© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Ideologija na sodiščih: Vpliv svetovnonazorskih in družbenih stališč sodnikov na njihove odločitve Matej Avbelj Article information: To cite this document: Avbelj, M. (2017). Ideologija na sodiščih: Vpliv svetovnonazorskih in družbenih stališč sodnikov na njihove odločitve, Dignitas, št. 73/74, str. 113-114. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/73/74-6 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 113 DIGNITAS n Ideologija na sodiščih: Vpliv svetovnonazorskih in družbenih stališč ... Ideologija na sodiščih: Vpliv svetovnonazorskih in družbenih stališč sodnikov na njihove odločitve Matej Avbelj Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je na podlagi javnega razpisa za so-financiranje raziskovalnih projek- tov za leto 2017 v financiranje izbrala naslovni projekt pod prijavo št. 419 v trajanju od 1.5. 2017 do 30.4. 2020. Projektna skupina je sestavljena iz raziskovalne skupine FDŠ ter raziskovalne skupine Re-forma d.o.o. in jo poleg vodje projekta dr. Mateja Avblja sesta- vljajo še dr. Janez Šušteršič, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Katarina Vatovec, dr. Dejan Valentinčič, mag. Ana Jevšek Pezdir in Snežana Šušteršič. Namen projekta je opraviti prvo poglobljeno raziskavo ideološkega profila nosilcev sodne oblasti v Sloveniji, pri tem pa v metodologiji in interpretaciji upoštevati tudi običajne kritike ta- kšnih raziskav, opravljenih drugje. Izhodiščna hipoteza projekta je, da so sodniki aktivni člani družbe in izgrajene osebnosti s svojim družbenim nazorom in vre- dnostnimi prepričanji. Čeprav delujejo kot strokovnjaki na pod- lagi pravnih norm, njihov individualni ideološki profil vpliva na njihovo razumevanje pravnih norm in odločitve. Tako oblikovana hipoteza se neposredno navezuje na aktualne družbene razprave o vlogi sodstva v Sloveniji. Sodnikom se pogosto očita, da ne od- ločajo objektivno na podlagi pravnih norm, temveč na podlagi la- stnih svetovnonazorskih prepričanj. Pri tem se pojem svetovnega nazora (oziroma ideloškega profila) običajno skrči na preprosto razumljena politična prepričanja v smislu simpatiziranja ali celo povezanosti z eno od političnih opcij. Številnih kritik o politični pristranosti svojih odločitev so bili v zadnjem času deležni tudi ustavni sodniki. Hkrati pa je pogosto slišati tudi mnenje, da naj bi javnost o odločitvah ustavnega sodišča sploh ne razpravljala, tem- več jih sprejemala kot nesporne. 06 - Avbelj.indd 113 11. 9. 2017 20:24:14 114 DIGNITAS n Predstavitev raziskovalnega projekta Takšne razprave odražajo temeljni teoretični problem koncepta prava. Slovenski pravni sistem (in večina pravne teorije) temelji na razumevanju prava kot objektiviziranega, pozitivističnega sistema. Vloga sodišč je ugotavljanje materialne resnice in vsak znak, da so sodniki odločali na podlagi lastnih nazorov, je razumljen kot od- stopanje od pravnega ideala in razlog za kritiko. Hkrati pa po isti logiki sodne odločitve, če res odražajo objektivno ugotovljena dej- stva, ne bi smele biti predmet javne in politične razprave. Takšno nerealno razumevanje prava in vloge sodnikov vodi v nerealna pri- čakovanja do nosilcev sodne oblasti in posledično do nenehnega razočaranja nad njihovimi odločitvami, kar spodkopava družbeno legitimnost sodnih odločitev. S tem opisani teoretični in normativ- ni problem postane del aktualne družbene problematike. K temu prispevajo tudi sodniki sami, ki večinoma izhajajo iz podobnega razumevanja objektivnosti prava in iz nje izhajajoče avtoritete so- dišč, zato niso pripravljeni na javne razprave o širših vrednostnih razlogih za svoje odločitve in njihovih družbenih implikacijah. Raziskovalni projekt bo naslovil navedene aktualne družbene probleme in odprl pot za drugačno družbeno razumevanje vlo- ge prava in sodnikov, oblikovanje realnejših pričakovanj do sodne veje oblasti, potencialno večje družbene legitimnosti sodnih odlo- čitev, pa tudi do razmisleka o spremembah normativne ureditve, ki bi temeljile na novih teoretičnih in empiričnih spoznanjih. 06 - Avbelj.indd 114 11. 9. 2017 20:24:14