nika Janka Polaka 116 K. — »Učiteljsko društvo za Prekmurje« v Murski Soboti 390 K. — Kuko-vič Anton 10 K, Planer Albert 10 K, Planer Marija 10 K, Robec Ana 10 K, Leben Rozina 10 K, vsi na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. — Mara Judnič iz Zabukovja pri Sevnici 20 K. — Mihelčič iz Selc nad Skofjo Loko 20 K. — Peterim Mara iz Most pri Ljubljani 20 K. — Avgusta Kolnik iz Radeč pri Zidanem mostu 20 K. — Današnja zbirka 751 K; uspeh darovanja do današnjega dne — K 9586:90. Živili darovalci in nasledniki! Neodrešena domovina. —r Učiteljska stavka v zasedenem ozemlju. Že skoro tri tedne traja stavka srednješolskih učiteljev; tri tedne so že zaprte vse srednje šole v Julijski Benečiji izvzemši edinole mestne sred-vje šole v Trstu. — lire z pouka so vsled tega vsi dijaki stukovnih šol v Trstu: navtičrt in trg. akademije ter vseh oddelkov (tudi večernih) obrtne šole. Na deželi so zaprti vsi srednješolski zavodi, državni in deželni: v Gorici, v Gradiški, v Kopru, v Pulju, v Rovinju in v Lošinju. Solidarno z italijanskimi profesorji stavkajo seveda tudi profesorji na idrijski realki in gimnaziji ter na tolminskem učiteljišču. V Furlaniji so zaprte tudi dnevne obrtne šole. Edinole profesorji italijanske deželne gimnazije v Pazinu se ne udeležujejo gibanja. O kastavskem učiteljišču ni sicer nobenega poročila, a zdi se, da so se tudi kastav-ski profesorji pridružili štrajkujočim. Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja In sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica 6. Koledar družbe sv. Cirila In Metoda za leto 1921. — V Narodni Tiskarni je izšel ta priljubljeni koledar, ki dela vso čast tiskarni sami kakor tudi vodstvu družbe, ki ga je izdalo in založilo. Poleg običajne koledarske vsebine je posvečen pretežni del knjige »Narodnemu delu«, ki obseza tele sestavke: 1. Bratom trpinom (pesem). 2. Težki dnevi. 3. Gospa sveta (pesem). 4. Ivani Supan-čičevi v spomin. 5. Ciosposvetski zvon (pesem). 6. Dr. Josip Georg. 6. Dr. Josip Lenče. 7. Teodor Drenik. 8. Ivan Bonač. 9. Iznebimo se znakov našega do včerajšnjega suženjstva! 10. Narodna prerokovanja. 11. Vestnik družbe sv. Cirila in .Mctoda v Ljubljani, ki podaja v glavnem sliko druž-binega delovanja v 1. 1919. — Upoštevanja vreden je sestavek »Iznebimo se znakov našega do-včerajšnjega suženjstva« iz peresa g. Marice Bartolove. Res, čas bi že bil, da se otresemo vse tuje navlake pri nazivanju naših žen ter se približamo v tem oziru bratom Srbom. Nedosledno pa je, da se nekoliko strani dalje (str. 76.) za tem spisom že greši proti ravnoistim navodilom g. Bartolove! Slednjič nam ne dopada naznanilo, ki ga beremo na str. 90.: »Petindvajsetletnico obhajata 1. 1921. podružnica za Vel. Lašče in okraj ter neka podružnica na zasedenem ozemlju.« Čemu to skrivnostno imenovanje, da ne pridemo s polnim imenom te podružnice na dan? — Družbin koledar najtoplejše priporočamo. Naj bi ne bilo slovenske hiše, v kateri bi ne bil poznan! Cena knjigi je 16 kron. Naroča se pri družbi sami v Ljubljani, pa tudi po ljubljanskih knjigarnah. Jos. C. Oblak: Krpanova kobila. Literarna debata ob obletnici Cankarjeve smrti. V Ljubljani 1920. Natisnila Učiteljska tiskarna. — K drugi obletnici Cankarjeve smrti je izdal dT. Oblak v ponatis« literarno debato, ki se je bila vnela med njim in dr. Tavčarjem ob prvi obletnici smrti velikega Cankarja in sicer po uprizoritvi Cankarjevih »Hlapcev«. Brošura — broječa 144 strani — obsega v »Slovenskem Narodu« priob-čenii Tavčarjev članek »Premišljevanje o Krpanovi kobili« in Tavčarjevo kritiko o Cankarjevem delu »Na otoku«, nakar sledi odgovor dr. Oblaka na Tavčarjeve nazore. Oblakovi zbrani članki so važen donesek k življenju človeka in umetnika Cankarja. Cisti detoiček brošure je namenjen Cankarjevemu spomeniku, vsled česar knjigo toplo priporočamo slov. učiteljstvu. Naroča se v Učiteljski tiskarni. »Ljubljanski Zvon« (10. štev.) je izšel. Vsled obilega dela v tiskarni se je »Ljubljanski Zvon« zakasnel. Tik pred Božičem smo dobili 10. številko, polno lepe vsebine. Zadnji dve številki sledita kmalu. Za sedanje tiskovne razmere je »Ljubljanski Zvon« list, ki ga lahko pokažemo pred svetom. Šoriijev roman »Gospa Silvija« se bliža koncu. Pretresljiva je socialna in narodopisna slika s Koroške »Tomijeve Tine mlada leta«. Podrobna vsebina je sledeča: A. Funtek: V zadnjem zavitku. — Gustav Strniša: V noč plameni. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. — Kosovel Stano: Beseda. — J. A. G.: Iz Cimipenmanovega kroga. — Joka 2i«on: Nočno hrepenenje. — Rad. Peterim - Petruška: V sanjah. — Milan Fabiamčič: V plamenih. — Joka Žlgon: Pesem — Silvester Škerl: Jeseni. — Dr. Avgust Zigon: Korytikov< pogodba z Blasnikom iz 1. 1838. — Miran Jarc: Poletno popoldne. — Franjo Roš: Jesen pri nas. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. — Miran Jarc: Nedosežna. — Književna poročila.— Kronika. — Nove knjige. — »Ljubljanski Zvon« toplo priporočamo! Letno 90 K, posamezne številko po 10 K. Zbirka šolskih zakonov iu odredb. SI. Š. Matica bo pričela te dni s tiskom zbirke zakonov in odredb, tikajočih se ljudskega in meščanskega šolstva, in sicer nekako v takšni obliki, kakor jih je svoj čas izdajal dež. šolski nadzornik Končnik za Štajersko. Prvi zvezek bo -obsegal dobo od prevrata do konca leta 1920. Zbirko je sestavil okr. šol. nadzornik Fr. Fink. Knjiga bo jako važna za okr. šolske svete, šolska vodstva in učiteljstvo. Doslej je bilo treba iskati raznih ukazov po Uradnih listih, dopisih višjega in okr. šolskih svetov, po zbirki normalij itd., kar pa odpade po izdanju omenjene zbirke. Pridejan bo tudi obširen indeks, da bo tOTej možno takoj najti vsako odredbo. Dve priročni knjižici. Na uredništvo smo prejeli od knljigarne Reclarn (Leipzig) Dr. E. Ul-brich: Pflanzenktinde 2. Band: Die Blutenpflan-izen, stane 10.50 Mk broš. in 12.50 Mk vezana. Knjižka ima 460 strani in je zelo informativna za 'botanike. Obravnavo potjasnilj ajo mnogobroj-ne slike m skice. — Druga knjižica je pedagoške vsebine: -»Oedanken iiber Erziehtmg von John Locke. Dr. Theodor Fritzsch. Strani 320. Stane 6 Mk. To delce bo posebno služilo za pedagoški študij in je prikladno zaradi pritročnosti. Knjižici se naročati na naslov: Veriagsbuchhanidlims Philipp Reclam jun. Leipzig in tudi potom naših knjigarn. »Od Drine do Vardara«. Rukoveti za dečje horove u 3 glasa. Priredio i harmonizovao Danilo R. Trifunac, učitelj v Skoplju.. Stamparija i Knjigoveznica »Stara Srbija« v Skoplju. — Tako je naslov drobni knjižici, ki jo je izdal marljivi tovariš Trifunac v Skoplju za uporabo na srbskih ljudskih šolah. »Da bi se koliko toliko zamenile suhoparne i dosadne programske pesme u našim školama pružamo ih drugovima i drugairicama, ko-ji vole pesmu i rade na njoj«, pravi Trifunac v uvodu svoje zbirke. Priporočamo knjižico tudi slovenskim tovarišem. Cena ji je 2.50 din. Naroča se pri skladatelju samem v Skoplju. Glasbena Matica javlja, da doijdejo te dni iz tiskarne ponatisi sledečih zelo priljubljenih zbirk narodnih pesmi in sicer: 1. Zdravko Švl-karšič: Koroške narodne pesnili, 1. in II. zvezek. 2. Marko Baijuk: »Slovenske narodne pesmi, II zvezek in 3.0skar Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Te pesmi so več let razprodane, povpraševanje po njih pa je bilo zelo živahno. Glasbena Matica jih je dala sedaj na novo natisniti. Nadalje ima Glasbena Matica v zalogi Pavčičev Klavirski album slovenskih narodnih pesmi in Premrlove 3 skladbe za klavir. Vse te skladbe so zelo primerne za božični dar mladini, pa tudi odrasle opozarjamo nanje. Naročajo se v pisarni Glasbene Matice. O marionetnih gledališčih. Te dni se je v Ljubljani otvorila druga sezona marijonetnega gledališča." Predstava je bila seveda razprodana. Iz tega se vidi, kako je marijonetno gledališč? primerna zabava za našo mladino. Marijonetno gledališče pa nudi tudi najboljšo umetniško vzgojo. Seveda: ustvariti marijonetno gledališče nI lahka stvar. Slikar Milan Klemenčič je posvetil vse svoje sile, da je ustvaril Ljubljani tako gledališče, kakor ga imamo sedaj. Za manjše krale pa bi bilo priporočati, ako si hočejo ustanoviti marijonetno gledališče, da se obrnejo na tvrdko »Petrus« (Praga, Spalena ul. 4). Ta tvrdka izdeluje in dobavlja mar. gledališča z lutkami in sce-nerijami. Celo gledališče stane Okoli 2000 čeških kron. Na Češkem imajo marijonetno gledališče v vsakem večjem kraju in skoraj v vseh šolah. Vsega Skupaj imajo nad 1000 mar. gledališč. Gotovo bi se tudi pri nas našli prijatelji mladine, ki bi darovali svoto 2000 K, da bi dobili vsi večji kraji marijonetno gledališče, kjer Li se zabavali mladi in stari. Tvrdka »Petrus« pošlje prospekte brezplačno, informacije daje mar. gledališče v Ljubljani (Mestni dom). □CDDSDOBDODOntiOCSIlDDODEiElEIODOOlDDDD Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil? Stev. 2455. Razpis učiteljskih služb. Na petrazredni ljudski šoli v Št. Jerneju in na štirirazredni ljudski šoli v Boštanju se razpisuje po odredbi višjega šolskega sveta učiteljska služba za moške prosilce. Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti i o dne 16. januarja 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Krško, dne 18. dec. 1920. ZA REZERVNI SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni orgauizačni davek. (Skleo upravnega odbora Zavede z dne 27. dec. 1918.) LXX. izkaz. Po 120 K: Učiteljstvo ljudske šole — Krško. Darovali so po 20 K: Levstik Leopold, Vlasta Levstikova, Marica Povliova, Marija Perhavčeva, j Aparnik Gojmir ter Pavla Zirerjeva. Po 80 K: | Šolsko vodstvo - Šmartno pod Šmarno goro. j Prispevali so po 20 K: Gole Josip, Antonija Mi-I klavčičeva, Pavla Kosmačeva in Cirila Križeva. i Po 80 K: Učiteljstvo — Petrovče. Prispevali so j po 20 K: Wudler Rudolf, Gselman Darko Zinka j Kovačičeva in Ida Wudkrjeva. Po 60 K: Učitelj-: ski Zbor — Jaronina. Po 50 K: Gangl Engelbert, i Ljubljana. Po 50 K: Deška ljudska šola — Slovenska Bistrica. Darovali so: Brglez Fran, . Jjirižekovlč Matko, Karbaš Fran, Metlika Anton ter Novak Ljubo. Po 50 K: Šolsko vodstvo — i Hum pri Ormožu. Darovali so: Angela Porekarje-' va 10 K, Franja Vaupotičeva 20 K "in Porekar Anton 20 K. Po 30 K: Šolsko vodstvo Kovor p. Tržič. Darovala sta po 15 K: Bertoncelj Josip in Eliza Hrenova. Po 25 K: Mara Bambergova — Kranjska gora. Po 15 K: Konjav U. — Motnik. Po 10 K: Anica Neubauerjeva — Šmartno pri Kranju. — Današnji izkaz 570 K. Prej izkazanih 30.951 K. Skupaj 31.521 K. DaDDaaaoDBDacaacaacaDnanDaoDDaED Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" □aasoaaoaianDEiBDaDEiaaocoaaEanDcmD Koledarji za 192s! Jugoslovanski poslovni koledar (v obliki knjige) po K 30'— Jugoslovanski koledar (stenski blok ki ledar) „ K 30'— Slov. pisarniški koledar (tedenski) , K 28'— Beležni koledar „ „ K 24 — Stenski koledar (dvostranski na lepenki) „ K 10'— Žepni koltdarček v platno vezan , K 18 — „ „ navadni , K 12'— mali . K 3 80 razprodaja „Knjigarna Učit. tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Nfcši himni: 1. Lepa naša domovina. 2. Bože pravde. Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna. Izšle so: RISANKE iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri vefcjtm naročilu popust! Kontrolne knjižice g za obrtne nadaljevalne in gre- §§|. mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. §j>| 1. Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. P»! ČEVLJI! Ročno delo iz lastne delavnice Drag. Hogliž Maribor. Tel 157. Krekova ul. 3. Tel.157. (Preje mestna prodajalna usnja.) CENE: čevlji iz boks usnja .... K 550;— do 650 — čevlji iz chevreaux mnja K 580"— čevlji iz telet ne in pittling usnja .... K 470 —do 530 — V očigled najve tnejši izdelavi, okusni obliki in trpež-nosti so it o ji iidelNi brez kon-► urence. Za so idno delo ga-.... ra ntiram. - - - - Ivan Petrlč, Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi preobilice gradiva smo morali mnogo stvari odložiti za prihodnje številke. Prosimo potrpljenja; vse pride polagoma na vrsto. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Premnogi uradni posli so me iprimorali odložiti po 7 ta četrt letnem poslovanju upravništvo lista. Pri tej priliki prosim vse P. n. naročnike in naročnice, ki setn jim z opomini, terjatvami ali kakorkoli delal neprilike, oproščenja. Vodila me ie vseskoz le želja po napredku našega stanovskega lista, ki je brez gmotnih sredstev nemogoč. Pred vojno nas je bilo nekaj nad tisoč naročnikov, po novem letu prekoračimo tretji tisoč. Zeleč vsakemu posebej in vsem naročnikom srečno in plodonosno novo leto, povdarjam, da je v skupni močni organizaciji naša sila. Zato: vsi v našo organizacijo! Živeli! Fran Marolt, bivši upravnik. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: Dolina solz E-(3angl' tri enodeianlf— Dr Ivan Lah: Dore....................... Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................ 6 Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risunke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6'-, 8"40. 9'—, 25'—, 30" . m sicer: K 12- - 12— . 12— . 12- . 12— „ 12— . 15— 12 — j<9- '2' Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flerfs. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - či 1 1 • B* J- 1. štev. I., II. in III. stop. je pošla. Na razpolago OOlSKl USt. so pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. šh-v. 8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. M. stop. Cena: 14 K. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. ■T-O