Štev. 13 (Poštno tek. račun. - O. C. ©e* la Pisia)
V Trstu, potek 26
tikaj« ntk petek opoldne.
Nm|4t i Tnt-Trioil« Cocolla Conlro 37 •H p« : ▼<« Imbriano 9/111, f tdaja : konsore/j Maha* Usta
V ^ikWl>tM»IW»WJkJ.UUW
MALI
TEDNIK ZA NOVICI IN POUK.
uIST» - Trieste -
rairjh V N. ■'iIn T’
Lete )V.
*■■• '“ostale Hnk.
iiu lat« 10 Ur Pol lota 5 lir Četrt lota 3 lire Izven Italije celo leto 20 lir
Odg. urednik Ivan Prešel
Mali koledar.
Petek, 26. marca: žalostna M. B. — Sobota, 27.: Jan oz Damaški, Rupert. —< Nfadelja, 28.: cvetna (oljčna). — Ponedeljek, 29.: Ciril, Bertold.,— Torek, 30.: Angela. — Sreda, 31;: Modest, Benjamin. Četrtek, 1. aprila.: veliki četrtek. — Peterk, i.z veliki petek.
MAiLE NO¥ICE
Iz 'JRima
poslali posdrave naši vojaki: 'Franetič Bernard v V. Polje pfi Vipavi, Rejec Fran v Dolenjo Trebušo, Birsa Jožef v Batuje, Hrast Ivan >v Borjano pri Kobarid«.
Komunizem ni mrtev.
Liati poročajo, da je bil nedavno 'tega
▼ Julijski Benečiji shod komunistov, na katerem so razpravljali o raznih zadevah. Pečali so se tudi z vprašanjem na-Modnosti. Rekli -ao, da bo 'vprašanje narodnih manjšim rešil le revolucionarni proletariat in sioer tak o, da'bo za delav ea in kmeta prav. Delavci te ali one narodnosti se no morejo zanašati na m« "čansk6 nacionaliste, kateri pod svojimi #esli skrivajo iakoriščevalne-asamene.
Srečni kroji.
«f„ega.* je otvorila otroški wtec v Tomaju 7. marca, v Dutovljah 'tl. marca,
▼ Bazovici 21. marca. Vidi se, da so jim wsle mudi.
Mačka mlade preklada.
Beremo, da se prenese občinski urad * Kosine v Klanec. Bobro. Ali 6emu so ga bili popnej tjagor aiavlgkli? Saj je že bil nekoč v 'Klancu.
Lepo delo.
Pisali smo svoječasn® o tem, kako so maž&rski mogočniki ponarejali francoski denar z namenom oškodovati Francijo in njeno zaveznike ter se polastiti dežele, katere so pripadale Čehom, Jugoslovanom in Rtumunons. Na francoski pritisk so razni krivci prišli v zapor, a mažarska ^ada skuša vse utajiti. Na Nemškem je Ml zaprt eden izmed ponarejevalcev, Artur Schultz (Šulc). Bati se je bilo, da ki on izdal skrivnosti mažnrskih grofov, ^ato je mož »anagloma. umrl. Brž se je izneslo prepričanje, da ni umrl narav-smrti, ampak od strupa. Začela se je Preiskava, katera pa bo najbrž spretno Potlačena. Tak je mažarski nacionalizem; oelo v Nemčijo sega njegova dolga roka, ^8' spravi s poti nevarno pričo svojih a'eparstev.
Jugoslavija.
Zadnji čas se govori, da je omajano stališče Pašičeve vlade. Utegnil da bi Vstopiti takoj potem, ko bo državni ®bor sprejel proračun državnih izdafkov naslednika pravijo, da bi bil dozdanji filister vnanjih reči, Ninčič.
Mesina in Gorica.
Lerta 1908.. je potres posul laško mesto Mesino. In še danes je mesto v razvalinah. le počasi se zida; ljudstvo stanuje v le«enih barakah. Vse drugače z Gorico ^red 8 leti je bila porušena. Prod vojno je Ste'a 32.000 duš, leta 1916. samo 2500 duš. P° kobariških dogodkih komaj 100 oseb. ‘lanes pa je Gorica lepša ko kdaj prej: hiš so pozidali in olepšali.
Ošpice na parniku.
** Trsta je peljal Kozuličev parnik *&elvedere» 1313 izseljencev proti Južni ^aeriki. Med vožnjo so se pojavile pri Vročih ošpice. Umrlo je 30 otrok. Parnik vožnjo nadaljeval redno. Dne 25. mar-ie odpeljal iz Buenos Aires že nazaj Proti Trstu. Ni nič res, da so se morali !*seljencj vrniti; ostali so v novom
*r«lu.
Zopet dva obešena
Dne 20. marca je krvnik Mausner izvršil v Mariboru smrtno obsodbo nad ; dvema znanima razbojnikoma, čičern in Zlahtičem. V junijskem porotnem zasedanju 1325. sta bila Čic iu Žlahtič obsojena na smrt, k*r sta 11. decembra 1924. v Studencih ponoči po poprejšnjem medsebojnem dogovoru zavratno umorila čevljarja Vincenca Mikla in nato v nje- 1 govi hiši še njegovo ženo Terezijo in hčerko Hermino. Zagovornika sta se pritožila na stol sedmorice, a ničnostna pritožba je bila zavrnjena Enako je odpadla pomilostitev in tako ju je čakala neizogibno usoda.,
Govorilo se je že poprej, da tisti zločin| ni bil prvi in da mora imeti zlasti j Žlahtič na vesti še več zločinov, katerih pa ni hotel priznati. Čic je za Žlahtičeve zločinu vedel, ni jih pa hotel izdati, misleč, da bodeta oba pomiloščena. Sedaj je obupal nad pomilostitvijo ter priznal še nadaljnja grozodejstva. Žlahtič je storilec mnogih dosedaj nepojasnjenih Zločinov. On je izvršil umor trgovca Ro-senfelda v Podvincih pri Ptuju, radi katerega je bil obsojen na smrt neki Karol PolMk iz Kapele, ki je bil pozneje sicer pomiloščen, toda sedel je sedaj že štiri leta po nedolžnem v ječi. Čič je torej to priznal, Žlahtič tajil tekom preiskave, pri vseh aadaljnih zaslišanjih in konfrontacijah in vztrajal pri tem tudi zadnjih pet minut pred obešen jem. Nato
so se zadnfe dni stavljali predlogi na obnovo postopanja, na «dložltev bazni. Žhthttč se j« ukvarjal z mislijo na pobeg, &I5n pa je tlela še zadnja iskra upanja na pomlločemje. Tako je napočil petek, 19. marca, ko se jima je točno ob 12. url naznanilo, da ju čaka naslednjega dne zjntraj smrt, kar sta vzela čudovito mirno na znanje is podpisala brez kakih znakov- nervoznosti/ Žlahtič ni izrekel
nobene želje, niti da želi govoriti s kakim sorodnikom, ČIČ pa je prosil, da pride popoldne zagovornik k njemu, kar se je tudi zgodilo. Glede na njuno spo-korjenje je bil razvoj sledeči :	Oba	sta
tajila svoje zločine, dokler se je dalo. Ko pa je prinesel duhovnik jetnišnice Življenje svetnikov, Pripravo na smrt in druge slične knjige, ter začel zbujati vest z verskim poukom, osobito o večnosti, se je izvršil preobrat. Na vprašanje, ali je mislil fiič duhovnika videti, je izjavil, da nikoli, da mu je bil vedno trn v peti, zdaj pa mu je najljubši prijatelj, kar je posebej pokazal s tem, da ni hotel nobenega razen duhovnika in zagovornika k sebi zvečer pred smrtjo. Žlahtič je bil po svojem značaju veliko bolj oduren in trd, vendar pa še prijazen z duhovnikom. Noč pred smrtjo sta mirno preživela. Brala sta svete knjige in molila, zlasti ČIČ, ki je prav pobožno sprejel sv. obhajilo. Duhovnika je prosil, naj se v njegovem imenu zahvali vsem, ki so za spreobrnitev molili, prosi odpuščenja vse, katere je razžalil ali jim dal pohujšanje, kar je duhovnik tudi obljubil. Predan sta šla na vislice, je šel Cič k Žlahtiču, prosil odpuščenja, kar je obratno storil tudi Žlahtič. V znak sprave sta se poljubila. Cič je molil med obešanjem kesanje in poljubjal križ. Žlahtič pa je kazal znake nezavestnosti. Že pred dejanjem je prosil dr. Snuderla, naj mu preskrbi čašico čaja, kar se je Judi zgodilo, k vislicam pa so ga morali obešanjem kesanje in poljubljal križ. v dokaz, da se hoče spraviti z Bogom, ker se je spovedal. Smrt je nastopila pri člču v treh, pri Žlahtiču pa v štirih in pol minutah. Kazen se je izvršila na dvorišču jetnišnice ob veliki udeležbi ljudi.
Božja kazen ali kaj?
V dolini Sotle, kjer je meja med Štajersko in Hrvaško, se nahaja župnija Sv. Ana na hrvaški strani. Nekako pred (remi leti je bil v ti župniji misijon. Delo misijonarjev je imelo uspeh, vsi farani so se udeležili cerkvenih opravil ter pristopili k spovedi in obhajilu, razen mladega fanta, ki je bil znan po celi fari kot surov človek, brez vere ter je pri vmki priliki kar sipal ostudne kletvice, tako, da so se ga vsi ogibali. Ko so drugi farani hoteli v cerkev, poslušat misijonarje, se je on norčeval iz njihove vneme ter popival ta čas po krčmah. Enemu misijonarju se je fant zasmilil, sklenil je osebno iti k njemu, da bi ga spravil na pravo pot. Misijonarjev napor je bil brez uspeha. Letos se je zopet v omenjeni fari vršil misijon. Prišli so zopet stari misijonarji. Cerkev je bila zopet nabito polna vernih poslušalcev. Izpreobrnili so se stari, najbolj zakrknjeni grešniki, razven omenjenega ranta, ki je postal sedaj naravnost hudoben. Prihajal je k cerkvi ter nagovarjal ljudi, naj gredo raje ž njim v krčmo >opivat, nego v cerkev. Tistim, ki so šli ž njim, je dajal za vino ter preklinjal misijonarje, cerkev in Boga. Pa kazen za njegovo početje ni izostala. Ko so misijonarji odhajali, je sklenil njihov odhod primerno pozdraviti. V svojem vinogradu je ravno rigolal ter streljal kamenje. V času, ko so misijonarji odha-iali, je navrtal več strelov, da jih izstreli ‘akra.t, ko se bodo peljali pod vinogradom. Prižgal je vžigalne vrvice in vsi naboji razven enega so eksplodirali.
Pristopil je k naboju, ki se ni vnel, v trenotku pa, ko se je nagnil nad kamen, je nastala eksplozija, katera je imela strašen učinek. Odtrgalo mu je glavo od telesa ter jo vrglo skupaj s kamenjem v velikanskem loku pp zraku čez tri vinograde v dolina, kjer so jo komaj našli v grmovju.
Dvakrat obsojen.
V letu 1921. se je zgodil v bližini Mislič v Brkinih uboj. Alojzij Slejko je ubil svojega prijatelja, učitelja Marušiča. Slejko je zbežal v Jugoslavijo. Tam so ga vjeli in ga obsodili na 4 leta ječe. Od teh je nekaj odsedel, nekaj mu je bilo odpuščeno ob neki pomilostitvi. Nato je prišel zopet v Italijo. Tukajšnja oblast ga je prijela in zaprla. Dne 18. marca letos je bil pred porotniki. Sodba se je g asila na 4 leta in 2 meseca. V ta leta so mu všteji tisto, kar je odsedel v Jugoslaviji, in pa čas preiskovalnega zapora. To je zneslo toliko, da je takoj po končani o-bravnavi zapustil zapor.
Tiha nedelja.
Na Proseku je bila nekam glasna. Najprej je razsajalo vino, potem jeziki, slednjič so frlele steklenice, stolice in druge premičnine. Bitko so prenesli iz gostilne na pesto. Orožniki niso mogli junakom do živega. Priti je moral oddelek vojakov na pomoč.
Leninov spomenik.
V Leningradu v tovarni Krasny Vybor-šec se pripravljajo, da bodo vlili orjaški 8 metrov. Postavili ga bodo na skali ob Darjalski soteski, koder potujejo karavane iz Kavkaza V Perzijo. Kazal bo pot na vzhod.
C
c
Sl! H EC' 0ni tam-zM,aj°’
podstrešje ji dedevajo.
JAKEC , Prepričanj« tam skrivajo
in skrbno ga zaklepajo.
Marmor v Ameriki.
Dolgo časa so sloveli kot najbogatejši zakladi marmorja oni iz Pentelikona na Grškem in iz Carrare v Italiji. Pred kratkim pa so odkrili v državi Vermont ▼ Združenih Ameriških Državah mnogo večje zaklade marmorja, barvanega in tudi čisto belega. Debelost posameznih plasti znaša neredko 3. metre, kar omo-gočuje, da lahko lomijo marmor tudi za največje kipe in spomenike. Produkcija je tako velika, da znaša do 2 im pol milijona dolarjev na leto.
BELEŽKE.
Na podstrešje I V četrtek jo «Edinost* zapisala sledečo veroizpoved: «Kar pa se tiče morebitnih svetovnih nazorov poedincev v slovenskem taboru, menimo mi, da jih sedaj lahko vsakdo brez skrbi spravi v podstrešje. Borba med svetovnimi naziranje pojde svojo pot: brez in preko naše peščice, ki pač ne more nifi spremeniti v tej borbi, zmagajoči vea svet«.
To se pravi: Zavrzite resnico 1 Spravite v podstrešje katoliška načela ! Denl-te socialna načela v omaro ! Ves svet jo razdeljen v dva tabora: na eni strani tabor, ki se bori za resnico, poštenje, socialno in narodno pravičnost — na drugi strani pa tabor laži, zmote, zatiralcev revnega ljudstva Slovenska peščica, nikar ne pojdi v boj za pravico ! Drži se lepo ob strani, ponižno toči narodne solzice ! Mi pa pravimo: Slovensko ljudstvo, bodi ko korajžen fant, drži se resnice in pravice, in spravi na podstrešje »morebitni svetovni nazoru - «Edinosti».
Nikar tako, bratje I Med «Ed,inostjo» in «Goriško Stražo« je vojska radi Narodnega sveta. «Straža« se precej ostro brani, a vedno dostojno. «Edinost» pa strelja s papirnatimi bombami: škode ni, samo duh je zopem. «Edinost» ima celo tovarno takih bomb: razkolniki, sebičneži, razdirači, podle duše, obrekovalci, — in kar je še grdih besed in zmerjavk. Ne tako, bratje ! Ali je to prava pot do sloge? Mar bomo prišli do enotne narodne fronte, če bo «Edinost» tako grdo zmerjala? Pomenimo se dostojno in mirno, ustanovimo Narodni svet in potem skupno branimo slovensko šolstvo in naše jezikovne pravice !
Jezik očistiti peg I Kako lepa in zvočna je slovenska govorica ! Milo poje in mogočno doni, ljuba srcu slovenskemu ! Hudo mora boleti Slovenca, če sliši, da rojaki pačijo in kvarijo naš blagoglasni jezik. Posebno mučno je, če vidiš, kako nekateri časopisi pačijo slovenščino. Zlasti v «Edinosti» mrgoli slovniških napak, da se kar bojimo, da si še kmečko ljudstvo ne skvari lepe domače govorice. V tej zadevi moramo biti edini. Prosimo vse pisce, naj čuvajo in negujejo čisto in lepo slovenščino, ta naš zadnji narodni zaklad.
Kako Je
Diplomacija.
Velika politika med državami se nama tudi diplomacija, možje, kateri jo vodijo pa diplomatje. Svojo politično učenost imajo taki od Machiavellija, kateri je bil pred 4 stoletji tajnik republike v Firenci. Le-ta je učil, da smejo vladajoči možje uporabljati vsa sredstva, poštena in nepoštena, samo da namen dosežejo. Tudi jo učil: Dobra in poštena in hvale vredna je tista politika, katera dejansko doseže namen; slaba., grda. in obsodbe vredna je pa tista politika, ki je spodle-tela.
Vsa evropejska diplomacija je hodila v šolo k Machiavelliju. Slavni Bismarck (on je iz trte izvil vojsko 1. 18G6. in 1870.) je rekel: Moč je več kakor pravica. V istem duhu je rekel nemški kancelar Bethmamn-Holvveg ob izbruhu svetovne vojne 1. 1914.: Pogodbe so papirnate cunje.
Pod' šibo vojske in lakote so narodi začeli mrmrati proti diplomatom. Povsod se je glasila zahteva: diplomacija naj postane javna, To pomeni, da bi se morala politika med državami voditi očitno, ne pa na skrivno. Diplomati »o sveto obljubili, da bodo ubogali, a držali so figo v žepu. Sedanja diplomacija, ni nič bolj odkritosrčna, kakor je bila pred vojno.
Polom v Ženevi.
Že zadnjič smo poročali, kako so se prerekali v Ženevi za sedeže v «Društvu narodov«. Ko so že malodane v roke vda-rili, je kar naenkrat Brazilija vzdignila glas: Kupčije ne bo, jaz ne maram pa ne maram. Zbor se je razšel brez kakšnega sklepa. Niti Nemčija ni bila sprejeta v Društvo, čeprav je imela v žepu že pol leta staro obljubo.
Svetovna javnost se je čudila, odkod je vzela Brazilija toliko poguma, da se je drznila razgnati cel zbor v zadnjem tre-notku. Takoj so vsi slutili, da Brazilija ni tega naredila na svojo pest, ampak da so jo drugi naprej potisnili, sami pa od-zadaj skriti ostali. Njih je namreč vezala dana obljuba, Brazilije pa ne.
Kaj je bilo vzrok.
Še prodno je vstopila v «Društvo narodov«, govorila je Nemčija zelo naglas, da bo v Društvu zaropotala proti tistim, kateri zatirajo nemške ljudi po drugih deželah. Z Nemčijo bi tedaj prišlo na mizo manjšinsko vprašanje. Tega se je bal Francoz, ki je v zatiranju do skrajnosti brezvesten. S Francozom se je bal še ta ali oni, kateri nima čiste vesti. Tako so se vkup vsedli in se pomenili: Dozdaj je bila v Društvu lepa sloga in edinost. Delali smo, kar smo hoteli. V lepi slogi smo »tiskali narodne manjšine in smo jim u-sta tiščali, da se ni slišalo po svetu. Če pa Nemec pride noter, bo pa vse okoli o-brnil. On se bo potegnil za'Nemce in za njim se bodo jeli oglašati drugi za druge. Konec bo framasonskega nacionali-
politiko
zrna v Evropi. Vse se bo spuntalo. Vse naše trudapolmo delo se bo sesedlo na kup in izpod ruševin bodo lezli narodi na solnce kakor martinčki na spomlad.
Tako so se pomenili in so poslali Brazilijo v ogenj. Shod se je razbil. Društvo vladajočih narodov je dobilo veliko razpoko. Težko jo bodo zakrpali.
Kaj de Amerika.
Ameriški poslanik v Londonu, Iloug-ton, je poslal svoji vladi neko poročilo, katero je prišlo v javnost. V tistem poro čilu obsoja poslanik ravnanje evropejskih držav. On pravi: Evropejski državniki se niso od vojne ničesar naučili. Društvo narodov ne bo društvo za mir, ampak postaja podobno tisti «Sveti zvezi«, ki so jo na Dunaju 1. 1815. ustanovili ruski car, avstrijski cesar in pruski kralj za stiskanje svobode. Pa «Sveta zveza« je
Kal uči skušnja
Do pred kratkim so bili učitelji v Italiji prosti glede organizacije. Imeli smo fa-šistovsko zvezo, socialistično zvezo, liberalno zvezo, katoliško zvezo in pri nas zvezo slovanskih učiteljev. Vsak učitelj se je vpisal v tisto organizacijo, ki mu je najbolj prijala.
Novi časi.
V zadnjih časih se je to temeljito preobrnilo. Po vsej državi so nefašistovske zveze učiteljev začele kopneti ko sneg pred soncem; edino ena seje še trdno držala: zveza slovanskih učiteljev. Skoro vsi hrvatski in slovenski učitelji in učiteljico v Italiji so bili člani slovanske učiteljske zveze.
Klic od Rima.
Rimska vlada je izdelala načrt za državno postavo, po kateri bodo imeli Narodni fašistovski sindikati edini pravico, pravno zastopati učiteljski stan. Ta načrt je šele načrt, ni še postava, in zato nihče ne more naših učiteljev po postavi prisiliti, da so že zdaj včlanijo v faši-stovsko državno zvezo. Ko bo načrt sprejet in spremenjen v zakon, takrat bo vsak učitelj moral pristopiti.
Na razpotjn.
In kaj se je godilo ? Od kraja do kraja so hodili razni komendatorji na učiteljska zborovanja ter so nagovarjali, ponekod silili slovanske učitelje, da že sedaj pristopijo k fašistovski zvezi. V tem tre nutku so prišli slovenski učitelji na križ-potje. Takole so (mislili: Če pristopim, me bodo imeli slovenski tovariši za izdajalca. Če ne pristopim, me vzame oblastvo na piko in me bo — prej ali slej — odslovilo in jaz bom z ženo in otroci na cesti. Kaj naj storim ?
Kdo naj odloči ?
Ako bi imeli Slovani v Italiji «Narodni svet«, bi o tem težavnem vprašanju on
vsaj zagotovila mir za dolgo časa, «Druš-tvo narodov« ga pa ne bo; le v tem je razlika. Evropejske države ne mislijo resno na razorožitev. Tudi ne marajo, da bi se Amerika udeleževala njihovih zbo rovanj.
Velika Britanija podpira namen ameriške vlade, ki hoče sklicati konferenco za razorožitev na morju; temu namenu pa odločno nasprotujejo Francija, Italija in Japonska, ki zahtevajo, da se oboroževanje skrči obenem na suhem in na morju.
Tako slove poročilo poslanika Houghto-na. Na koncu poročila pravi mož, da i-ma malo upanja na kako poboljšanje evropejskih diplomatov.
Jeza.
Ker je to žalostno spričevalo prišlo v časopise, so se razsrdili gospodje ministri, češ da to ni lepo, diplomacija da mora biti tajna.
Amerika je pa pokazala, da ne misli več molčati, ampak zahtevati — svojt dolarje.
odločil: za pristop ali proti. Vsi učitelji bi se tistega nasveta držali. V Narodnem svetu bi bili zastopniki vseh slovenskih in hrvatskih strank v Italiji in tak Narodni svet bi nekaj veljal.
Ker pa Narodnega sveta nimamo, so se učitelji obračali na vse strani za svet: eni v Trst, drugi v Gorico, tretji na Opatijo, na Roko, drugi so se zopet sami odločili. In tako se je zgodilo nekaj zelo žalostnega: celi učiteljski šolski okraji so pristopili k fašistovski zv.ezi, drugod je zopet cel okraj pristop o d k 1 o-n i 1. Brez enotnosti, brez cilja, kakor čeda ovac brez pastirja. Žalostno, toda resnično. Krivda pa ni na učiteljih, ki so se večinoma možato in značajno držali — krivda je drugje !
Zakaj 7
Zakaj se je tako zgodilo ? Ker nimamo skupnega «Narodnega sveta«.
To ni prvi slučaj, ko se je izkazala potreba Narodnega sveta Pa je kričeč slučaj, kateri meče temno senco na edinja-ške voditelje, ki se ustanovitvi skupne vrhovne organizacije ustavljajo iz preračunane strankarske sebičnosti. Vedno vpijejo o narodu, mislijo pa le na svoj politični monopol. Se se bodo ponavljali žalostni slučaji, dokler se tisti monopol ne zruši. In to se bo zgodilo, ker je narod več kakor stranka.
Skupno branimo slovenski učiteljski stan, skupno branimo slovenske narodne pravice! Možje vseh slovenskih strank, združimo se v Narodnem svetu ! To je naš klic, to je zahteva slovenskega ljudstva !
Ruske razmere
Te dni smo imeli priliko razgovarjati se z Rusom, profesorjem iz Odese, ki je pripotoval v Italijo. Mož ni boljševik, pa tudi prijatelj carja ni. Prašali smo ga:
PODLISTEK
Zločin in kazen
(Nadaljevanje).
«Tako, sedaj je dobro !» Bolnik je o-mahnil na oltomano. «Še ta teden moraš poslati to na sodišče, Moric. Toda ne v K. Na Dunaj, na deželno sodišče. In potem me boš peljal na Dunaj. Tam bo potem stvar odločena — drugače kot v K. — To« — obrnil se je k vdovi — «je vse, kar lahko storim — upam, da ste za sedaj zadovoljni.«
Stala je nepremično, s sklonjeno glavo, s povešenimi rokami.
Res je mnogo, kar stori. V tem trenutku je mislila s svojo otročjo logiko na neizbežne sodne posledice lastne obtožbe : k smrti bo obsojen, in če ga cesar ne bo pomilostil, bo usmrčen. To je bila izpolnitev njene želje, njen* divje, nesrečne molitve..
"Mamica !» je zaprosila mala Marija, •rada bi šla k ubogemu gospodu !»
•Ni še — dovolj —» je zastokal bolnik,'
ko žena ni ničesar izpregovorila. »Mogoče, ko — — Moric, malo etra — meni
je — —».
Moric je omabnivšega vjel v svoje roke in je zagrabil za stekleničko.
Tedaj je ženo presunilo. Mogoče je bil to konec? Bil je videti grozen, kot umirajoč.
«No, pojdi, ti priliznjenka«, je rekla in potisnila otroka naprej.
Tekla je k otomani, splezala nanjo in pritisnila svoje mehko ličece na ovelo lice bolnikovo.
Mati pa jo rekla sinu :
«Ali mu je zelo slabo? Naj grem po zdravnika?«
Tedaj je Roita odprl oči.
«Ne vi 1» je rekel z neke vrste Smehljajem.
«Vam je bolje?« je vprašala žena.
«Ne smem še umreti«, jo odvrnil ubito. «Umrl bom čez eno leto na Dunaju, — na vešalih —».	i
«Ne, ne«, je rekla naglo žena «Vse je dobro. Naš Gospod Bog vam je vse odpustil. In — in — jaz tudi.«
Pogledal jo je z očmi, ki so bile vedno ‘ večje, vedno svetlejše.
«Moric», je hipoma vprašal svojega sina. «Odpušča mi?«
«Da, oče. — Bog vam plačaj, gospa«, je rekel Moric.
Bolnik je zaihtel in pokril obraas z obema rokama.
«Nikar ne jokajte ! se je dobrikala mala Marij a.
Povesii je roke in pogledal okoli. Zazdelo se mu je, kot da je nastal okoli njega nov svet. Mir je bil v njem — ura je nehala biti. Pomiloščen je bil.
S šibečimi se koleni je vsital in pošope-tal nekaj svojemu sinu. Od njega podprt se je približal vdovi.
«Rad bi vam poljubil roko«, je rekel Moric.
Dopustila je to in tudi dovolila, da je poljubil otroka.
Stopil je nazaj k mizi, skoraj brez pomoči, vzel papir, prebral in rekel : To bo šlo na Dunaj, kakor hitro mogoče. Svet mora izvedeti. Dolžan sem to mrtvemu.«
»Mojemu Jožetu v nebesih?« je rekla vdova mehko. ■>— »Ta vam je že davno odpustil. Bil je« — obrisala si je oči — »tako dober človek. Poglejte !» — Vzela je papir iz njegove roke. — «Ze davno je bilo vete to ! — Tu stoji im* mojega Jo-
— Kaj najbolj preseneti evropskega, človeka, ko pride v rdečo Rusijo ?
— Mislim, da bi so najbolj začudili nad sledečim velikanskim nasprotjem: na eni strani bi videli moderne šole, tovarne, bolnišnice, kinematografe, zavetišča, čitalnice in gledišča — na drugi strani pa najbolj črno neizobrazbo kmečkega ljudstva. Od sto odrastlih Rusov zna komaj deset brati in pisati.
— Kaj pa je s komunizmom v Rusiji?
— Glejte, — nam je pokazal knjigo — tu imam letno poročilo tretje internacionale. Pove nam, da je bilo lani v celi Rusiji 384.000 vpisanih komunistov. Vseh prebivalcev ima Rusija 130 milijonov ! Rusijo vlada prav neznatna manjšina. To je vlada nad kmeti in delavci, »i kmečko-delavska vlado.
— Ali je res, da kmetje ne marajo boljševikov ?
—• Ruski kmečki narod po veliki ve čini sploh ne razume, kaj hočejo komu nisti. Mužik ve samo, da mu je Ljenin dal zemljo. Prišla je ženica k Ljeninu, kratko pred njegovo smrtjo. Slišala je, da Ljenin vsakemu rad pomaga. Ljenin ji reče: Kaj želiš matuška? Ona mu pravi: Zdaj si ti naš car, pomagaj nam in osvobodi nas od teh prokletih boljševikov.
— Vendar nekaj uspehov so boljševiki dosegli, kajne ?
— Tega ne gre tajiti. Največ storijo za šolstvo. Po mestih je pouk obvezen. Po večjih vaseh so ustanovili postaje za pobijanje nepismenosti. Toda tudi pouk za otroke je skozi in skozi komunističen. Še seštevati učijo po boljševiško. V računi-cah so taki primeri: Trgovec je kupil kvintal moke za 100 rubljev in ga je prodal za 150. Koliko je ta nesramni oderuh zaslužil na račun proletariata?
— Povejte nam, kako se zadržijo boljševiki napram veri ?
— Veri so sovražni. Zdaj si sicer ne upajo več preganjati Cerkve, ker se boje ljudstva. Skušajo pa uvesti nove «rdeče« obrede. Ali ste kaj slišali o «oktobrisa-nju«? To je rdeči krst. Dete zavijejo v rdečo zastavo in mu dajo ime. Iz vseh učnih knjig so črtali besede «Bog» «an-gel«, «nebesa» in podobno. Rdeča poroka se vrši v uradu:	je navadna pogodba, kakor če kupiš hišo. Poroko lahko Kar na lepem razdereš. Posledice so hude: V Rusiji je že nad 350 tisoč otrok, ki ne vedo za očeta in mater. — Toda velika večina kristjanov se drži še vedno cerkve. V mestih se mnogo ruskih izobražencev vrača nazaj h veri, bere evangelije, moli in nričakuje, da se ruski narod očisti in prerodi ...
— In bodočnost Rusije? Se bo dvignila, bo vstala?
— V globočinah ruskega naroda so skrite neznanske sile. Ko bodo privrele na dan, bo Evropa ostrmela. Boljševizem je bil ko vihar, ki je podrl mnogo dobrega, pa tudi mnogo hudega. Ko preide ta vihar, bo zasijalo jasno nebo nad Rusijo, bo blestela zarja, ki bo vidna daleč, daleč proti zapadu ...
žeta!» Pritisnila je papir k ustnicam «Tako dobrega srca je bil moj Jože Če bi sedaj vstal, moj Jože, bi storil ta.ko-le» in pretrgala je papir in ga vrgla na mizo. «Marija, pridi k mamici. — Z Bogom, milostljivi gospod !»
Slabotni, bledi septembrski solnčni žarki so padali preko poti v parku, lahen vetrič je premikal odpadlo listje, ne da bi ga razpršil, ko je žena s svojim otrokom stopala skozi park v vas. Otrok je med veselim smehom brcal z nogo v zrak suho listje in gostolel :
«Poslušaj mamica, kako pojejo ptički, poglej, kako lepi fantki«, in mati je prisluškovala žvrgolenju malih ptičkov in ogledovala ljubke kipe. Ko je pred pol ure prišla sem, ni ničesar videla, ničesar slišala, samo rdečo kri svojega Jožeta in njegovo zadnje hropenje. O, kri je u-sahnila, hropenje je utihnilo; tam gori so veseli on, z angeli prepeva slavo ! — Ali mi privoščiš mojo srečo, Marija, povprašuje, ali mi ne privoščiš? — Prav dobro ga sliši, zakaj v njenem srcu, kjer je sicer tako strašno divjalo, je sedaj tiho kakor v cerkvi. — Da, privoščim ti 1 mu odgovarja njeno srce. — Moli zain«, Jože !
Kal nam z deiele piielo
Sv. LUCIJA pri Tolminu.
Smrtna kosa. Pred; kratkim je tukaj umrla Eliza Rakotvšček, soproga našega nadučitelja. Pokojnico so vsi globoko spoštovali, kar je pokazala tudi udeležba Prt pogrebu, katerega so se udeležili številni občani in prijatelji ugledne družine. dalje šolski nadzornik Spazzapan, diktatična ravnatelja Kalan in Morgutti, veliko število učiteljev in učiteljic, občinsko starešinstvo z županom na čelu ® konečno vsi šolski otroci. Pogreb je vodil mons. Ivan Rojec v spremstvu Štirih duhovnikov. Domači pevski zbor Je zapel tri ganljive žalostinke in sicer Pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu. Na grobu sta se od blage pokojnice poslovila domači župnik J. Abram *n nadučitelj A. Urbančič iz Mirna, žalujočim osrtalim naše iskreno sožalje; h]agi pokojnici pa naj podeli ljubi Bog večno plačilo.
Kmetijsko predavan.}«. Dne 19. marca se je v ljudski šoli pri sv. Luciji vršilo kmetijsko predavanje. Predaval je ravnatelj tolminske kmetijske potovalne ®°le dr. Marsan. Govoril je o gnojenju ®)iv in travnikov z umetnimi gnojili. Poslušalci, katerih jo bilo precejšnje šte-Vilo, so |«izno sledili izvajanje g. predavatelja. Prav bi bilo, da bi se večkrat vršila taka predavanja, ker so naši kmetovalci zelo potrebni poduka in navodil, da bodo vedeli kako obdelovati svojo zemljo, da jim ne bo rodila samo trnja in osata, ampak obilo dobrega sadu.
RAČIČE pri Podgradu.
Sredi posta ples. Bil je 13. marca. Pri redili so ga snoparji. Ne sicer pri nas, ampak v Podgradu. Seveda sta tudi iz naše vasi šli dve bubi-frizuri tja plesat in sta se v poznih jutranjih urah vračali proti domu v spremstvu parade. Mati, enkrat bo od vsega račun, tudi od hčera Ti 7. malho po svetu, hči s klobukom na ples med snoparje v postu.
Naše nadloge. Otroke hudo pobira škr-latinka. Malo je mater, ki ne bi objokovale otrok. Drugo zlo v naši vasi je bolezen pri živini, katera kar nagloma poginja. — Izven vasi, četrt ure daleč imamo cerkvico sv. Štefana. Ljudsko sporočilo pravi, da se je nekoč imenovala ta cerkev «sv. Štefan na Mrzli gori», menda zato, ker v ta vrh piha burja naravnost od Snežnika. K ti cerkvi so se hodili v starih časih priporočat sv. Štefanu za obolelo živino. V sedanji nadlogi smo se fcopeit spomnili zapuščene cerkve. Dne 17 ^arca smo imeli tam gori mašo ob 9. uri Procesijo okrog cerkve, blagoslov vode in ^li za živino in kratek nagovor, ki naj k* si ga zapomnili vsi, katerim je veljal.
Bog, da bi bile naše prošnje uslišane
Cerovo v Brdih.
Naznanim, da smo ujeli nekega Kola-Že dalj časa je posesrtnikom zmanjkovalo, sedaj temu to, zdaj onemu drugo, da bi mogli dognati, po čegavih rokah. *** 12. marca je mali Kolarič vzel 2 banana posestniku Franu Mod vešč eku in s® je pri tej priliki izdal. Sedaj ga vsi krovci poznajo in se bodo varovali pred
niim.
^OVIR.
^ri nas ječimo pod težo raznih remen, pa smo postali že skoro ne-^utljivi za udarce. Vztrajamo pa pri t61n. da si moramo že enkrat zares usta-**0viti izobraževalno društvo, ki bo odgovarjalo zahtevam našega ljudstva. Saj po-je očividna. Pred letom ustanovljeno društvo «Vzomo polje* je prevzelo *\a,ogo, da bo oralo ledino prosvete v po-^'rski občini, pa je radi razdvojenosti, 1 so jo povzročili nasprotniki, utihnilo; ®®daj pa se zdi, da bo oživelo. Knjižnica lvahno deluje in moramo biti hvaležni ^e'ikodušnim ljudem, ki so žrtvovali ^T^tvu svoje knjige. Liberalno društvo *abor» je poginilo. Pomilujem tiste va-an«, ti so nasedli gospodiču, ki daje ae-i #s voj im življenjem tako lep z*l*d.
Tukaj se vidi, kdo hoče ljudstvu dobro, ali tisti, ki pride delat v vas zgago in propagirat za ples, ali oni, ki je zvezal celo knjižnico knjig in ki to neutrudno vodi in g. župnik, ki je dal društveni knjižici čez 50 knjig. Mislim, da sta dobila g. tajnik društva «Vz. p.» in g. župnik ob razpadu nasprotnega društva dovolj zadoščenja za vse sramotilne napade. Želimo, da bi naše društvo delovalo in uspevalo v duhu Slomškovih, Krekovih in Mahničevih idej. Dobro bi bilo, da bi se občani zbirali ob prostem času v pripravnih lruštvenih prostorih ob prijaznem medsebojnem občevanju in ob pošteni zabavi. Dobri ljudje bi gotovo prav radi dali svoje časopise na razpolago za čitanje. Tako bi se razvilo v društvu pravo družinsko življenje, kar naj bo cilj vsakega izobraževalnega društva.
KORTINE.
V soboto 6. marca je nastal požar pri Francu Kofol, po domače «pri Kovačih«. Vnelo se je najprej seno in stelja v štali. Ogenj se je razširil tudi na hišo. Bilo je sicer podnevi., okoli eno popoldne, ali ljudje so bili večinoma po njivah na delu in tako je bilo premalo gasilcev, da bi mogli omejM-i ogenj samo na štalo. Ognju je pomagal še veter, da se je hitreje razdivjal. Pogorelci niso oteli niti potrebne obleke. Zgorelo je pohištvo, obleka, svinjsko meso in slanina. Tudi nekaj sto lir v bankovcih je ostalo v pepelu na pogorišču. Kakor je nastal požar, ni znano. Poslopje je bilo zavarovano za precejšnjo svoto. Zadnje dni februarja je pa gospodar znižal zavarovalnino.
IDRIJA pri Bači.
Naše «Prosvetno društvo« že od jeseni ni priredilo nobene javne prireditve. Sedaj pa se čuje, da so se člani začeli pridno vaditi v dramatiki, ker mislijo prire-liti za Velikonoč svojo prvo pomladan. sko veselico. Igrali bodo Jožefa Volča trodojaiiko «Na dan sodbe«. Zadnjič so i-grali Štokovo veseloigro «Trije ptički«, katero so prav dobro podali, ker so biiu vse vloge v pravih rokah. Upamo, da tudi letošnja prireditev ne bo zaostajala za lansko. Tudi naš «Dekliški krožek« kaj lepo uspeva in proč vita. Članice so jako pridne in marljive. Na svojih sestankih, katere pogostoma prirejajo, pridno čitajo in se izobražujejo. Nobena težava jim ni p rev el Lica, kadar gre za izobrazbo in dobrobit naše mladine, ki je dandanes povsod izpostavljena nevarnosti, da izgubi svojo čast in dobro ime. Dekleta! Le tako pridno naprej, kakor do sedaj po poti izobrazbe in omike. Delo, ki ga vršite bo obrodilo stoteren sad in Vam poplačalo Vaš trud ...	— i —.
JELŠANE ▼ Istri.
Če prideš, v naš občinski urad, zagledaš na levi strani vrata, na njih pa dvojezični napis: Tajnik. Temu tajniku pravijo «gospod doktor«. Njegova plača z raznimi dijetami pride na 1300 lir mesečnih. Svoječasno je občinskemu odboru obljubil, da bo naredil potrebni tajniški izpit — pa ga ni. Danes pa se obeta občini še en tajnik. Mi pa ne potrebujemo dohtarjev, ampak praktične ljudi, ki se razumejo na občinske posle in ki gledajo za kmeta Pa se čudimo, če so velike občinske takse. Saj morajo biti, ako se po-množuje uradništivo. Včasih sta bila vsega vkup na občini dva uradnika s plačo 050 in 600 lir. Sedaj gre cel tisočak na mesec več kakor prej samo za plače. Občinski odbor naj o tem premišljuje in kaj ukrene.
DOLINA.
Dne 15. marca seje vršila obravnava v zadevi bivšega občinskega tajnika Bordona, ki je tačas v enaki službi na Kozini. Tožil ga je sedanji dolinski komisar Scialpi. Tožil ga je, češ da je odnesel u-ractae listine ter komisarja razžalil z besedami: «Jaz vam ne zaupam«. Ubogi Bordon je bil obsojen na tri mesece ječe in izgubi službo.
GORENJE pri Postojni.
Iz naše vasi se nič ne oglašamo v Malem listu, čeravno prihaja skoraj v vsako hišo. Saj nam ni dosti zamere, ker naša vas je zadnja pri gozdu in zelo oddaljena od mesta. Društva ni nobenega, edina zabava moških so klade in gozd. No, o pustu, če bi kdo pogledal v našo vas, bi pa že videl polno mašker, norosti pa še preveč. Tudi Cujt se nas je spomnil in videl, da neke gorenjske pu-pe love fante. Čudno da ni videl še tistih, ki hodijo po gostilnah moro in marjanco igrat in fantom za vino plačevat.
AVČE.
Naše vrlo in zaslužno «Katoliško prosvetno društvo« je videmska prefektura razpustila Storila je to na podlagi informacij, ld jih je prejela od krajevnih 0-blastnikov. Ali naš slavni tajnik nič ne ve o tem ? Mar misli, da ne vemo, kdo je ta močnik skuhal? Pa laž ima kratke noge — vse bo prišlo na dan, vsa obrekovanja, vse ovadbe, vse lažnjive informacije. Oblastva bodo spoznala, kdo je pošten in resničen, kdo pa se laže in laže ter tako škodi ugledu oblastev in države Članom in članicam društva pa kličemo: Kvišku srca in našo zastavo ! Pojasnili bomo oblastvom, kako je z zadevo. Društvo bo zopet vstalo in zaživelo. Do tedaj pa velja: ohranimo zvestobo našim načelom !
POSTOJNA.
Življenje pri nas gtre staro pot naprej. Ob delavnikih kšeft, ob nedeljah in praznikih pa kvartinček za kvartin čkom Še zavrteti se zna eden ali drugi, ko zagodejo v postu polko in valček v veliki dvorani — V jeseni smo pridelali zelo malo krompirja. Vsi so tožili kaj bo, kaj bo. Nobenemu pa ni padlo v glavo, da bi naročili skupno večjo množino semenskega krompirja. Šele, ko je tukajšnja Kmečka hranilnica na svoj velik riziko naročila 3 vagone krompirja so vsi kar drli skupaj, da bi ga dobili nekaj. Krompir je prvovrsten in bo brezdvomno u-speval pri nas. Zato gre vsa čast naši Kmečki hranilnici in preč. g. dekanu Kerhnetu, ki je prišel na to misel, da nam ga je naročil.
Društveno življenje je vsled različnih vzrokov zelo otežkočeno. Vse kaže, da bomo morali tudi igre prenesti na pozneje.
Naia poita.
Za iti v Brazilijo zadostujejo fcuikajšni dokumenti.
F. Žgavec, Venezia. Denar (5 L.) prejeli.
Raznim. List oddamo na pošto v Trstu, vsakokrat v četrtek na večer. Ker na razne kraje dospe šele po nedelji, vidimo, da je krivda na pošti v Trstu.
Po čem je lira?
Dne 24. marca si dal ali dobil: la 100 dinaij«? — 43.69 L.
1* 100 i. kron — 7* 7« L. ca 106 fr. frankev 86 75 L.
<• 100 šilinjroT — 848.— L..
?a 1 dolar — 24 70 L j* 1 fant — ISO n L.
MALI OGLAS!
VELIKA ZALOGA papirja, paplraati) vrečic. Uvoz ln Izvoz »a vsa kra|e Po ugodnih eenah. Tvrdka G«ston< Dolinar, Trst — Via Ugo Polento V NA PRODAJ imam večjo množino doma čega žganja (tropinovca) po L. 18.— liter. Pri večjem naročilu popust. Kar je izven carine se na željo pripelje fran-ko na dom. — Josip Turk, Krtinovca • p. Sežana.
KOVAŠKI pomočnik, prost vojaščine, išče službe v mestu ali na deželi
Naslov pri upravništvu.__________________
POSTEN MLADENIČ, sam svoj gospodar, želi znanja v svrho ženidbe z nekoliko premožnim pa poštenim in pridnim kmečkim dekletom starosti 18-26 let. Ponudbe na upravništvo. SLUŽKINJA išče mesta v mestu ali na
deželi. Naslov pri upravništvu. ,_______
NA PRODAJ imam večjo množino krompirja «hrastovca» in zgodnjega belega. Joie-f Čepirlo, Kal 78, p. St Peter na Krasu.
r
tJt-
Zobozdravnik
Dr. D. Sardoč
/
Specialist za ustne in sobne beiesni perfekcljonlran na dunajski kliniki
ordinira v Trstu
Via M. R. Imbrlanl 16, I.
(Prej Via S. Glovanni)
od 9*12 in od 3
3E
V
I Ivan JEtrže 1
—	EC
= ima v zalogi vse raznovrstne KUHINJSKE IN HIŠNE
POTREBŠČINE	=
= iz stekla, aluminija, lesa, emajli- g = rane prsti itd. — KROGLE ZA = S IGRO iz ameriškega lesa. — Nizke 3 =	cene!
H TPST, Piazza S. Giovanni, St. 1. g ^iiiiuiuiiiniiiiHiuiiiiiiiiimiiiiiniiniuiiiHiimiimiiinmui^
ZabssSravniš&i ambnlatoril
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure In od 15. do 19 ure
gaasr ?>.|udske cene.
y]HiiiiiiiMt»ttmiuum»MiiiuiiHDUiiiiiiiitiniHiBuuuiuiiiiii!i«
| Dr. R. Zaleteli
i Zdravnik za kirurške in ženske 1 I bolezni, sprejema od 8-12 ure 1 i dop. in od ‘2-4 ure popoldne g v Kozlekti, II. Bistrica fffitiiimiiiuniiiiiiiittttttttiiiiitmiuKuinitimmnuiiiiiiiittiitiin! SITTEE
Prvi in ajdini slovenski urar in zlatar v
GORICI
Gosposka ulica 19
Prlparooa avojo veliko zalaga *»oh vrat ar, ilatnlaa In arabraln«, vsa po mikih aenah.
Jakob Bevc
urama in zlatarna
TRST • Čampa S. Slacomo št. S
liATO kupuje v vsaki množini po 'najvišjih cenah.
KKONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur inzlatenine.
Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI
Dr.
“ prej asistent na dunajski vseučiliščni “ kliniki profesorja Hohenetrga, spreje-“ ma vsak delavnik od 2-3 popoldne “ Corso Verdi 21-11, telefon Stev. 196.
J.V.W.WMW.\VAV.\V.%\\V.V.VAW^WJ'
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRICO T0FF0LETT0
TRST, TU del Feeoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
pujte
Bancalubiana
Centrala v Ljebifani
DiliiSta (taniti ta mirni Mktad: -------eo.ooo	mm	liutjtT-------
PliMRlJA
dr. M. de Flori
===== v Gorici =====
Corso Vittorio Em. 111. 14
Sprejema oti 9*12 in ed 2-4
Kun iisic, vider, divjih koz ir iruge divjačine, kakor tudi doma 'ih Živah, vprašajte za cena.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in razno.vnstinsg« obuvala, na. drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da si
oi loiii |< mi k u renče
GOS PO D ARSTVO
Zemljiška knjiga
Knjiga za listine.
Zadnjič smo videli, kako izgleda glavna knjiga. Danes pa popišemo knjigo za popravke, listine. V to knjigo pridejo vsi popravki, vse listine, na podlagi katerih sa je izvršila kaka vknjižba. V to knjigo se uvrstijo vso kupnoprodajne pogodbe, na podlagi katerih se je kdo vknjižil kot lastnik. V to knjigo pride zadolžnica, ma podlagi katere se je Peter Terčelj vknjižil na posestvo Žagarjevo za 1000 L,
Zemljiški urad zbira te listino (dokumente) celo leto in jih koncem leta čfa vezati v posebno knjigo. Navadno ti zemljiški urad vrne izvirnik (original) listine in shrani v knjigo za listino samo prepis dokumenta, ki ga moraš predložiti skupaj z izvirnikom,
Kazalo lastnikov.
Razen glavne knjige in knjige za listine ima vsaka davčna občina še sledeče knjige: 1. kazalo vseh lastnikov; 2. kazalo za stavbene parcele in 3. kazalo za zemljiške parcele. Preglejmo jih lepo po vrsti ! Kazalo lastnikov izgleda tako:
Nome e eognome Ime in priimek
Partite tavolari Zemljeknjižni vložki
di possenso posesti
dagli agsravi bremen
SlavčižjJožef	62
Švara Jernej	100
Šnc Tomaž	59	71
To tabelo je prav lahko brati. Lastniki «o zapisani po abecednem redu. Iz kazala smo vzeli, črki S in Š. Kazalo kaže, da je Slavčič Jožef lastnik nepremičnin, ki so vknjižene pod vložkom 62 glavne knjige, Švara Jemej je lastnik vložka 100, Suc Tomaž pa vložka 50. Razen tega ima Suc Tomaž vknjiženo svojo terjatev v breme vložka 71.
Kazalo zemljiških parcel.
Tako je :
Nnmere — Številka
Part. fonde Zemljiška parcela
Partita tavolare Zemljsknjižni vložek
Najprej vidiš številko parcele. Na desni je označen vložek, v katerem se dotična parcela nahaja. Parcela št. 4 se nahaja vložku št. 50. Ce pogledamo v glavno knjigo, bomo zvedeli, kako velika je parcela št. 4 (list 7) kdo je lastnik (list B) in ali je obremenjena (list C.).
Kazalo stavbenih parcel je ravno tako:
Namero — Številka
Part. fablirica Stavbena parcela
Paitita tavolar« Zeniljeknjižni vložek
Stavbeno parcelo št. 1 dobiš v vložku 40 v glavni knjigi.
Tako smo v glavnem raztolmačili, kako izgleda zemljiška knjiga.
ložili prav na tanko, kako naj se jusarji ravnajo !
Naša šola. V starih deželah Italije se resno pečajo z mislijo, da bodo po našem zgledu vpeljali povsod zemljiško knjigo, katere dosedaj niso poznali. Pričakuje se v ti reči morda v kratkem zakonski odlok.
Cene po Italiji. Pšenica 187—200 li
stot. Koruza 98—115. Seno 35—78 lir stot. Živina; voli 440—590, krave 280— 500, teleta 500—870 za stot žive teže.
Cene po Istri. — Črno vino: No-vigrad 255—260, Pazin 230, Kaštelir 250, Piran 250, Motovun 220—250, Podgorje 240. — Belo vino:	Novigrad 245—
250, Pazin 220, Kaštelir 220, Piran 240 Motovun 200—220. — Olje 9.50—10. — Seno 25—35. — J a n č k i 60—115 glava. — Prašički 60—150. — Jajca 35—55 stotink eno.
Semenj v Dutovljah 4. III. Prignanih 40 volov, 30 krav, 7 telet, 2 konja, 2 osla, 45 prašičev. Cene: voli 450—550, krave 400—500 za stot žive teže, prašički 100— 130 lir glava. Kupčija srednja.
Semenj v Dekanih 9. III. Prignanih 4 volov, 21 krav, 5 telet, 4 konji, 2 mul, 15 oslov, 16 prašičev. Cene: voli 400— 500, krave 350—450, teleta 500—600 za stot žive teže, konji 800—3000, mule 700—2000, osli 200—700, prašički 40—80 lir glava.
Senožeče. — Sliši se, da se bo razšla družba «Adria», ter opustila tovarno piva v Senožečah. Stroje baje kupi tržaška to varna Dreher. Kam se bodo pa obrnili številni delavci, kateri so doslej imeli v pivovarni zaslužek?
Cerkno. — v soboto 27. marca se bo na dražbi prodajalo Mlakarjevo posestvo. Vzklicna cena je 160 tisoč. Hišo misli kupiti občina za( svojo uporabo.
Pravice na srenjskih (skupnih) zemljiščih je treba prijaviti do 6. junija 1926. na naslov: Commissario per la liquidazione degli usi civici, Trieste, Via Cavana. Zaenkrat jo treba le vložiti prijavo, drugega nič. Ne zapletajte se v pravde, ne mečite denarja skozi okno za inženirje in advokate. V prihodnji številki bomo raz-
ZANIMIVOSTI.
Nesrečna Pola.
Dne 18. marca se jč vnel ogenj v tovarni asfalta v Poli. Škoda je zelo velika, vendar se je posrečilo obvarovati glavno skladišče. Ni še dolgo od tega, ko je v Poli gorela tobačna tovarna.
Skrivnost služkinje.
Nekje na Nemškem se je preteklo jesen zglasila pri nekem posestniku služkinja z imenom Marija Wendt in je prosila gospodarja za službo. Ker je bila lepega in prijaznega vedenja, so jo sprejeli v službovanje. V svojem poslovanju je bila vzorna im nad vse priljubljena pri ostalem služabništvu. Vse pa je silno presenetila novica, ki so jo zvedeli pred kratkim, nova služkinja je gospa Briigg, soproga graščaka na Holandskem. Zakonca sta se radi prepira z moževimi starši ločila in graščakinja bi morda leta in leta ostala Še služkinja, če ne bi usoda sklenila drugače. Mož je iz žalosti nad odsotnostjo svoje žene poiskusil izvršiti samoumor, kar pa je njegove stariše napotilo, da so jo poiskali in jo prepeljali na Holandsko.
Prepovedane besede.
Praznoverja je še vse polno pri raznih narodih, največ pa tam, 'kjer je malo vere. Med škotskimi ribiči ne sme nikdar pasti beseda «zajec», a kadar so na morju, se pod nobenim pogojem ne sme omeniti beseda «sulc» in «rriinister», ker hi privedlo do nesreče. Nikdo pa ne ve, kedaj je to praznoverje nastalo. V neka-‘erih gledališčih mesta Londona se ne sme izpregovoriti beseda «ogenj». V pivovarni ne smeš nikdar reči «voda», a v nekaterih bolnicah je prepovedana beseda «bolezen». Stari Krupp v F.ssenu ni smel nikdar slišati besede «smrt» in delavstvu, kakor sploh vsem uslužbencem, je bilo prepovedano v njegovi navzočnosti to besedo izgovoriti. Dasi izdelovalec smrtnosnega orožja, se je same besede «smrt» strašno bal. Ta njegova slabos* je bila tudi povod, da je bil do smrti s svojo ženo v sporu.
Zgledno mesto
je mesto Trois-Rivičres (izg. Troh Rivjčr) v Kanadi. V tern mestu namreč tekom celega leta 1925. ni nihče zagrešil nobenega kaznivega dejanja. Dasi je število prebivalstva znatno in prebiva v mestu zlasti miiogo tujcev, ni mogla policija, dognati nobenega krvavega zločina niti kake znatnejše tatvine.
Andrej Pur«
TRST
Medla Bt. 6
Kovaški
»oj ste r
l/.VRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela -Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Jedilniki vseh vrst - Izdeluje tadl želerne relettes- Poprave .spopslaitve.
JlllllinHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllUimillllllllllllllll^
Zobozdravnik
Dl
| specialist sa sobe in usta sprejema
| v Sorici na Travniku št. 201
in v Ajdovščini nasproti posojilnici
^('IIIIHIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllir^
Katoliška knjigarna
: v Gorici (Montova hiša; ima velike izbiro šolskih zvezkov, knjig, šestil risarskih blokov, črtala, sploh vsi> šolske potrebščine v zelo veliki izberi.
Prodaja s© na drobno in na debelo
ZOBOZDRAVNIK
L
dah. Tip S Spazzal - Trieste, C. C. I. 7461,
specijalist
zobne in ustne bolezni
sprejema
ir Umiti na Iravniko št. S,II.
od 9-12 in od 3-5
[ ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Prstu: Via XXX Ottobrc 11
Brzojavni naslov;
/*---------;-----------------
>	Podružnice:
SOKIOA, Min. (siti, Imralj. »mi.
“	“	"	,	ItlknK.	I. U. PN. Sanira. SplH. .
- Telefona: 5-18, 22-98
_______________________________________________ _	 J
Bovi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/», a vloge ne tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
, Blagajna je odprta od 9'fe do 12.3° in oi 14*/» do 16 ure.
^ttnifliiiniimHitHiMRflitnwttinMNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiNii tmimiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
I Največja zaloga pohištva	1
i na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 =
Ustanovljena leta 1897.	b
Na izbiro 50 celotnih oprem	|
= bodisi za spalnice	bodisi za obednice =
od prav preprostih do najbolj razkolnik	£
| Cene zmerne!	Delo	trdno!	|
Pohiitvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
I ANTON BREŠČAK!
=	VIA	CARDUCCI	(GOSROSKA	Ul_.)	IA
T»nniMiiuiiiini»iiiiiiiiiiiiiiiiisi*iwBiiiiiiiiimtti«iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPr
Čez>1 jamica FORCESSIJM
odlikovana v Pariva In Ganovt 1924. x voMko promi/o, diplomo in miato svmtlnfo
IrSt vta Cappin 5 pi»t Sv. Jakobu JfSt
KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE:
1.) da bo zdravo za noge,
2.) da bo elegantno,
3.) da bo trdne,
4.) da bo sena pr merna.
F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH.
Slovenci S Kasarno pri