-   34   -
Dopis iz Krajnja.
Še mi sumi po ušesih neprenehani klic „Zivijo" (ne Vaš Ljubljanski ptuji „Vivat", kar marsikteri kriči, pa še ne ve kaj de vpije), od kteriga se je naše me-stice v saboto zvečer in v nedeljo dopoldan razlegalo, kakor že veliko let ne. Kaj nek Vas je Krajnce tako na noge spravilo? boste vprašali. Naš novi deželni poglavar, grof Chorinskv, je v vradnih opravkih na poti iz Kamnika in Radoljce v Loko tudi nas obiskal — — prišel je, in vse serca so bile njegove! Našli smo poterjeno vse, kar so nam ;,Novice" od tega gospoda oznanile: bistra glava, ljudomilo serce, samostojno obnašanje, mož ne po starim kopitu, ampak kakor ga novi čas terja! De smo taciga gospoda serčno in z nar veči slavo sprejeli, Vam ni treba dopovedovati. Koj po njegovim prihodu je marširala narodna straža pred njegovo stanovanje na stari pošti, kjer je uiuzika igrala. Zvečer je obiskal naš ljubi gost našo kazino, in se je z nami od ene in druge reči pogovarjal* tudi biljar „a la guerre" je z nami igral. V nedeljo zjutrej se je spet narodna straža z muziko zbrala z nar veči slovestnostjo pred njegovim stanovanjem, in ga je spremila k velki maši v cerkev. Gromenje štu-kov in „Zivijo" je donelo od vsih strani. Po končani sv. maši se je poslovil od nas s tako serčnimi besedami, de jih nikdar ne bomo pozabili. Narodna straža se je postavila v dolgih rajdah pod Jelenam, še enkrat počastiti ljubeznjiviga gospoda , od kteriga smemo ter-dno pričakovati, de se bo vedno kot vstavoljubni serčni poglavar naše kronovine skazoval. Prepričal se je on pri tem popotovanju tudi, de velika velika večina Krajn-skiga ljudstva je čisto slovenska korenina, ktera na-nj polno zaupanje stavi, de bo varoval njene pravice.