Acta agriculturae slovenica, 84(december 2004)2, 95–96. Doc. dr. JANEZ POKLUKAR (1960–2004) V ponedeljek, 5. aprila je za posledicami poškodb pri delovni nesre či, v ljubljanskem Klini čnem centru, umrl doc. dr. Janez Poklukar iz Seni čnega pri Trži ču, ugleden, svetovno znan čebelarski strokovnjak, raziskovalec, znanstvenik in pedagog na Biotehniški fakulteti. Rodil se je 2. maja 1960 v Kranju, kot sin kme čkih staršev Jakoba in Ane Poklukar. Po prvih štirih letih osnovne šole, ki jo je obiskoval v Dupljah, je osnovno šolanje nadaljeval v Kranju. Po končani osnovni šoli se je leta 1975 vpisal na živinorejsko-veterinarsko tehni čno šolo v Ljubljani, kjer je leta 1978 z odliko maturiral. Po kon čani srednji šoli se je vpisal na višješolski študij živinoreje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in po opravljeni diplomi nemudoma nadaljeval študij na visokošolskem študiju živinoreje. Diplomiral je 3. septembra 1982 z diplomskim delom »Primerjava mle čnih proizvodenj na družbenem obratu in na kmetijah« in si s tem pridobil strokovni naziv diplomirani inženir kmetijstva živinorejske smeri. Po študiju je odšel na služenje vojaškega roka, potem pa se je za dolo čen čas zaposlil kot pripravnik na Kmetijsko živilskem kombinatu v Kranju. Leta 1984 se je poro čil z Miro Papler iz Žej pri Naklem. Preselila sta se v Seni čno, in v zakonu so se jima rodili trije otroci: Tanja, Klavdija in Aleš. Janez Poklukar je bil od 1. novembra 1984 zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer je bil vodja selekcije v čebelarstvu. Že med služenjem vojaškega roka je vpisal podiplomski študij na Biotehniški fakulteti s podro čja genetike in selekcije v živinoreji. Magistrski študij genetike in selekcije v živinoreji je zaklju čil z delom »Uspešnost masovne selekcije doma če čebele v pogojih kontroliranega in svobodnega parjenja matic v letu 1989«. V letu 1992 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Genetski parametri površine doma će p čele (Apis mellifera carnica) i proizvodnja meda«, na Agronomski fakulteti Vseu čiliš ča v Zagrebu. S tem je zaklju čil dobo usposabljanja v okviru programa mladih raziskovalcev. V letu 1995 si je pridobil naziv višji znanstveni sodelavec, v letu 1997 pa je bil habilitiran za docenta na podro čju čebelarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V času izvolitve v naziv je bil mentor 11 diplomantom visokega strokovnega in univerzitetnega študija zootehnike na Acta agriculturae slovenica, 84(december 2004)2. 96 Biotehniški fakulteti. Dve diplomski nalogi sta bili nagrajeni s Prešernovo nagrado Biotehniške fakultete. V zadnjem času je bil mentor dvema podiplomskima študentoma. Poleg dela, ki ga je opravljal na kmetijskem inštitutu Slovenije in na Biotehniški fakulteti, je bil zelo dejaven tudi na drugih podro čjih: Med drugim je bil član stalne delovne skupine za čebelarstvo pri Evropski komisiji v Bruslju, nosilec predmeta "Genetika p čela" na podiplomskem študiju "Sto čarstvo, Mljekarstvo, P čelarstvo na Agronomski fakulteti Vseu čiliš ča v Zagrebu, član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, član delovne skupine za pripravo Zakona o živinoreji, vodja vertikalne delovne skupine za pripravo podzakonskih aktov na podro čju čebelarstva, član programskega sveta Mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma, Gornja Radgona, član oz. predsednik komisije za ocenjevanje medu, koordinator strokovnih nalog v čebelarstvu ter vodja opazovalno- napovedovalne službe gozdnega medenja. Za dr. Janeza Poklukarja lahko re čemo, da je delal kolikor je mogel in da se ni skrival za obveznostmi, ki so mu bile dane s strani Kmetijskega inštituta. Tudi zaradi tega je njegova znanstvena, strokovna in poljudna bibliografija tako obsežna. Od leta 1982 je napisal preko 220 prispevkov, med drugim 24 znanstvenih in 77 strokovnih člankov, 20 znanstvenih prispevkov na konferencah, 17 strokovnih prispevkov na konferencah, 17 povzetkov znanstvenih prispevkov na konferencah, 20 kon čnih poro čil o rezultatih raziskav ter 9 elaboratov, predštudij in študij. Neprecenljivo je tudi njegovo uredniško in avtorsko delo pri izdaji knjige »Od čebele do medu«, ki je izšla pred šestimi leti pri založbi Kme čki glas. Zaradi svoje široke znanstvene in strokovne razgledanosti je bil tudi odli čen pedagog, ki je svoje bogato znanje razdajal študentom pa tudi na predavanjih za čebelarje, po vsej Sloveniji in v tujini. Tudi njegov mednarodni ugled je pripomogel, da je bil lani v Sloveniji svetovni čebelarski kongres Apimondia 2003, kjer je skupaj s pred kratkim preminulim dr. Josefom Starkom brezhibno izpeljal strokovni del kongresa. Odli čna izvedba kongresa, pa tudi njegova sposobnost, da se je pri pomembnih odlo čitvah odlo čal hitro, sta pripomogli, da je v za četku letošnjega leta postal član devet članske strokovne skupine za med pri evropski komisiji v Bruslju. Ob vsem tem pa je našel čas tudi za združevanje strokovnega in družabnega, saj je kot predsednik Slovenskega akademskega čebelarskega društva (SA ČD) organiziral številna strokovna sre čanja in ekskurzije. Kljub številnim obveznostim je ostal dostopen za vsakega čebelarja. Nikoli ni odrekel besede in njegova strokovna razlaga je pogosto pomagala pri reševanju problemov. Ker se je njegova življenjska pot kon čala veliko prehitro, se je v slovenskem čebelarskem prostoru pojavila velika praznina, ki je ne bo mogo če kmalu zapolniti. Od njega smo se poslovili 8. aprila 2004 v cerkvi v Naklem pri Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Peter KOZMUS, univ. dipl. inž. zoot.