MARJAN RAVNIKAR Dogodki nas prisiljujejo k vrnit- vi na Ciper. Ni dolgo tega, ko smo ugotovili vzrok nesreče na tem oto- ku. Na drugem otoku, ki mu pravi- jo Anglija, je vzrok vsega. Res je, da NATO trupe nimajo tam kaj iskati, če ie mora priti do pomoči od zunaj, potem so edino sile Zdru- ženih narodov poklicane za prepre- čevanje prelivanja krvi. Ves trud angleške diplomacije je na srečo ostal jalov. Celo ZDA niso navdu- šene za idejo, po kateri naj bi vo- jaška organizacija NATO podpirala imperialne interese. Končna in edi- no pravilna rešitev je kot smo že enkrat povedali — na samem Cip- ru. če ho Makarios zdržal vse pri- tiske, pa je seveda druga stvar. Po- lovična rešitev pa bi prej uli slej recidivirala dogodke, kar pa pome- ni toliko m toliko človeških življe^ij. Ko je bila okupirana Somalija, so okupatorji Angleži dobrohotno do- delili del njenega teritorija sedanji Etiopiji in Keniji. S tem so ludi svoj greh delili na Kenijo in Etio- pijo. Pravilo »Podeli in vladaj« je bi- .lo imperialistom v vsakdanjem živ- ljenju stalno pred očmi. Danes po- slušajo Somalci svojega šepeiavca, ki jim neprestano ponavlja: »Po- glejte sosede, kfiko se šopirijo z va- šim ozemljem!« Posledice so ob- sedno stanje, vojna (po najnovej- ših poročilih 300 mrtvih) in razAor med mladimi afriškimi deželami, kar je bil tudi cilj bivših gospodar- jev. Potrebno bo veliko prepričeva- nja in dobre volje, predno se bo lahko dopovedalo enim kot drugim, da njihovi mrtvi dvigajo samoza- vest Londona. Parola Afrika Afri- kancem je bila že velikokrat v ne- varnosti prav zaradi nezaupanja vase. Gotovo je, da Afrikanci sami najbolje lahko uredijo in rešijo 5vo- je probleme. Florida, član družine ZDA, je storila uslugo celotni ZDA. Zaprla je 36 ribičev in zaplenila njihove ladje, ki so pa lasi Kube. Baje so ribarili v teritorialnih vodah Ameri- ke. Bahate akcije posameznih dr- žav ZDA so že večkrat napravili glavobol federalni vladi. Tudi to pot je jasno, da 'je službena politika Amerike v neprijetnem položaju. Ves svet in oni sami priznajo, da. je ta samovolja vse prej kot politika, ki stremi k dobrim odnosom. Se- veda reakcija Kube ni izostala. Pi- ratstvo, kot oni registrirajo dogo- dek je povzročilo odvzem pitne vo- de ameriški bazi na Kubi — Gauta- nami. To pa ne pomeni samo ogromne stroške za bazo, odpust kubanskih delavcev v bazi, pač pa tudi zaostritev odnosov. Federalna vlada Amerike bo morala svoje gu- vernerje poslati, in to čimprej, na tečaj diplomacije in večjega spošto- vanja do zveznih organov v Was- hingtonu. Priznanje LR Kitajske, ki ga je Francija objavila, je že sprožilo re- akcijo na Tajvanu. čankajšek je prekinil diplomatske odnose s Francijo. Ker se de Gaull ni posve- toval, niti upošteval želje VJashing- tona pred svojim priznanjem LR Kitajske, lahko sklepamo, da Čan- kajšek ni sam odločil prekinitve odnosov. Posledice bodo gotovo ne- ugodnejše za Tajvan kot za Fran- cijo. Istočasno pa so pogoji, ki jih je že omenjal Ču En Laj v Afriki, nehote izpolnjeni. Vsekakor je v sedanji situaciji na daljnjem vzho- du LR Kitajska tista, ki je pridobi- la tako na ekonomskem, kakor tu- di na prestižnem polju. Kakorkoli, nanizani dogodki niso videti preveč optimistični, pa kljub temu lahko trdimo, da niso nevarni za svetovni mir. Sile, ki delajo na razprtijah, so sicer še prisotne, in od časa do časa poskušajo svoje načrte uveljaviti, toda svet je tako močno krenil na pot stabilizacije in boljših medsebojnih odnosov, da so te sile nemočne. V mednarod- nem delavskem gibanju je prav zadnje čase opaziti polno novih po- bud, ki stremijo k odpravi doseda- njih nesoglasij in skupnemu reše- vanju problemov internacional- nem smislu. RDECI KRIŽ V STORAH: OBČNI ZBOR BO v i|X)iu'deljek .popokine je 'bila v Storah seja odbora osnovne orga- niz.acije Rdečejja kri/a. Na 4 raznih predavanj, tekmovanj in praktičnih vaj. Največ pa si je prizadevala za strokovno usposabljanje rezervnih oficirjev in podofi- cirjev. Strokovna predavanja so bila pone- kod slabo obiskana. • Anketiranje članov je pokazalo, da je le 87 odstotkov anketiran- cev odgovorilo jjozitivno. To stanje terja Se bolj poglobljeno delo v prihodnje in pa iskanje novili oblik dela. Veliko pozornost je posvetila organizacija ZROP tudi obrambni vzgoji prebivalstva. I.ani je organizirala 14 predavanj, ki jih je obiskalo blizu 800 ljudi. Tlani ZROP so nastopali tudi po šolah in imeli 2S preda- vani o posameznih dogodkih iz NOB. .>sole imajo svoje programe v skladu s krajevni- mi razmerami in. zgodovino. Taka predava- nja je šolska mladina zelo rada poslušala, drgnizacijn ZROP si je tudi prizadevala za •"sestransko družbeno uveljavljanje svojih članov. Uspefn na tem področju pa niso za- dovoljivi. še vedno je precej članov, ki se |)ren'a!o zanimajo za družbeno ])olitično udejst\ovanje. Poudarili so tudi, da je po- nekod premalo povezave med organizacijo ZROP in ZB NOB ter ZVVl. Zato so na kon- ferenci sklenili, da bodo temu vprašanju posvetili v prihodnje še posebno skrb. Or- ganizacija ZROP je s svojimi kadri poma- giilc. tudi i)ri izvedbi logorovanja obvezni- kov predvoiaške vzgoje. Na konferenci so tudi ugoiovfli, da so skoraj vsi člani naro- čeni nn TV-15, — er PREŠERNOV VEČER NA TFHARJIH . Delčmsko i|)P(^sveti).() dnišitvo 'l"c- luirje je prircidiilo v iM-tck Prešer- nov liiterarni \'ečor. Pollicig iK-vske- .STii z])()ra so iso(!('!ovn!i še •r(Miit.atf>rji. I}iai|>o(ziti've o frcišcrmi. o njojrovih delih, kakor tudi krajili kjer je 1)!- val i'n ustvarja], je ikomenti ral HKMitor yeč(>ra ipro/f. Anitoin Aškerc. • Žal ipa iis.trezne^a odtnosa ('o pes- nika in leira večera niso pokazali mnofri Tclierčaiii. PRED ZBORI VOMVCKV V KONJIŠKI OBČINI Na zasedanju plenuma občinskega sindi- kalnega _ sveta v iSlovenskih Konjicah so razpravljali o pripravah na bližnje zbore volivcev v delovnih organizacijah. Predla, gali so, naj bi sedanje zbore, na katerih bodo o!)ravnavali družbeni plan in prora- čiin občine za letošnje leto, sklicali v vseh podjetjih in ustanovah. S tem bodo omo- gočili vsem zaposlenim delavcem, da se bo- do seznanili z obema aktoma, istočasno pa bodo obravnavali tudi lastne naloge, katere jim nalaga družbeni plan. Na zbore bodo vabili ludi člane občinskega zbora delov- nih skupnosti in nekatere poslance. MLADINA NA LJUBECNI JE DELAVNA Mladinski aktiv terena Ljubečna, ki zajema sedem vasi, šteje le nekaj deset članov. Kljub temu pa so ti člani zelo delavni. Po težkem delu v tovarnah še najdejo popoldne čas, da se udeležijo raznih prostovoljnih ak- cij, ki jih v preteklem letu na terenu ni manjkalo. Tako so se udeležili gradnje požarno varnostnega bazena v vasi Glinsko, kjer so opravili več kot sto prostovoljnih delovnih ur. V decembru preteklega leta pa se mla- dinci niso zbali snega in mraza, ko je bilo treba skopati nekaj jam za elek- trične drogove za cestno razsvetljavo. Pred kratkim pa so si s pomočjo krajevne skupnosti in odbora SZDL uredili klubsko sobo. Te so bili mla- dinci in mladinke najbolj veseli, saj imajo zdaj prostor, kjer se lahko zbi- rajo. Tu igralo šah, vrtijo plošče, prebiralo časopise itd. Kmalu pa bo- do začeli tudi s predavanji šole za življenje, za katero že zdaj vlada ve- liko zanimanje. I. B. NOV DOM LJUDSKE TEHNIKE Društvo Ljudske tehnike iz Šent- jurja pri Celju je imelo pretekli te- den svoj redni letni občni zbor. Na njem so sprejeli sklep o ustanovitvi sekcije šoferjev, ki naj bi v letošnjem letu priredila pot v neznano. Razen te pa bodo poskušali ustanoviti še fotoamatersko sekcijo. Najvažnejši pa je prav gotovo sklep o gradnji nove- ga doma Ljudske tehnike. Tega bodo gradili skupaj z dru^->Svoboda« in SZDL. je njihov izobra- ževalni oddelek priredil v preteklem letu še deset različnih tečajev in se- minarjev. Tečaje in seminarje je obi- skovalo 477 članov kolektiva. Šolski odbor III. osnovne šole v Celju — Vodnikova uli- ca 4 razpisuje natečaj za prosti delovni mesti tajnika šole in finančnega režiserja Nastop službe 1. 4. 1964 ali po dogovoru. Osebni prejem- ki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje kolkujte s 50 din državne takse. Informacije daje III. osnovna šola v Celju. Specializirano montažno podjetje »CEVOMONTAŽA« Žalec siprejine v dcilovno raziniei^je: GRADBENEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA za pomočnika šefa tehničnejja sektorja. EKONOMISTA ALI PRAVNIKA za šefa splošnejfa .sektorja. STROJNEGA ALI GRADBENEGA TEHNIKA za tehničnega referenta. ADMINISTRATORKO tehničnega sektorja. Naiskjtj) s^Iai/jlMi je ino/en ta:koj ali i|M) (^•govorn. PbiiKMU' i>oiui{l iKi sprejema direlvdju podjetja do 15. marca 1%4.