URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 24. februarja 1981 Št.: 10 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 101. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Murska Sobota. 102. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota. 103. Sklep o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota. F 104. Sklep o soglasju k sklepu o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota. 105. Referendumski program za investicije v zdravstvu in izobraževanju za obdobje od 1.3.1981 do 28.2.1986, ki so ga sprejeli zbori skupščine občine Ljutomer dne 26. 11. 1980. 106. Dopolnitev k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura Murska Sobota za obdobje 1981-1985. 107. Poročilo o izidu referenduma v Krajevni skupnosti Železne Dveri. 101 Na podlagi 2. in 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Urt list SFRJ, št. 58/78), 4. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77) in 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomur: skih občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 13. februarja 1981 sprejela 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomei in Murska Sobota. Številka: 510-1/81-5 Murska Sobota, 13. februarja 1981 Predsednik 'Skupščine občine M. Sobota Karel SUK1C STRAN 11 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981 Tabela III. (Priloga k 44. čl. samoupravnega sporazuma) Rekapitulacija vseh vlaganj po namenih in po občinah ter virih financiranja v obdobju 1981-1985 na vodnem območju Mura v 000 din NAMEN VLAGANJ Skupaj Viri financiranja Vlaganja po občinah vlaganja OVS Mura ZVSS G.Radgona Lendava Ljutomer Maribor M. Sobota 1 2 3 . "'4' 5 € 7 8 9 A) OSNOVNE OBVEZNOSTI 292.600 274.700 17.900 42.200 . 91.800 62.400 29.800 86.400 1. Redno vzdrževanje 21*2.500 242.500 - 38.800 62.000 55.200 8.400 78.100 1.1 Objekti in naprave 121.400 121.400 — 21.900 36.500 24.800 5.100 33.100 1.2 Naravni vodotoki 104.200 104.200 <* 14.600 21.100 26.600 2.600 35.300 . 1.5 Javna sl.užba 16.900 16.900 - 2.300 4.400 3.800 700 5.700 2. Ostale obveznosti (Anuite- te najetih kreditov) 25.100 7. 200 17.90c - 23.300 i.foo - - 5. Izdatki za delovanje OVS 25.000 25-000 — 3.400 6.500 5.400 1.400 8.300 J.l Študije in raziskave 4.800 4.800 — 700 1.200 1.000 300 1.600 3.2 Funkcionalni izdatki 20.200 20.200 — 2.700 5.300 4.400 1.100 6.700 - za delovdeleg.sistema 5.200 5- 200 — - za delov.strok, služb 11.800 11.800 — - za potrebe SLO 3.200 3.200 — B) INVESTICIJE (VARSTVO PRED VODAMI) 285.800 — 285.800 17.164 77.309 92.021 - 99.306 C) SOUDELEŽBA PRI IKVESTI- cijah za varstvo voda 36.900 20.100 43.800 8.700 12.200 12.300 14.800 15.900 1. Varstvo kakovosti voda (čiščenje odpadnih voda) 29.500 6.490 23.Cio 5,000 6.100 - 12.300 6.100 2. Varstvo vodnih količin (vodooskrba s pitno vodo) 34,400 13.610 20.790 3.700 €.100 12.300 2.500 9.800 (A+B+C) SKUPAJ: 642.300 294.800 347.500 68.064 181.309 166.721 24.600 201.606 2. Volilna komisija pri KS Železne dveri je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma in v smislu 2. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, saj je 82,60 % volilnih upravičencev glasovalo ZA uvedbo samoprispevka. Železne dveri dne 8. 2. 1981 Volilna komisija; predsednik Vrbančič ing. Miloš 1. Železne dveri 154 141 112 25 4 2. Slamnjak 66 61. 50 11 —- 3. Radomerje 299 275 232 41 2 Skupaj: 519 477 394 77 6 STRAN 11 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981 107 POROČILO o izidu referenduma v Krajevni skupnosti ŽELEZNE DVERI 1. Na referendurnu za uvedbo dodatnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Železne dveri, kije bil v nedeljo dne 14. 12. 1980 so bili doseženi naslednji rezultati: . Število vol. Glasovalo neveljav. Glasovalno mesto. upravičencev: skupaj: za: proti: glasovnic: 3) Pod zaporedno številko 22 se doda nova alinea, ki se glasi: „— Proizvodno transportno podjetje Avtoradgona TOZD Transport PE Murska Sobota.” 4) Pod zaporedno številko 31 se črta celotno besedilo. Novo besedilo 31 točke se glasi: ,,31 • Srednješolski center M. Sobota in dijaki delegirajo 1 delegata.” 5) Besedilo pod zaporedno številko 32 se v celoti črta. Novo besedilo se glasi: „32. Blagovno-ekonomski šolski center M. Sobota in dijaki delegirajo • 1 delegata.” 6) Pod zaporedno številko 34 se doda nova alinea, ki glasi: ,,—Dijaški dom.” 7) Besedilo pod zaporedno številko 46 se spremeni in glasi: „46. — Sekretariat za ljudsko obrambo občine M. Sobota — Sekretariat za notranje zadeve občine M. Sobota —.Sekretariat za občo upravo občine M. Sobota — Davčna uprava občine M. Sobota — Geodetska uprava občine M. Sobota — Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine M. Sobota — Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine M. Sobota — Uprava za inšpekcijske službe — enota M. Sobota — Strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto.” 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 020—1/78—1 Murska Sobota, dne 13. 2. 1981 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Karel SUKlC Od 1. 10. 1980 dalje se bo višina stroškov valorizirala skladno po statističnih informacijah, ki jih izdaja Zavod SR Slovenije za statistiko. Predvideni stroški za 1 kv. m koristne površine se bodo korigirali tudi v primeru, če se bodo z zazidalnimi načrti spremenile sedaj predvidene zazidane koristne netto površine ali spremenila razmerja med stanovanjskimi in poslovnimi površinami. 4. Določeni stroški za pripravo in opremo stavbnega zemljišča se uporabljajo z dnem, ko nanje poda soglasje občinska skupščina. Predsednik skupščine SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota Viktor VREClC Viktor VREClC, 1. r. 104 Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80) in 13. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Uradne objave pom. občin, št. 31/78) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 13. februarja 1981 sprejela SKLEP o soglasju k sklepu o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota. 1. Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota soglašata s sklepom o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 465—1/81—1 Murska Sobota, 13. februarja 1981 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Karel SUKlC 105. V Uradnih objavah št. 9 z dne 20. februarja 1981 je objavljen Odlok o uvedbi samoprispevka za območje občine Ljutomer. Sestavni del odloka je REFERENDUMSKI PROGRAM, ki iz tehničnih vzrokov ni bil objavljen pri odloku. REFERENDUMSKI PROGRAM za investicije v zdravstvu in izobraževanju za obdobje od 1.3.1981 do 28. 2. 1986, ki so ga sprejeli zbori skupščine občine Ljutomer dne 26.11.1980 Občinska zdravstvena skupnost in občinska izobraževalna skupnost sta na osnovi analize razvojnih možnosti ugotovili, da bo potrebno občinski samoprispevek podaljšati, za kar so se opredelili tudi zbori skupščine občine v smernicah za pripravo družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985. Za planirani investicijski program bomo združevali sredstva s samoprispevkom, ki se deli 50:50 za izobraževanje in zdravstvo. 1. Občinski samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju občine Ljutomer oz. imajo premoženje v občini Ljutomer: 12 VESTNIK. 24. FEBRUARJA 1981 REKAPITULACIJA I. HS KRKA - LEJAVA 2.480 1.440 • 1.040 1.740 1.210 530 II. HS ŠČAVNICA - PLIIVICA 2.020 885 1.135 690 320 ■370 VSEGA SKUPAJ: ' 4.500 2.325 2.175 2.4JO 1.530 900 Tabela II. (priloga k 36. členu samoupravnega sporazuma) Investicijska vlaganja za obrambo pred poplavami in ureditev vodnega režima z regulacijami vodotokov ter izgradnjo zadrževalnikov za pridobivanje novih kmetijskih'površin v obdobju 1981 - 198$ v 000 din Zap. št. Hidrosistem - objekt Občina Velikost (mj ali km) Invest.vred, v 000 din skupaj Viri finan. OVS Mura Zveza VSS Predvidena' dinamika izgradnje Opomba 1 2 3 4 5 6 7 ■ p. 9 I. HS Krka - Ledava 1. Dovršitev gradnje zadrževalnika na Ledavi v Radmožancih Lendava 6,3 mio m5 44.136 44.136 1981/82 2. Regulacijsko - ureditvena dela na pritokih Ledave v zvezi z delovanjem zadrževalnika in izvedbe melioracij Lendava Lendava 6,5 km 18.390 18.390 1981/85 Po medrep. 3- Regulacija Mure v odseku Petišovci - Benica Lendava 3.0 14.783 14.783 1983/85 dogovoru s SR Hrvatsko Skupaj v občini Lendava 9,5 km 77.309 77.309 4. Regulacija Ledave z rekonstrukcijo nasipov v odseku Rakičan - Gančani v zvezi z delovanjem zadrževalnika Radmožanci M.Sobota 6,5 km .20.880 20.880 1981/83 • 5. Regulacijsko - ureditvena dela na Veliki Krki s pritoki v zvezi z izvedbo melioracij M.Sobota 2,5 km 7.356 7.356 1982/84 24. FEBRUARJA 1981 1 2 3 4 — . 5 6 7 8 9 6. 7. 8. 9. Regulacija Male Krke v območju Domanjševcev v zvezi z melioracijami M.Sobota Nadaljevanje reg. Ledave za pelinej še delovanje AK Ledavako jezero v odseku Pertoča • M.Sobota Proti poplavni ukrepi ureditev korita Mure in.nasipov v odseku Ižakovci -'Melinci M.Sobota Regulacija mejnega odseka ... Kučnice Cankova-Fikšinci M.Sobota 2,0 km 3,0km 1,0 km 5,5x2 km 4.904 . 15.900 6.130 44.136 4.904 15.900 6.130 44.136 1981 1983/85 1983/85 1983/85 Nadaljevanje začetih del v letu 1980 Tudi medržavna obveznost Jugosl.-Avstr. Meddrž.obvezn. SFRJ do r.Avst. Skupaj v občini Murska Sobota 20.5 km -.22.^06 — 99.306 I. HS KRKA— LEDAVA..SKUPAJ: 30,0 km 176.615 — 176.615 II. HS SCAVi'ilCA - PLITVICA 10. Zgraditev zadržev. na Ščavnici v Bolehnečicih Ljutomer 4 mio m3 61.370 - 61.370 1982/84 11. 12. 13. Regulacija Ščavnice gorvodno od Kokoričev ter dela za popolnejše delovanje že zgrajenega odseka Ščavnice s pritoki (Turje) in AK Gajševci Ljutomer Regulacija Ščavnice- gorvodno' od Bolehnečicev v zvezi z izvodbo melioracij G.Radgona Proti poplav?! ukrepi-ar^ ditev korita, in trasipov Kur. v odseku Razkrižjg - Krupje Ljutomer .. 6^0 »Okni l«0 ka 25.746 17.164 4.905 - 25.746 17.164 4.905 1981/83 1983/85 1981/82 U7 HS ščaWMa - kI^ca awt" 11,0 km 109.185 - 109.185 INVESTICIJSKA VLAGANJA 8KUPANO (I. + II.) 41,0 km 285,80 * 285,80 st»35Bsss-!!xn5x:x¥S»s«=*=B=c=====«ss=B|««sa«3asns«*a=nKax=c3=ssas3S8SBB — občani, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja in drugih razmerij v višini 1 % od neto osebnega dohodka, — občani od pokojnin 1 % od zneskov neto pokojnin, — zavezanci, ki samostojno opravljajo obrtne dejavnosti in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti in sicer: a) zavezanci, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, 1 % od priznanega neto osebnega dohodka, b) zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, 1 % od osnove, ki odgovarja višini pavšalnega davka zmanjšani za ta davek; — občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 5 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od porabe lesa; — zaposleni v tujini v pavšalnem letnem znesku 800 din. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo za vsak vir posebej. Občinskega samoprispevka so opravičeni: — občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij tet učenci v gospodarstvu od nagrad; — od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega mejnega zneska pokojninskih prejemkov (v letu 1980 je 3.849 din); — od osebnega dohodka iz razmerja v združenem delu in od nadomestil, ki ne presegajo 60 % od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto; — občani, ki imajo osebni dohodek, od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 2.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 2. Sredstva, ki jih združuje združeno delo: — za investicije s področja zdravstva bomo združevali iz dohodka v višini 0,67 % bruto osebni dohodek, — za investicije s področja gradnje objektov osnovnega izobraževanja bomo združevali v redni prispevni stopnji 0,55 % iz BOD. Združevanje sredstev občanov se po uspešno izvedenem referendumu sprejme z odlokom. Združevanje sredstev združenega dela za zdravstvo in šolstvo se opredeli ■ oz. sprejme v samoupravnih sporazumih za srednjeročno obdobje in ob sprejemu letnih stopenj se potrdi tudi za investicije. Izračun sredstev občinskega samoprispevka za gradnjo objektov zdravstva in šolskega prostora v občini Ljutomer za obdobje 1981—1985: Program izgradnje bolnišnice je zgrajen z republiškimi in vsemi dokumenti, ki se nanašajo na razvoj bolnišnic v SR Sloveniji. V celoti ga je podprla tudi komisija, ki jo je imenoval Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Najpomembnejši in najzahtevnejši del programa je izgradnja kirurškega bloka, ki ga nameravamo graditi spomladi leta 1981. Objekt bo imel 16.364,54 kv. m površine: — v kletni etaži bodo prostori centralne sterilizacije za vso bolnišnico, garderobe in prostori za fizioterapijo; — v pritličju bodo razporejene specialistične ambulante kirurškega, očesnega in ušesnega oddelka, rentgenološka dejavnost za kirurgijo in sprejemne ambulante; — v prvem nadstropju bo pet operacijskih sob za potrebe kirurškega, očesnega, ušesnega in ginekološko—porodniškega oddelka ter prostori za intenzivno nego; — v naslednjih dveh nadstropjih bodo prostori za ležeče bolnike kirurškega oddelka s 120 posteljami; — zadnje nadstropje bo namenjeno bolnikom očesnega oddelka s 27 posteljami in ušesnega oddelka s 30 posteljami. Večina sob bo opremljena s tremi prostori za osebje, knjižnica arhiv in učilnice za dijake srednje šole za zdravstvene delavce, vendar smo se temu nadstropju zaradi racionalizacije odpovedali. Kirurški blok bo povezan preko rentgenološkega oddelka z internim oddelkom preko mostu pa tudi z ginekološko—porodniškim oddelkom. Jeseni 1980 smo pričeli graditi pralnico in kuhinjo. Preko veznega hodnika, ki bo hkrati tudi zaklonišče, bodo oddelki povezani in oskrbovani s hrano in perilom. Ob internem oddelku bo proti koncu naslednjega srednjeročnega obdobja zgrajen še prizidek, v katerem bodo prostori za patologijo. Z izgradnjo te faze bi dobile ustrezne prostore vse medicinske dejavnosti bolnišnice. Zaradi nemotenega funkcioniranja bo potrebno povečati transformator in agregat, poskrbeti s preskrbo z medicinskimi plini, namestiti dodaten kotel v kotlovnici, zgraditi potrebne toplotne podpostaje in urediti okolico. A. Podrobne predračunske vrednosti investicije (v 000 din) * a) gradbena, obrtniška in instalacijska dela: — klet z delom zaklo- nišča (100 kv. m) 3,425,62 kv. m x 17 = 58,236 din — pritličje — tehnična etaža 3,042,30 kv. m x 20 = 50.846 din (medetaža) 1,477,00 kv. m x 15 = 22.155 din — I. nadstropje 2.768,83 kv. m x 20 = 55.377 din — II. nadstropje 1.477,00 kv. m x 15 = 22.155 din — III. nadstropje 1.477,00 kv. m x 15 = 22.155 din — IV. nadstropje 1.488,00 kv. m x 15 = 22.320 din — V. nadstropje — zaklonišče 808,79 kv. mx 15 = 12.132 din (zunanji del) 400,00 kv. m x 21 = = 8.400 din SKUPAJ 16.364,54 kv. m x 17,34 = 283.776 din STRAN 13 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981 b) Oprema — klet z delom zaklonišča 14.559 din — pritličje 18.254 din — I. nadstropje 22.151 din — II. nadstropje 5.539 din — III. nadstropje 5.539 din — IV. nadstropje 5.580 din — V. nadstropje 3.033 din — tehnične etaže 5.539 din — zaklonišče (zunanji del) 3.360 din SKUPAJ 83.554 din e) Drugi stroški — ureditev okolice 3.000 din — trafo postaja 7.000 din — dodatni kotel 4.000 din — sprem, namenki 100 din — prispevek za energetiko 500 din — pridobitev soglasij 100 din — nadzor 3.000 din SKUPAJ: 17.700 din PREDRAČUNSKA VREDNOST SKUPAJ: 404.67? din (Priloga k 33«čl.semoupr.sporazuma) Plan hidromelior.-cij za plansko obdobje 1981 - 1985 ha vodnem območju Mure po hidromelioracijskih sistemih (območjih) in po občinah s prioriteto A in B ter s predvideno dinamiko izgradnje Zap. Eidrosistem - naziv meliorac., št. območja (lokacija) PRVA PRIORITETA "A" DRUGA PRIORITETA "B" Občina Skupna po-vršina osuševanja v ha od tega v družb, zasebnem _Skupna po-vršina osuševanja v ha od tega v družb.zasek Predviden >• čes • 4 iagrednje sektor. sektorju sekt. sekte 1 2 3 4=(5+6) 5 6 7=(8+9) 8 10 I. HS* KRKA - LHDAVA: □ 1.- ;'.IvE.njkovec” ob Kopici v k.o. Lendava in Lakoš Lendava IGO 100 ■ — 100 100 — 1981/82 2. Ob stari Ledavi v k.o. Pince in Dolina Lendava 15°. - 150 - - - 1982/83 J. Ob levem bregu Ledave in Radmo- žanskem kanalu (Ginji) gorvodno od zadrževalnika do Vehovec Lendava 220 220 — 120 120 — 1983/84 9. Ob desnem-bregu Ledave (Uj ret) in "Linice" v Turnišču Lendava 130 130 - — - 1981 5. Pašnik "Rastične" v Kobilju Lendava 105 IOS * - - 1981- 6, Ob desnem bregu Bukovnice v Litkovcih Lendava 65 65 - - - 1981 7. Ob desnem bregu Mejnega potoka v Lamovcih Lendava 60 60 - - — - 1981 8. ried desnim bregom Ledave in Mure v k.o. Pince in Leniča Lendava - - 500 500 - 1983/85 Skupaj v občini: Lendava 830 680 150 720 720 - - 1 2 3 4=(5+6) 5 6 7=(8+9 y s 9 10 9. Ob levem bregu Ledave v odseku Predanovci-Domajinci M.Sobota 1.000 400 600 400 200 200 1982/83 10. Ob Lipnici levi breg v Tešanovcih, desni breg "Gajič” M.Sobota 150 70 80 50 — 50 1982/83 11. Ob veliki Krki v k.o. Krplivnik M,Sobota sc 12C 30 60 60 - - 1981 1981/82 12. Ob Mali Krki v Domanjševcih M.Sobota - - - 4oo 120 280 1984/85 13. !’Mezov,T v Zg.Moravcih in Sebeborcih M.Sobota — 90 90 1982 14. "Muzge" v Rakičanu M. Sobota. 70 70 — 1981 lp. “Hrenovica” ob Črncu v Beltincih M.Sobota 50 50 — - 1981 16. "Turško groblje" v Motvarjevcih M.Sobota 8C 80 - - 1981 17. Ob Kučnici v odseku Cankova -Gerlinci M.S bota 150 - 150 1981/84 18. Ob Kučnici v Kramar o-«: ih' ii.Sobota - - - 80 80 - 1982 Skupaj v občini H. Sobota 1.65c 760 890 1.020 490 530 I. HS KRKA - LEDAVA SKUPAJ: 2.480 1.440 1.040 1.740 1.210 530 II. hs Ščavnica Plitvica: 1. Ob Muri v k.o. Segovci in Vratja vas G.Radgona 580 580 - — - - 1981 2. Ob Plitvici v Lomanošah 3. Cb pritoku Ščavnice v S.Radgona 130 - 130 - - - 1981 Slaptincih G.Radgona 160 — 160 - - - 1981 4. Ob Ščavnici v odseku Berkovci- • * K • <_ihlava G.Radgona 200 150 50 100 50 50 1984/85 5. Ob Plitvici do Janhove G.Radgona - - - 400 200 200 1981/82 Skupaj v občini G.Radgona 1.070 730 340 500 250 250 1 2 3 4=(5+6) 5 7=(8+9) "8 ■' 9 10 6. Ob Ščavnici v odseku Razkrižje - Cven Ljutomer 4oo 80 320 190 70 120 1982/83 1981 7. Ob Turji in Bukovnici Branoslavci - Radoslavci Ljutomer 250 25 225 8. Ob Ščavnici in Lipnici gorvodno od Kokoričev Ljutomer Ljutomer 300 50 250 - - - 1983/85 Skupaj v občini Ljutomer 950 155 795 190 70 120 II . HS ŠČaVNICA - PLITVICA SKUPAJ: 2.020 885 1.135 690 320 370 STRAN 13 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981 B. Možne opustitve pri investiciji (v din) a) oprema za V. nadstropje b) oprema za fizioterapijo c) del opreme za centralno sterilizac. in za rentgen (v kleti) d) oprema za zaklonišče (zunanji del) e) oprema za tehnično etažo SKUPAJ C. Zmanjšana investicija (v 000 din) — viri financiranja: 378.590 din Murska Sobota 160.189 Lendava 48.475 din 'Ljutomer 32.874 din Gornja Radgona v 37.052 din SKUPAJ: 278.590 din rep. solid. 100.000 din DIN 378.590 c) cena glavnih projektov: — glavni projekti (PGD in PZI) 11.542 din d) Patalogija (brez transfuzijskega in radiozotopnega oddelka ter bolnišnične lekarne): 450 kv. m x 18 = 8.100 din b) Program izgradnje zdravstvene postaje v Bučkovcih Krajevna skupnost Bučkovci se razprostira na jugozapadnem delu občine Ljutomer. Meji na krajevno skupnost Videm ob Ščavnici in krajevno skupnost Juršinci in je kot taka najbolj oddaljena od občinskega središča. Področje je gričevnato, cestne povezave znotraj krajevne skupnosti so slabe, saj so nekateri predeli v deževnem času prehodni le peš. Z mestom Ljutomerom veže krajevno skupnost Bučkovci 15 km oddaljena asfaltirana cesta, telefonska povezava z zunanjim svetom je možna iz Bučkovec samo v delavnikih od 8 — 14. ure. Prebivalstvo je relativno redko naseljeno, v glavnem se ukvarja z malokmetijsko proizvodnjo, le 250 jih je zaposlenih v bližnjih mestnih središčih ali pa v tujini. Precejšen del prebivalstva je ostarelega. Krajevna skupnost Bučkovci in Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Ljutomer načrtujeta, da bi v poslopju bilo prostora za splošno zdravstveno varstvo, zobozdravstvo, babiškoposvetovalno varstvo in lekarna. Zaradi potreb po prostorih za PTT, matični urad in krajevno samoupravo bi bilo najbolj racionalno, da se planira zgradba v sofinanciranju z uporabniki prostorov. Za potrebe zdravstvenega varstva načrtujemo 230 kvad. m. površine. potrebe vrtca. Vsi šoloobvezni otroci iz Stare ceste obiskujejo pouk osnovne šole v Cezanjevcih. Kljub skrbi za izboljšanje materialnega položaja izobraževanja pa večina šolskih zgradb, razen novogradenj v tekočem srednjeročnem obdobju, ne zadovoljuje potreb za nemoten pouk osnovne šole in organiziranju celodnevne osnovne šole. Se vedno poteka v nekaterih šolah pouk v dveh izmenah in v kombiniranih oddelkih. Tako ni mogoče slediti razvoju osnovne šole in posodobiti pouka ter hitreje uvajati celodnevni pouk osnovne šole kljub temu, da vse večja zahtevnost vzgoje in izobraževanja ter zaposlenost staršev to zahteva. Poleg klasičnih učilnic primanjkuje največ telesno-vzgojnega prostora in delavnic za politehnično vzgojo. Samoupravni organi osnovnih šol in občinske izobraževalne skupnosti so večkrat analizirali obstoječe stanje osnovnih šol ter ugotavljali, da je z obnavljanjem in vzdrževanjem starih zgradb kratkotrajna rešitev, zato je nujno z dolgoročnim programom pristopiti k izgradnji šol za sodoben pouk in celodnevno osnovno šolo, ki se bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 začel izvajati z naslednjimi novogradnjami: 1. Prizidek pri osnovni šoli Branko Bernot-Aljaž v Križevcih , Osnovna šola Križevci obsega šolski okoliš naselij Križevci, Iljaševci, Boreči, Stara-Nova vas, Bučečovci, Dobrava, Zasadi, Vučja vas, Ključarovci, Lukavci, Logarovci; Kokoriči, Berkovci, Berkovski Prelogi, Grabe, Gajševci, Grlava, Salinci in Krištanci. Šolskih otrok je 480, v Vučji vasi bo ostala trirazrednica, učenci kombiniranih oddelkov iz Logarovec se bodo prešolali v Križevce, v Logarovcih pa se bo zgradba preuredila za predšolsko vzgojo in malo šolo. Osnovna šola v Križevcih razpolaga z 10 učilnicami in 4 kabineti. Pouk poteka v dveh izmenah. Dogradili bomo prizidek s telovadnico, 10 učilnicami, 5 kabineti, kuhinjo in jedilnico, večnamenski prostor s knjižnico, pionirsko sobo, fotolaboratorij, zbornico, sanitarije, garderobe in zaklonišče. Sola bo pridobila materialne pogoje za organiziranje enoizmenskega pouka in celodnevne osnovne šole. Prizidek bo funkcionalno povezan s sedanjo šolo, ki jo bomo v ta namen preuredili. 2. Prizidek pri osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih Osnovna šola obsega šolski okoliš naselij Cezanjevci, Branoslavci, Vogričevci, Vidanovci, Zg. Kamenščak, Stara cesta, Mekotnjak, Desnjak, Del Hujbarja, Sp. Kamenščak in Radomerščak, šolskih otrok je 230. Na Stari cesti bo ostalo otroško varstvo. Osnovna šola v Cezanjevcih razpolaga s 6 učilnicami, pouk poteka v dveh izmenah. Dogradili bomo prizidek s telovadnico, 4 učilnicami, dvema kabinetoma, kuhinjo z jedilnico in zaklonišče. Tako bo omogočen enoizmenski pouk in prehod na celodnevno osnovno šolo. Prizidek bo funkcionalno povezan s srednjo šolo. 3 Prizidek pri osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru Osnovna šola obsega šolski okoliš naselij Ljutomer, Cilber, Cven, Babinci, Gresovščak, Kamenščak do hiše št. 43, Krapje, Ljutomer, Mota, Noršinci, Radomerje, Radomerščak, Sfamnjak, Kumerska graba, od hiše št. 31 naprej in Železne dveri. Šolskih otrok je 769. Učenci Krapja, Cvena in Mote obiskujejo šolo prve štiri leta na Cvenu v skupnem ’številu 90 učencev, kjer je in bo tudi predšolska vzgoje in mala šola. Prostorska stiska v ljutomerski šoli je zelo velika, zlasti ni telesnovzgojnega prostora(v sedanji telovadnici je prostora za 120 učencev), tako je delo enoizmenskega pouka otežkočeno in ni pogojev za organizacijo celodnevne osnovne šole. Zgradili bomo telovadnico, ki bo preko veznega hodnika funkcionalno povezana s sedanjo šolo; v kateri bo potrebno preurediti učilnico in jedilnico. V veznem hodniku med novo telovadnico in sedanjo šolo bo v kletnem prostoru tehnična delavnica in zaklonišče, v pritličju garderobe in sanitarije, v prvem nadstropju pa štiri učilnice in dva kabineta. Temeljna usmeritev pri izpopolnjevanju delovnih pogojev v osnovnih šolah je uvedba celodnevne osnovne šole. Pri vseh treh (Križevci, Cezanjevci, Ljutomer) planiranih objektih bo telovadnica, ki bo opravljala funkcijo večnamenske uporabnosti, zlasti za telesnokulturne in kulturne namene glede na potrebe krajevne skupnosti in ^družbenopolitične skupnosti kot celote. Tako so tildi v planiranih objektih združeni interesi širše družbene skupnosti ter je zagotovljena racionalnost izgradnje z večnamensko uporabnostjo. S sodelovanjem telesnokulturne in kulturne skupnosti bo zagotovljena kvaliteta izgradnje. STRAN 14 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981 V šolskih okoliših, kjer so planirane investicije, bodo krajevne skupnosti Križevci, Logarovci-Berkovci, Veržej, Cven, Ljutomer, Žetone dveri, Stara cesta in Cezanjevci sofinancirale izgradnjo planiranih šol občinskega referendumskega programa z dodatnimi krajevnimi samoprispevki po principu enakih obremenitev krajanov: 1. dodatni krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju KS oz. imajo premoženje v krajevni skupnosti: — občani, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja in drugih razmerij v višini 1 % od netto osebnega dohodka, — občani, od pokojnin, 1 % od zneskov netto pokojnin, — zavezanci, ki samostojno opravljajo obrtne dejavnosti in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti in sicer: a) zavezanci, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, 1 % od priznanega netto osebnega dohodka, b) zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku 1 % od osnove ki odgovarja višini pavšalnega davka zmanjšani za ta davek, — občani, ki so zavezanci prispevka iz OD iz kmetijske dejavnosti 2,5 % od katastrskega dohodka, — Zaposleni v tujini v pavšalnem letnem znesku 800 din. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo za vsak vir posebej. 2. Dodatnega krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani od invalidnih, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendijj ter učenci v gospodarstvu od nagrad, — od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega mejnega zneska pokojninskih prejemkov (v letu 1980 je 3.849,00 din), — od osebnega dohodka iz razmerja v združenem delu in od nadomestil, ki ne presegajo 60 % od povprečnega OD v SR Sloveniji za pret. leto, — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni KD ne presega 2.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. O združevanju sredstev dodatnih krajevnih samoprispevkov sprejmejo sklepe skupščine KS na podlagi uspešno izglasovanega referenduma. Sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurja. Ne glede na zapisani vrstni red izgradnje šol je planirani referendumski program celota, zato bodo vse KS dodatni krajevni samoprispevek za izobraževanje združevale na osnovi samoupravnega sporazuma z občinsko izobraževalno skupnostjo. Za dodatni krajevni samoprispevek bodo KS praviloma organizirale referendum istočasno z občinskim, to je 14. dec. 1980. Tista naselja, ki imajo že sedaj visoke krajevne obremenitve, bodo v dogovoru z OK SZDL določile veljavnost zbiranja sredstev za sprejeto obvezo do občinskega referendumskega programa s tistim datumom, ko jim sedanja obremenitev izteče, čeprav bodo odločale tudi 14. decembra 1980. b) Plan financiranja investicijskih programov Na osnovi planiranega programa bomo pridobili cca 5.500 kvad. metrov neto površin učnovzgojnega prostora. Na osnovi poprečne gradbene cene iz leta 1979 z kvad. meter planiramo 78.100.000 din. Z izgradnjo zaklonišč bomo sicer gradnjo podražili, pridobili pa na površini, saj bomo gradili zaklonišča z večnamensko uporabnostjo — večnamenski prostor, knjižnica, jedilnica in podobno. Pri sami izgradnji planiranih šol prevzema občinska izobraževalna skupnost obvezo za racionalno izgradnjo v okviru veljavnih normativov na število otrok in namembnost objekta. Sprejete obveznosti za investicijski program v obdobju 1981-1985: