DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ithaja kot jirtlogu .Hl.OVKNf.U' irtitr r tak prv% m treffi četrtek m«nm. Ako }t ta dan pramt, tttdt .DOMOUUB' dan popftj Cm* m« )* HO kr. ta .tlo teto — .Vpttv •« dum*, naj it fvitijafo: ureUnUivu .DOMOLJUBA', Ljubljana, v ««me-»OM* *t. 9. Narointna m mutoJ« pa vpravmJtru .DOMOUUBA' Vodntkon uket It. t - Namumila m ttprtftmmjo m pU#> po dojenim. Hier. SO. V Ljubljani. 18. oktobra 18»4. I^talk VII. 1 — 1 i------i i ii mm—jmj^—hji— Kaj je novega po svetu? Dni1 oktobra obhajali amo avstrijski narodi god prenretlega cesarja Vrtincu Juiefti I, prav slo-vcano ter prosili Boga, naj natu dobrotnega vladarja ohrani Ae mnoga, mnoga leta! l'iil>ei Lrun XIIJ. IO vkljub sv».ji visoki aiao«ii prav sdruvi ter ie vedno ailno veliko delajo Skoro vsaki "lan sprejemajo škofe, poslance ta katoličane ia msmh krajev sveta, poleg tega pa spišejo (oliko lepiti pisem, kaiera so namenjena katoličanom v poduk in navodilo, lako ao zopet sa mcse« oktober, ki je posvečen Kra-Ijici av. rožnega vencu, razposlali prelepo pismo, v katerem pojasnjujejo bistvo av. rožnega vencu in njegovo moč Sedaj pripravljajo okrožnico namenjeno katoličanom v Ameriki. Driavni tbor se je pričel dnč Iti oktobre nu Dunaju. Mnogo se govori, da bo vlada predložila državnemu zboru ludi nekaj takih postav, ki bodo posebno revnejšemu ljudstvu koristne. Mi nimamo mnogo upanja, da bi ae v tem oziru res kaj posebnega sklenilo, ker je še vedno preveč liberalcev in kapitalistov v državnem zboru. Načrt nove postave za davke se vidi res še nekaj, toda pravijo, da bodo zopet postavili mejo, od katere nuprej sa ne bodo več računili dohodki, to se pravi, oni, ki trgujejo z milijoni, bodo zopet primeroma "»nj obloženi, kakor nižji stanovi. Pripravlja se tudi nove kazenska poatavu. Tudi načrt te postave nnm ni v*eč, ker za mnoga hudodelstvu določuje denarno kazen namesto ječe. Tu bodo seveda zopet bogatini na boljšem kakor reveži. Kuj je milijonarju plačati tisoč gld. kazni, fevež pa, ki jih nima, moral bode v luknjo. — Govori »e tudi o novih obrimh postavah, koristnih manjšemu obrtniku. Minister pravosodja pripravlja tudi postuvo, Po kateri bi se določili pametni možje v občinah kot »odniki v manjših prepirih; to bi bilo seveda dobro, ker bi se ljudem prihrumlo mnogo potov in troškov. — bolegaeije v Budapešti so končane in odposlanci so vo- jaškemu ministru dovolili vse, kar je letos več zahteval sa vojsko kakor prašna teta Vae to hi bilo lepo, samo ko bi znali tudi delati denar, kajti ljudje i davki pre obloženi vedno težje a nagajajo irotke. Mnogokrat ae čujejo tožbe, koliko trolkov imajo danes države tato, ker imajo toliko vojakov. Zrafiunili ao tudi natanko, koliko pride plačati na eno leto aa vsakega človeka. Po tem rsčunn plače n vofeA* potrebe eeak Olovek v Srbiji 2 gld. 95 kr., na Turškem 3 gld. 10 kr., na Bolgarskem 3 gld 07 kr., v Belgiji 3 gld. 70 kr., v Rumuniji 3 gld. 83 kr. pri nas v Avstriji 4 gld. 43 kr., na Ruskem 4 gld. 98 kr. na Grškem 5 gld., v Italiji 6 gld. 7 kr., v Švici 6 gld. 56 kr., na Nemftkcm 9 gld. 10 kr., nu Angleškem 10 gld. 47 kr. in na Francoskem 11 gld. 50 kr. Ako pomislimo, koliko milijonov je ljudij v naštetih državah, potem lahko zračunimo, kako grozne svote se plučujejo za vojaštvo, ki nam sedaj ohranjuje mir. — Ako n. pr. vzamemo, da je na Kranjskem pol milijona ljudij, tedaj pride po tem računu samo na Kranjsko deželo precej nad 200 tisoč gld. vsako leto troškov za vojaštvo. Ogerskl liberalci še vedno rujejo zoper cerkev in bi najraje is krone »v. Štefana odstranili križ ter Ogersko spremenili v popolno brezversko državo, v kateri bodo zvonec nosili — judje. Malo je dežel na svetu, kjer bi judje tako auinooblastno gospodovali, kakor na Ogerskem; vse, kar si zmisl(jo, pa se jim dovoli; sedaj se jim bo najbrže dovolilo tudi to, da smejo kriatijani prestopati v judovsko vero. Tudi pisanje krstnih, poročnih in mrliških bukev bo vlada vzela duhovnom, ki so to sedaj opravljali brezplačno in bo nastavila posebne uradnike, za katere bo morala plučevali blizo pol milijona gold. pluče. Tuko je liberalno gospodarstvo, kjer katoličani molče, kjer ne vedo za avoje pravice in kjer se izroče liberalcem, da jim gospodarijo' m Na Ctikmn so razmere že vedno nejasno. Liberalni Mladočehi ao razmere tako zmedli, da v zadnjem času važni in mnogoštevilni Ceiki narod nima nobene veljave na Dunaj«. Poleg tega pa. ker se Leb. med seboj prepirajo, smejejo se in ims.o dot.ček le Nemct Tako se je zgodilo nedavno pri nek. volitvi v drlavn. zbor. da je b.l voljen Nemoč, ker so Ceh. imel. dva svoja kandidata Liberalizem lorej ne Škoduje samo verskemu življenju. ampak je nam Slovanom v kvar tudi v narodnem oziru. Kolikor daije bo od Slovanov liberalizem s svojimi oiiuk*. toliko bol.e bo za nas — 1'porni duh se po svetu vsled brezverske vzgoje vedno bolj , razširja. Celo med vojaki se Siri ta upornost. Tako ao nedavno poročali časniki da so na Jfemikem zaprli na cesarjev ukaz lt>3 podčastnikov, ki so na sumu, da »o »e vdeleievali »ocijalno demokratičnega rovonja, ter da so pri neki priliki v gostilni kričali: 2ivela anarhija, Živel upor! — Kjer m Boga in strahu božjega, lam ludi milijoni bajonetov ne bodo vzdržali reda. Ruski enr jc nevarno bolan in najbrte, da o, tudi najalavnejli zdravniki, ki jih kličejo k njemu u raznh kru.ev svela. ne bodo mogli ohranili življenja n dolgo čaa*. Ministn ru»ki t»e že posvetujejo, kaj bo treb« vkremti za čas bolezni ali stnrti Ako umrje aedaoji car. vladal bo za njim pre«lolona«!edmk ain njeg,,v Nikolaj, katerega ravno sedaj ženijo z neko nemško princeainjo. Pravijo, da knez Nikolaj Poljakom in katr,-hčanom ne bo nasproten. Vojska med Kltujrl In Jujtouci ae »e vedno nadaljuje in dosedaj so bili .laponri bolj srečni ter »o na suhem in na morju le v nekaterih bilkah premagal; Kitajce: Pravijo, da imajo Japonci boljše generale, m bo|j vrejeno vojako. kakor Kitajci, pri katerih je na osialo, kakor je bilo pred tisoč in tisoč leti Mogoče je da se ob tej priliki razdrobi velikansko kitajsko cesarstvo /a krščanstvo in za omiko bi to gotovo bolje, ker bo v*aj prenehala ona mrtvičnoat, ki sedaj vlada v • nebeškem kraljestvu« kakor Kitajci imenujejo svoje ceaarstvo Socijalistični shod in slov. katol. del. druStvo. Za nedeljo 7. oktobra je sklical odbor »ocijalno demokrat druitva »Bodočnost« ljudski shod v kazinskem salonu v Ljubljani, kakor je naročilo strankarsko vodstvo plačanim ljubljanskim agitatorjem. Ljudukega shoda »e je vdeležilo tudi jako veliko udov slov. kat. delavskega diušiva. Vseh udeležencev na »hodu je bilo kak h 800. Socijalnodemokratična stranka *e je z najsilnejSo agitacijo pripravljala za la dan; zvekla je vse na shod. kar je dobila; poleg malega Stenica znanih modrijanov: Hro-zoviča, Grablovica, Barle, Zeleznikarja in druz;h je bilo tudi nekaj zastopnic slabšega spola, bitjic, katerim so socijalistilki plesi in »zabavni večeri« izbili prisegajočega človeka zahteva, naj veruje v Liberalna Francija ne priznava nedelje, p. škofe vendar le tmenuje in nastavlja. 1 in šola. A zdaj. ko že treskajo bombe, vpijejo: »hranite ljudstvu vero'« Tako? 1'a za gospddo nc' Ali goipodi ni treba vere? Kdo je pa vzel ljudstvu vero v večno življenje* Ko je izdal Bechncr avojo bogotajno knjigo, v kater, zanikava dušo, dobilo jo jo ua tisoče delavcev. glasni Anastazij tiriin piše, da sc ljudstvu dela krivica, če sc mu obeta večno posmrtno iivljenje, ker se mu i l tem jemlje i podzemeljsko nebo. Kaj čuda, če so u bil nedolžni poštenjaki, \sega njihovega hudodelstva je kn i le družba . . . Ce ni izvirnega greha ni odrešenja — pa ga tudi ni treba —; Kristus je bil modrijan, nc pa Odrršcnik vsak aocijalist si odrešenje lahko sam zadobi' Naj le molčijo duhovni in se nc mešajo v politiko! . . . Al spada izvirni greh. odrešenje in zadnji človekov cilj tu L v politiko? Socijalistom se očita, da hočejo v svojo držati vpeljati »svobodno ljubezen*. Morda je civilni zakon liberalnih držav kaj bolj Sega' Po izreku av. Očeta 1'ija IX., je navadno, izoeh navadno pnležništvo! Sploh pa cela vrsta liberalnih postav, kakor: u»u novljenje civilnih uradov v cerkvenih rečeh, civilni u kon, zakon, po katerem jc dovoljeno izstopiti iz eeik« itd, kaj jc to druzega kakor navodilo, ki naj bi vodih socijaliste pri ustanavljanju njihove države brez vef brez Boga. \ Pa kakoSno bo življenje v oni bodoči socialistični državi? Predočimo si veliko menažerijo, kjer so izpustili najedenkrat divje živali, katere niso dobile že dolgo čau hrane, k temu pa preberimo Se kako zgodovinska knjigo o krvoločnem razsajanju pariške komune I. tedaj si homo napravili istinito aiiko bodoče brezversk« države. Takrat bo vladala svoboda, prostost! Vse one verske domišljije nehajo . .. Neki blagajnik hočs uiti z nekaj tisočaki----fJ večni sodnik, pekel, sedma božja postava? al ta ne velja več .. Le hitro z denarjem v žep ... Izvrstno, tivio! Zdaj pa v Ameriko! Neki ženi je nadležna zakonska zvestoba... P*1' z zastarelo neumnostjo — ta več ne velja! — Nekemu sinčku živi oče predolgo; rad bi se potrudil z»P»vl11 njegove prihranjene denarje — toda 4. Pa t bo«j» M poved? Oh tepec neumen, kaj tc briga božj« P0,uva Vsaj ne velja več! Tako bo v oni bodoči državi brez Roga. brez vere kakor ondi, kjer ne vpliva Kristusova vera na nravno vzgojo ljudstva. Končamo Kdor podpira in Siri svobodomiselna, liberalna načela, pomaga socijalnim demokratom dovršiti in vresničiti njihove pogubonosne namere, t. j. ustanovljenje socgalno demokratične republike, katera bo vrhunec vseh neizmernih zmeSnjav in zmot, katere «o že provzročili. Stojimo ob kraju propada, padamo v brezdno. One zaslepljence pa. ki menijo, da so to sami prazni strahovi, ki vkljub jasnim znamenjem Se vedno -irijo liberalna načela, bodo preklinjali njihovi lastni otroci; pripravljajo jim namreč žalostno, prežalostno bodočnost. Zato ne pozabimo: Liberalizem, jedrno liberalizem je vzrok vsega sedanjega nereda, vsega hudega, ki človeštvo tare sedanje dni! Italijanska vladarska hiša in sv. cerkev. 20 septembra 1. lH7<). so pri tako imenovanih Pijovih vratih pridrle pijemonske čete v Rim in ugraoilu sv. očetu krasno palačo Kvirmal, kjer so bivali av. oče poletu, ker je v letnem času Vatikan nezdrav. Progla-•ili so brezverski vodje Italijanov Kvirmal za »narodno last Mesto sv. očeta biva sedaj v tej palači kraljeva rodovina A aedanji kralj llumbert se ne čuti srečnega. Iz Kvinnala se dobro vidi pol ure oddaljeni Vatikan. K" je nek etra dne stopil lliunbert k oknu in ozrl s« na Vatikan, sedanje papeievo bivališče, je ha|e \ »kliknil: »V resnici sem jnz večji ujetnik, kakor papež Leon XIII. v Vatikanu; mene imajo v sponah ukova-m-ga možje iz lože in storiti moram, kar mi oni ukažejo, naj je tudi krivično in grešno — kot ustavni vladar m Tam irlusiti svoj«i vest tor jo v spone kovati. Ta pa, zastopnik vsega krščanskega ljudstva, je veselja v<*» prevzet vkljub vsem briilkostim. ker ga ljubezen in ra-d"st ii|cgovih otrok, ki privrevajo iz vseli delov sveta, tolaži, ga povzdiguje in mu dneve visoke starosti in njegovih težkih skrbij tako čudovito sladi.« V Kvirinalu pa prebiva tudi neka gospa, ki se čuti Ae nesrečncjSo. Kraljica Margareta jo to, žena kralja llumlierta. Ta gospa je verna in pri poznava v Leonu XIII. najvišjega božjega namestnika na zemlji. Ko so sv. oče I. 18MH. obhajali svojo zlato mašo, preskrbela je tudi sebi vstopnico v cerkev sv. Petra, toda ni bivala med zastopniki vladarjev in drugimi vehkaši in odličnjaki na poaebnem prostoru, marveč nepoznana no je vdeležila kakor navadna gospa med drugim ljudstvom zlato mase. ' imživcjšaje njena vera, čim večje njeno spoštovanje d« skupnega očeta vsega krščanstva, tom večja mora hiti njena bolečina, ko premišljuje v nebo vpijočo krivico, ki se je zgodila pred 24 leti in se še do danes ni popravila. Zato se ludi silno boji in trepeta pred kaznijo božjo. V avgustu je pisal znamenit francoski list: »Kraljico muči dva ali tri mesecc sem nepremagljiv strah. Ne živi le v prepričanju, da bode revolucija v kratkem pomcdla h savojskim kraljestvom, temveč so no more osvoboditi t»idi te misli, da čaka kraljevo družino smrt, s katero jo bode kaznovalo ljudstvo samo.« »Končala bodem jaz kakor Marija Antoinette I Ne bomo odšli kazni, ker smo oropali Rim!« kliče pogostoma. Verski čut je v kraljici posebno zadnji čas sila vzburjen. Vzrok, da je toliko nesreč v Italiji in da jo naklonjenost ljudstva do kralja vedno hladnejša, jo po njenih mislih, ker so zlobno zlorabili sv. stol. »Pri razpoki pri Pijovih vratih,« večkrat ponavlja, »koreninijo vsa naša zla « Zato kratjica le na to misli, kako bi spravila savojsko vladarsko hišo in Vatikan, kralja s papežem. Sama za se bi iz srca rada brezpogojno prepustila Rim pajiežu. »Romo videli, kaj da pride!« — Naj se razsuje tudi svet. pravica živi! — S pravico so verni, veliki možje klicali nekdaj, bode li italijanski kralj sedaj to ponovil ? — Varhi Božjega groba. Jeruzalem, 26 sept. Dovolite, da bralcem vašega cenjenega lista nekoliko pojasnim sedanje stanje jeruzalemske kustodije. katera je dandanašnji Se prav tako mejnarodna. kakor je bila pred 700 leti. Frančiškani svete dežele so po narodnosti večinoma I^abi. Spanci in Francozi. Mnogo je tudi Portugalcev. Angležev, Belžanov, Arabcev in (irkov, Nemcev je nekaj čez 20, Slovanov je kaj inalo: nekaj Poljakov in Cehov ter kakih ti Jugoslovanov. Večih in manjSih samostanov je 48 in sicer v Judeji 1), v Galileji 6, v Fenic.ji 7. v Siriji 3, v mali Armeniji 3, v Traciji 1, na Cipru 3 in v spodnjem Kgiplu 16. Število redovnikov-frančiškanov delujočih v sveti deželi je 443, namreč 174 duhovnikov, 33 bogoslovcev 6 novincev, 155 bratov lajikov, 57 tercijarijev in 18 po-stulantov. Vsi veči samostani imajo zelo obširne župnije in dobro obiskovane šole, izmej poslednjih je zelo na glasu lice slišala: »Cerkovnik je na polji in v celi vasi ni nobenega moškega doma.« Gospod župnik je ravno premišljeval, kaj mu je storiti, kar gospa vstane, se približa oltarju, vzame svetilmco v jedno roku. zvonček v drugo in reče: »(iospod župnik, jaz bočem z vami iti!« Zupmk jo začuden pogleda. •Toda, Veličanstvo«, pričel je. toda kraljica ga ni pust.la izgovoriti. • Ako mi dovohte«, reče ona. »jaz sem priprav* Ijena!« Duhovnik gre nato, ne da bi si Se braniti upal, vzame sv. Rešnje telo in ga nese po cesti skozi vas v hišico, stoječo na gričku, precej oddaljenem od vasi. Spredaj je šla deklica in kazala pot, za njo pa s pobe-seno »lavo kraljica; v levi roki držala je svetilmco. z desno pa je od časa do časa pozvanjala. Ko so šli črez polje, so ljudje, ki so delali ondi, že od daleč poklekovali, toda ko so zagledali kraljico pred župnikom, niso se mogli zdržati in klici veselja in začudenja razlegali so se črez polje in travnike. Le jeden bil je ves prestrašen in ni vedel, kam bi se dejal namreč - cerkovnik. B.tro je dirjal domov, se čedno oblekel in hitel proti hišici, da bi vsaj na poli še namestil kraljico. V hišic, na griču ležala je bolnica, stara mati onega dekletca in željno pričakovala jedino in vso tolažbo v smrtni sili. Ko je gospod župnik vstopil, bila je teko zatopljena v svete misli, da ni niti zapazila visoke ek. gospe, ki je k vralom pokleknila in cel čas med svetna opravilom molila Med lem časom prišla sta črez grič dva gospoda jeden bil je mlad, lepo oblečen in je gledal samozavestno okoli sebe. drugi bil je že bolj postaren mol. videlo se mu je na obrazu, da mora bitt ptujec in a* je mlajši njegov vodnik. »Seda; sva na sveti zemlji«, reče mladenič z imenitnim obrazom, »vsak hip naletite na kako staro znamenje in na vsakih pet korakov arečate staro ženico i rožnim vencem v roki: ob petkih ne dobite mesa, ako obljubite desetkrat toliko zanj, kakor je vredno; sploh so ljudje tukaj najmanj /a petsto let za drugimi olikanimi ljudmi « »Toda vi ste ludi katoliške vere?« pripomni stari gospod .Seveda — res je — ali jaz sem si že sam svojo vero ustvaril, pridige poslušati, — to se mi preneumne zdi, iz njih se tako ne mor-m nič naučiti, dolžnosti svojega stanu pa tako spolnujcm.« V tem hipu zaslišiia za seboj zvonček m iz hišice se prikaže župnik s Presvetim, pred njim pa kraljica. Mladi brezbožnež ni vedel, ali bi puatil. da gre župnik pred njim ali ne; toda kmalu se je odločil; zgrabil je svojega spremljevalca za roko in šel ravno pred kra Ijico. Stari gospod je vzel spoštljivo klobuk z glave, mlajši pa tega ni maral storili. »Tukaj bi človek ne mogel že koraka storili, da bi se mu ne bilo ireba umikali takim sprevodom stare baže«, rekel jo mladič tako glasno, da ga je župnik moral slišati, »sicer je pa pot tudi za druge ljudi, ne samo za duhovnike.« • Ali ste že zapazili to staro gospo, ki spremlja duhovnika«, vpraša stari gospod, »po obleki soditi, mora bili iz boljših stanov?« »O zapazil sem jo., odvrne ta. .gotovo kaka spo-kornica, morebiti bodem tudi jaz, kadar se bodem ti*" Ijenja naužil, tako storil — toda ne, tega nikoli, raj»i — in nato se je vsula cela vrsta bogokletnih besedij i* njegovih ust. »Bodite tiho s s\ojimi neumnostmi«, oglasi m nekdo za gospodičem. Bil je cerkovnik, ki je P« n» migljej kraljice takoj umolknil in šel po stranski po" nazaj v vas. Ves sprevod je Bedaj prifiel v vas, kjer se je nabralo mnogo ljudij, ker »e je že zmračilo. Cerkovnik stal je za gručo možakov, ki je jezno merila predrzna ptujca od nog do glave. Sedaj pride sprevod bližje. »Gospoda župnika pustita naprej«, oglasi ae nekdo, in starejfti gospod jc takoj ob>tal s klobukom v roki; mlajAi hotel ae je iztrgati, toda že je neki orjaški fant zaupil nad njim: »Sedaj si mt tiho.« Na to je vse pokleknilo, samo mladi tudi -katoličan je stal s klobukom na glavi. V istem trenutku odletel mu je klobuk raz glavo m par pesti ga je zadržalo, du ga ni mogel pobrati. Ta pa je prijel na to krilati: •Pustite me pri miru, sodrga predrzna, jaz sem prost in se ne menim za vas !« • Sedaj je pa dovolj«, oglasi se nekdo in v onem hipu zirinil je mladi razsvilljenec med pestmi, ki so od \«eh strani nanj se usipale. Jeden pa je rekel aturemu gospodu: »Ce pojriete zopet ž njim skupaj iz vasi, recite mu. naj nas vendar ne gre tožit, ker sino ga nabili. Ce pridrino pred sodnijo, porečemo, da smo ga zuradi tega nabili, ker je naAo kraljico razžalil in ne ker je II ga — ta. namreč zna že sam take |>okorili — in nobeden sodnik na vsem Itavarskem uiu ne bode pomagal '« • Kaj — kraljica — bavarska?a vprafta zamuden »tari gospod in takoj je dobil odgovor: »Da, ta gospa, ki je «!a pred gospodom župnikom je Njeno Veličastvo Kraljica Marija. Vedite, du ona hita je poprej luteranka, «• daj pa je katoličanka in tako dobre in pobožne gospe n dobiti v vsej Ituvarskej.« I »vh meneča pozneje priAel je nekega dne gospod župnik z veselo novico k kraljici: Veličanstvo, Božja previdnost dopustila je. da je imel oni zoprni dogodek najboljše posledice. Oni stari gospod, ki je takrat mladega zabavljala spremljal, pisal mi je. da je bil od onega drgi.dka tako ganjen, da je resnico naA« vere spoznal in da prestopi prvo nedeljo v advenlu tudi on od lute-ran-ke vere v katoliiko. Podobe iz 2lvljen|a. (Dalja.) 1H. Nc preziraj reveže v! Pred ograjo lepega vrta, ki se je razprostiral okoli bogato okrašene in ukumo zgrajene hifie, »tal je nekega poznega jesenskega dne mlad mož in gledal plaAno na vrt. Njegova obleka ni bila ravno najboljša. Na suknji kazali so Sivi. da jih jc ie moč zapustila in da jim ne bode dolgo mogoče suknje na možu vzdrževati, tudi Crevlji pričali so o dolgi hoji. Nasproti možu sedela je na vrtu mlada gospa v navadni domači obleki, kateri »e je pa vendar poznalo, da je lastnina bogate gospo. Zraven gospe igral se je dečko kakih štirih let z velikim na verigi priklenjenim paom. Mlademu možu, ki je pri ogregi stal, poznalo se je na obrazu, da se bojuje sam a seboj. Mahoma se ojunači, odpre vrata in stopi na vrt. »Milostljivagospa«, prične mož a tresočim glasom. »Ne bode nič«, preseka ga gospa, »kar odidite takoj z vrta 1« »Vi me gotovo imate za kakega krošnjarja. ne jaz sem Vas le hotel poprositi za košček kruha; ailno sem že lačen, namenjen sem v U., toda nimam nobenega krajcarja; veliko dobroto bi mi »kazali, ko bi mi podarili kos kruha.« »Spravite se mi«, reče gospa osorno in se vzdigne, •tukaj ne potrebujemo potepinov, poglejte tega psa, ako se približate Ae za jeden korak, odvežem verigo in vi ste zgubljeni!« Ali je bila ta lepa, mlada gospa brez srca ? Pes je na verigi renčal in se zaganjal proti pttjjcu. • Dve minuti vam dam časa za pomislek, pri nas smo s takimi potepini takoj pri kraju.« Ptujec na te besede ne odgovori nič, obrne se in odide zopet skozi vrata. • Da bi i Vi k«*daj tako pomoči potrebovali, kakor jaz danes m jo tudi brez vspeha iskali!« govoril je sam seboj in ae vrgel v travo ob cesti. »Jaz potepin I Sam Bog mi je priča, da sem govoril resnico in ona me zove potepina!« S« nikoli v svojem življenju ni prosjačil in sedaj je prisegel, da nikdar več ne pojde prosit, ako bi tudi aredi ceste od gladu umiral. Bil je poprej priden delavec in je imel dober zaslužek, toda vkljub temu, da je akromno po pameti živel, ni si mogel nič prihraniti. Poftiljal je vedno, kot dober sin svojemu že staremu očetu denarja in ko mu je ta umrl, moral je podpirati brata in njegove otroke. Toda priili »o slabi časi. Tovarna, v kateri je delal, bila je razpuščena. On je zabredel v pomanjkanje. Se le črez precej časa je zvedel da v M. lahko delo dobi in takoj se je napotil tja. Ali na dolgi poti podel mu je zadnji denar in bil je že tako lačen, da ni mogel dalje. Se-le najhujša potreba ga je primorala, da je lel prosit, toda takoj moral je skusiti trdoarčnost ljudij. Kako so bolele trde, neopravičene besede poltenega in delavnega mladeniča! (iospa je med tem Ala v sobo. s Kaj pa. ko bi mu bila jaz krivico storila, morebiti je res potreben«, mialila si je in veat ji ni dala miru. Kmalu na to vstopi hlapec v sobo in naznani go-apej, da je voz pripravljen. Gospa je takoj Ala s sinčkom, usedla se v voz in hlapec je pognal konje proti postaji, čakat soproga mlade gospe. Mladi popotnik je korakal tudi po cesti, ki je vodila na postajo. Lakota ga je bila že jako oslabila, vendar ni hotel več prositi; marveč je ponovil svoj sklep, ko je zagledal v kočiji, ki je pridrdrala po cesti, mlado gospo, ki ga je bila poprej tako neusmiljeno od hiSe pognala. • Poglejte«, reče sinko v vozu, »onega prosjaka, nad katerega ste hoteli psa spustili I« Te besede ao jo jako zabolele, ali popraviti tudi Bedaj ni hotela, kar je bila poprej zakrivila. Voznik pričel je počasneje voziti, kajti peljati se je moralo k postaji črez tir, ki pa je na jedni strani med skalovjem, tako da se prihajajoči vlak ne more že Od daleč videti. Treba je bilo torej velike pozornosti. Učni popotnik je prehitel voz m se truden nekoliko dalje na kamen oh cesti usedel, da bi videl vlak. k. je imel priti. . Kar se »eliti »varilni Žvižg prihajajoča vlaka. toda sedaj zažvižgal je v pogubo. Ko so konji zaslišali čuden brlizg in na to odmev njegov, pričel, »o se plašni spenjati in spustili ao se v dir proti tiru. Na tiru morali bi zadeti ob strc-j in nesreča bila je gotova. Mož. na kamnu sedeč, videl je gospo, kako je z jedno roko i.sčala sinka na prsi. z drugo pa se krčevito držala naslonjača. ,Da bi tudi vi kedaj pomoči potrebovali in j>• ne našli', bila je popreje njegova želja ali sedaj oglasil se mu je v arcu drugi čut — čut ljubezni do bližnjega in temu se je moral čut maščevanja umakniti. Sklep je bil gotov, popotnik skoči h konjem m zgrabi z vso ailo za ujzdo; od nepričakovane zapreke prestrašeni obstali so konji za trenotek in tega je on znal dobro porabili. .Ven iz voza. takoj, sicer ste izgubljeni'• zakričal je in gospa se je kar »pustila iz vo« in potegnila sinka za seboj. Lahka omedleviea se je bila lotila in ko se je zopet zavedla, čutua je sinka pn sebi. Toda kje je bil voz in konji V Kje n|en rešitelj, ki ga je bila tako neusmiljeno od hiie pognala in ki ae je sedaj tako plemenito maščeval V Kako bi mu sedaj mogla vse poplačati in svojo krivdo poravnati? Med tem je vlaz že stal na postaji in tudi soprotr mlade gospe je došel in kmalu našel svoje. »Aii se ti v resnici ni nič zgodilo, moja ljuba V vprašal jo je skrbno. Toda ona ni slišaia teh besedij; njeno oko iskalo je mladeniča v raztrgani obleki, da bi ga odpuščanja prosila in avojo krivico poravnala. Kar ugleda tolpo ljudij bližati se. Dva sta nesla neko breme in šla naravnoat proti gospej. Konji so ga potegnili pod stroj, ko jih je hotel obdržati in jih rešiiis, reče jeden izmed nosilcev, »toda sedaj je že izdihnil dušo !• t iospa vsa potrta mu ni mogla poplačati, a zato jc bila sedaj usmiljena do reveže v 17. P v. Rešnje Telo na severu Jedna najtežavnejših, a tudi najimenitnejših mmjoo skih postaj je gotovo na severnem tečaju, tam, kjer je ie»t mesecev dolga noč in šest mesecev dolg dan. Ta misija oskrbljujejo redovniki očetje brezmadežnega Marijnega spočetja. Prebivalci onih krajev niso stalno naseljeni, ampak narede si luknje za stanovanja pod zemljo. Misjonarji potem takem tudi drugače ne prebivajo in nimajo s:al. nega doinovja. Ko pride cela družba teh gorečih ozna novalcev sv vere v te puste in inrzle kraje, poslove -e drug od druzega in gredo vsak zase iskat izgubl.en.h ovčie. Njih jedini spremljevalce je pe«. ki pelje na vineh prtljago in pa živež, ki obutoji v porušenih in o*oljen:h ribah Razun orodja, ki ga potrebujejo pri daritvi svete maše. imajo seboj n*-kaj moke in malo peč, da pe<>jo hostije. Ti misijonarji poslužujejo se pri daritvi *v tu^^e vina katero izii«ne)o iz posušenega grozdja Sami ta pijejo le snetmen in celo leto n<> jedo nin kruha niti kai druzeira razun rib Kako pač morejo prebivati misjonarji v tej lerieoi pu*čavi, in v takem pomanjkanju, ker leta ne vidijo jih sodnigov in ne morejo opraviti sv. spovedi'- Vzrok njih moči je ta-le ko je njih škof. m-gr.r (iruard, nekoč prosil sv. očeta Pija IX. za dovol *rne da bi smeli sv. Rešnje Telo vedno brez luči *eb< j no«i'i. dejali so sv. oče. »Taka prošnja zahteva pomisleka • Tedaj odgov n škof: »1'otera, sv. oče, moramo na*e misi|one opustiti, kajti tako življenje nam je za delj ča»a nemogoče, če nimamo sreče, gospoda Jezusa Kristusa vedno pri *ein imeti« Globok« ginjen pravi nato Pij IX : »Stori t.-daj, sin moj. kar želiš.« Od tistega čana nosijo misjonarji vedno ljubega I/ve-ličarja pri sebi, in tako potuje kralj nebes in zemlje iskajoč neumrljivih duš po snegu in ledu in gre v podzemske luknje, kjer prebivajo največji divjaki na svetu, da reši njih duše. Gospodarske in obrtnijske stvari. Kako je hraniti čebulo? Kadar čebulo spravil, jo pred vsem dobro posuši m spravi v zračen prostor Kadar začne zmrzovati, čebulo dobro zakrij s slamo ali pa s cunjami. Ako je čebula pokrita ji ne bode škodovalo, če tudi zmrzne. Kako ttntifo pieanivi sodi? Najboljše in nujgotovejše sredstvo je, odvzemi sodu dno ter ga z ostro krtačo dobro očisti in prezrači. Ako je sod zelo pleenjiv pomaga jedrno to. Ako se pa plesnoba še ni preveč razširila si pomagaš tako-le. Den. v sod vode m spust, pri veh. v vodo železno verigo, katera mora pa seveda z vrvico privezana bili, da jo je mogoče ven potegnili. Ako ni ravno lahko verige dobiti, zadostuje nekaj pesti drobnih kamenčkov. Sedaj je treba sod toliko česa goniti sem in tje, da se vsa plesnoba odrgne, kar se pozna na vodi. V tako očiščen sod dem nekoliko vroče vode, v kateri je raztopljena soda. iNa 20 btrov vode se dene 1 kgr. sode.) S to vročo tekočino je treba vse dele sodove izplakniti. Potem izplakni še sod s kropom in u!pHr,i,a M .__. ....... _ i— sq(- ------i/.piaxQiii. roiem izplakni se soa s aru in slednjič z mrzlo vodo. Ako bi bilo težavno poln mrzle vode natočiti, naj se sod tako obrača, da b vsaka doga sodova vsaj nekaj ur pod vodo. Ko je v celi dan stala v sodu naj »e izlije in sod se zažveplja. Zveplenje naj se črez osem dnij ponavlja, in sod se zopet z vodo izplakne. Ako sod več ne diši po plesnobi sme« natočiti vina v njega, sicer mora pa ostati za-ivepljan. Žitne cene na Dunafu dnč 1. oktobra. Kvintal pšenice 6 gld. 35 kr do 7 gld. 16 kr., kvintal rži 6 gld. 45 kr. do 5 gld 80 kr. kvintal ječmena 4 gld. 75 kr. do 6 gld. 80 kr. tursica 6 gld. do 0 gld. 85 kr. Razne (Volitev ua Notranjskem.) Zadnji čas so vrSe volitve volilnih mož na Notranjskem, ki bodo dne 30. oktobra volili poslanca za notranjske kmetske občino na mestu umrlega Kraigherja. Volitev volilnih mož se vde-ležujo prav mnogo prvotnih volilccv. Hudo volilne borbo so bile v Št. Petru, v Sla vini, v Planini, v Jablanici, kjer so povsod zmagali naii prijatelji k svojimi možmi, a v Št Petru bodo zaradi nepravilni mlij v ponedeljek zopet volili. Ker o volitvah vzlasti iz logaškega okraja 6c nimamo poročil, torej danes Se ne moremo povedati, ali bo zmagal dne 30. oktobra kandidat nstranke gospod Modiu trgovec in posestnik na I-ahovem ali nc. Do /.daj stoji stvar za našo stranko prav dobro. (Deželni odbor) je za nameravani uzorni vinograd v Drašičah pri Črnomlju dovolil 1000 vplemenjcnih amerilkih trt raznih vrst in za trtnico 1000 okorcnih ripara — trt. iRalffeisenova blagajna v Horjula.) Po vzgledu Haif-feisiiorc blagajno v Trnovem pri II. Histrici ustanovila so jc po posredovanju dr. Iv. S u s t e r i i č a taka hranilnica in posojilnica tudi v Horjulu, kjer prične kmalu poslovati. (l)ekernilke spremembe v Ljubljanski škofiji.) Za župnega upravitelja v Dragi jc imenovan gosp. Frančišek Zakrajlek, kapelan v Ribni®'- Na njegovo mesto prido g. Alojzij Pe liani, kapelan v Hodražici. Novomainik g. Frančiiek Traven je nastavljen kot kapelan v Sodražici. (V Ilirski Bistrici) jc umrl po dolgi bolezni go»j>od Ivan Tomšič, posestnik in občinski odbornik. Mož je postal velik dobrotnik naAemu kraju, ker jo volil lepe svote v blago namene. Naj v miru počiva! (IsUnoval shod sloveaskega katoliškega društva u kamniški okraj) ni bil 14. ampak bo v nedeljo, dnč 28. oktobra ob treh popoludne v Kamniku, v gostilni »pri Krištofu«, kamor so povabljeni možje kamniškega okraja, ki se za to zanimajo. (V I. letnik ljublj. semenišča) so vsprejeti ti-le gospodj«: Al man Andrej iz Krope, liavcc Josip iz Ljubljane, Derlan Anton iz Št. Vida pri Zatičini, ČebaSek Jakob iz Trboj, Cemažar Franc iz Ljubljane, Oemažar Jakob iz 2eleznikov, Franke Franc iz Št. Petra pri Hud., Hartman Jožef s Suhe pri Skolji Loki, Jan Jakob iz °orij, Jane Janez iz Novega Mesta, Jereb Ludvik (ekster-®tat) iz Ljubljane, Jesenovec Matevž iz Škofje Loke, Knific Janez iz Trboj, Kože|j Franc iz Mengša, Kržifinik Jožef s Trate, Lavrič Andrej iz Loža, Lavrič Jožef iz no vice. Hlagovice, Lovretič Jakob iz Slurega Trga pri Poljanah, Peče Emil iz Metlike, Papež Jurij iz Itatja pri Zužen-bergu, Podobnik Alojz iz Zatičine, Hebol lilaž iz Trsle-nikfi, Sadar Franc iz /.atičine. Schauer Avgust iz Poljan na Koč., Zegu Valentin iz Kandije, Zorč Ivan z Vinskega Vrha pri Trebelncm. (Katoliško društvo rokod. pomočnikov v Št. Vidu uad Ljubljano) napravilo jo v nedeljo, kakor se nam poroča, jako prijeten zabavni večer. (Jovor ob tej priliki jo prevzel vikar gosp. A. Kalan, ki nam je v poučno-šaljivi besedi opisoval solnčno in senčno stran javnega, družinskega in zasebnega življenja ter dokazoval, da si le z delom, katero spremlja blagoslov božji, pridobiva javnost, družina in posameznik stalne sreče. — Hokodelcc J. Dovič deklamoval je prav točno Gregorčičevo pesem: »Domovini«. — Na to se jo predstavljala igra v treh dejanjih: »Denar ali pa nos!« Igralci so prav dobro pogodili svoje vloge in dasi začetniki, sukali so se prav varno po odru, vzlasti so se kazali kot sjirctnc igralce Dovič, Grcgorin in Cirman, ki so imeli večje vloge. — Pri prosti zabavi vriil se jo Brcčolov, za katerega je gosp. Anton Helec dal in nabral pri blagih radodarnih Št. Vidcih mnogo lepih dobitkov. — Upamo, da sc zopet kmalu zberemo v lepi dvorani rokodelskega doma. (Goriško »lov. politično društvo .Nlsga") jo imelo dnč II. t. m. letos letni občni zbor. Tajnik gospod A. Gabršček jc prečital poročilo o odborovem delovanju v minolem društvenem letu. Odbor je Btoril potrebne korako, da sc pravičneje sestavljajo letni imeniki porotnikov, kajti po sedanjem kopitu je porotno sodišče v Trstu in Gorici skoro izključno italijansko. Vsi napori v tem oziru eo doslej bili brez vspeha. Odbor se je tudi potrudil, da se tudi v Gorici ustanovi obrtnona-daljevalna šola za slovenske obrtne učence. Pripravljeno je že vse, le vladnega dovoljenja je ie treba. Istotako ne jc odbor oglašal na vifljih mestih, da so tudi strokovna šola za mizarstvo in rezbarstvo premesti v Gorico. Društvo je imelo 178 gld. 54 kr. dohodkov in toliko troškov. Za »Sloginc« zavode je bilo dohodkov 5411 gld. 29 kr.; troškov 5000 gld. Za predsednika jo bil zopet izvoljen dr. Ant. Gregorčič. (Redko slavje v Podgori.) Iz Podgore pri Gorici se nam poroča: Po prizadevanju za čast božjo in lepoto hiše božje vnetega č. g. vikarja J. Goloba, dobila je podgorska cerkev novo slike sv. križevega pota. Na poziv č. g. vikarja bili so pobožni Podgorci vsi navdušeni za nakup novih slik. Obljubili eo pokriti polovico stroškov, a pri nabiranju xfoi.li so celo svoto. da cerkvi n. bil« treba dodajal.. Čast jim! Slik« je dodelal slovenski slikar v Gorici g. J- Gosar. Na kvatrno nedeljo so je blagoslovili preč. gospod o Uaz.lij, gvardijan frančiškanskega samostana na Kostanjevici, kateri je drage volje prevzel tudi slavnostni cerkveni govor. Slavnost poča*Ul je s svojo navzočnostjo tudi preč. gospod Kilipu\ dekan ločniški z 11 drugim, sosednim, duhovniki. Vsporeil alavnosti bilje tale: Prenos slik po ^ mladeničih iz vikar.Sča v cerkev — blagoslov slik — slavnostni govor — slovesna sv. maša — blagoslov : ziihvalno pesmijo: »Te Deurn«. Pričujoči vikarijani so z velikim zanimanjem in z vzglednim obnašanjem prisosiovali prelej i, redki cerkveni slavnosti. Svoje duhovno veselje izražali -o z okrašenjera vasi, pritrkovanjem zvonov in pokanjem mornarjev. Lepi dan bo ostal vsem vdele^eucem slavnosti v dolgotrajnem spominu. Iz zanesljivega vira vemo, da si je ogledalo dosedaj nov kriAev pol mnogo odličnih oseb duhovniškega in posvetnega stanu. Vsi so hvalili delo. Tudi dopisnik je je ogledal. Njegovemu ukusu ugaja. S lein noče pa izreči strokovnjake sodbe, ker ni veSčak. Prijatelji lepe umetnosti so vabljeni o priliki, ko jih nanese pot v Podgoro, da si ogledajo delo domačega uma in ulana. Želeti je. da b: Podgorci obiskovali sv. knžev pot. premišljevali trpljenje na*epa Gospoda Jezusa Kristusa v svojo dušno korist in v veselje čast. g. vikarju z ono marljivostjo in vnetnostjo, s kojo so zbirali denar za nov kras svoje cerkve. Zgodi se! (Katoliško društvo za delavke s sedežem v Ljubljani in z delovanjem na Kranjskem je najnovejšo katoliško društvo, čegar pravila je deželna vlada potrdila L dnem 19. sept. t. I. Kakor čujemo, oglasil > se je k društvu vže blizu 20» udov. Nadejati je. da društvo kmalu prične svoje delovanje, ki ima namen pospeševati versko-nravno življenje in gmotno podpiranje delavk v slučaji bolezni in starosti. Zahvala. Dne 17. septembra t. 1. uničil je požar vse moje poslopje in premično blago. Slavna c kr. priv zavarovalna družba »Avstrijski PhOnix" je po svojem glavnem zastopu v Ljubljani takoj izvršila uHS-*V..'n "V80 z,TaroT,nu ^io brez odbitka tople*še zahvaljujem^ °mCnJem MWW,l,,,lci V Hujah pri Pregarjih, dn6 8. okt. 18!)4 Andrej Tomaž i č 1 zavarovanec Anton Zadnlk, Janez Konentabo svedoka Potrjuje! Kftplanijakl urad Pregarij e, 8, okt. IbiJ4 Požar, s. r. Najcenejši in najbolj i i rir nakupovanja! J^ Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljaoi priporoča: Cvet zoper trganja rGichtgeist) lajša in fire-Z4i>j.i bolečine v krilu. noj.h in rokih. Mekletiiea .V' kr., 6 atekleme 2 i -I. ib kr Martjlnoeljske kapljlo. aa ta- lodeo — Steklenica 2" kr., 6 *te-klenic 1 gld. Planinski zeliščni i prsni strop odraidono in stroka; razlvarja iliz in lajia bolečin« n.pr pri kailji. — Steklenica 66 kr, ti steklenic 2 gld. M kr. Odvajalne ali dtstilaa krogljlo. čutijo iotodoc pri zakassnji. sfeaia-nam ial.de Škatulja Si kr jid'n zavn/ek s O šk»tul ami v<-!li» t gld. 5 kr. Radllna štnpa aa šivino za sa traajo potrebo pri kravah, konjih m priiitih — Zavj/tk i ra bi!mm bavoJom vred velja le V) kr. .*> zavojčkuv aamo 2 gM. Ovot ta konja Na.boljle mazilo ui konj**, pomor* f'n pretogu lil, otokonji noj, otrp-sanji v boku, v kriti itd i krntka pri vaanph koloioik ia hibah. — Steklem™ z ra-bilnim navodnm vred »tan« le 1 »Id., pet steklenic i ra-bilnim ca vodom vred le 4fld. V«a U našteta in vsa -tru^a zdravilna sred.tva se dobijo v lekarni v Ljubljani zraven rotrnii in »e vsak dan s prvo j n»to razpotiljajo. 144 (24-11) I^otnrtlMkn .rnčk«. Dunaj, e. oktobra: Grašee, B. oktobra: Llae, 13. oktobra: Trst, 29. »pteinbr*: Prihodnja itaviika ..DOMOLJUBA" Izid« I novembra 1894 zveč«r. 55, 49, Ti, 66, 89. H7, 28. M. 65. M. 1. M 56, M. 57. 89, 5■» • ultaOkt taadrat^lak IG. HELLER. DUNAJ »T 9 2 PrtUnlniH Rr. «• b (ITMU [ K»JtaiaatM| ti »rti - - ti,, u r___ Cm m u a:n nai1 Prtli;m!:n mu ^m' zadnja oena ■aHIldrac t s v Ljubljani. Špitalske ulice štev. 5 x e t Zaloga vsake b«}.» & i i;\.mf miru bhi^a /a iiio/ke mm. 9 m in ženske 188 73 t t kakor tudi v^ vrst«- koče. kovtre. srajce, S 9 K Jope. noKovlee svilene In oajKHste rute itd. e IV po iinjiiOJi c«»nl. H ■V zadnja oena X« prodaj je r« vsako obrt prav phpravn« hiša štev. 13 v Ajdovščini z dvoriščem, vrtom in hlevom i>"il piav ugodnimi p''p"ji. — Nilinflir)* povr lastnik Aijtnn MostM 47» (2 S/ i 9 slatlb, 13 irebrnlh kolajn 13« 20 11 Kwizdov 0 6««tnlh la prlaaal-nlh diplom IX 12fi 8—8) korneuburški žlvinoredllni prašek u konj«, «o*»do ta «vit< Škatlja 70 kr., pol akatlje 85 kr. 7 1^,117 'lucjlim uiMlmia fati aa U 40 lat a »». t »»{j.b k!*aiL proti pomanjkanju slasti, alabamn prabavljanja, v ib olj tanj a I'au i.a) aa aa varalian* inaaaka n, uit.n la K w 1 a 4 a ▼ Kotnautariki til |raMk. skuD«|t In Itltltajiait mlaka Glavna zaloga: Frano Iv. Kvrlidt r. la kr, a»atra<*garaki ia klal;, rumu biki daurui taUiiilk Okrotn« lekarn« v Kornauburgu pri Dunaji Friatao Julita aa a aaak 1 1 a k a r n a k ia diafaarljak a.atr-.-.f.rai. dal... Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po oiikej ceni. < > cl v e t n i k dr. Janko Vilfan je otvoril n roj o 619 2-2 odvetniško pisarno v Radovljici 2 v Klinarjevi po domače Klemenovi hiiL Halo obrtDlio si lahko in z malimialroSki sleherni more povsod ustanoviti. I8i «0-8 Lep dobiček zagotovljen. Frankovana pitma (10 kr.) j« poilljati pod naslovom : Epgart Caiap, Milan (Italija). Jedino pristna Kneippova aladna kava bratov Oli v rudeiih, Itirioglalih uvitkih ■« dobi. a v Ljubljani pri M Waguerjevl vdovi io v vseh Iptcerijakih io kontumoih Ipeoerija dajalnicah. pro (20 7) 24 fi r i® i"zavofl za MBHiJili ia m oik za prstaslilo Moitt) pri rmletVm križu*. Viljema Skairtai II, liltergam I, Dunaj. 1»., FmritMjtraiH 2B priprti« ta pomlad in poletji 1894: Civilno in duhovniško ter re-dovniško obleko za duhovnike kot: Havelok. vrhne aukr^e, duhovniške euknje ioo2«2i Litiirjric no opravo natanfno po cerkvenih predpnih Uvršaao: biro to. kolarjo. aapraaloo. vaakovratao duhovalško doploo. — Paramonto prnkrbuje po r.ajn :t.i ceni •• Mm Uvršajo •« taco« U llj-kolfiof * trf«in*f • klt|i. aa- tintn« iidilim; ato|*]ijoi« i- Platoje 10 tadi sa obroke. - Klaro p» meri le n. raspolafo. — Ceniki |„ ,iorel a, taktevo'fc&.Kae.'^ Domača, zanesljiva tvrdka! Tovarniška saloga prlstalk tvloaraklb tadolkov I Xn j bol j de in najcenejAe žcptic in stenske ure ure budllnlee zalo, w«brn« in aikalnate *«riii«a, aMt Ion«, pritane, lapsitmeo. nipnn« jit 134 prodaja in ima v xa!oji 1J.J5 Fr« ČftieB i t I.JablJanl Me*tnl trf, aatpr. rototli Popravila tudi najti-tavnejU uvrluj« trk' m 14 dng. — £a Mago pri njem k p l,mo uU tilo n natanko popravo jas.&, OniAl a podobami »o fronko na ruzpuitigu. Priporočilna molitvena knjiga Marija sedem žalosti Dobiva ae po 80. 00 kr. ter po gld. I, in gld. 110, 1J0 Po poeti 5 kr več pri ./. lionaču kijtffoi rxu r l.jubllani. II Na bonajo. v aapteinl.ru 1804. 5?8 6—1 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, IM r>.] oddelek driavna loterlla Ofejava, 626 24-lf ^ ___ in na^vS^^^T tTT'1U Frlr" Kaihr-ir,. rja i.lkflltZ« * Sud!au-I'ui.aju, ima .ar. , pr.-d drugimi u- ore M^ ^nJ''.0P:ednO,,t;,'11 kiT' t Iben ok»Trn i, torej b. j bolje o.donestlloza zdraeju Ikodlj.vo i.avadnok", > r„A n. . . 1 *nc,PP- kat. Jupoik. KneiJpa .ladoitV/^'» Kathrein«jevl Previdnosti ^^^^^ podobogo^ Kneippa in ž inienom Hat llTO j I|(T ! Iidaiatelj Dr, Voi laoofki Odffavorai oradalk: L Kaiaa ur Vsakdo kat« n rabi edllkovaao želodcev« tinkture lekarae Plooolt-Java p>i ,aaf oljo' v I.JablJanl, «i ohrani tdra» in krepak ftalodao, lahko prebavlja Jedila in se obrasl /uprt|u telet-. Cena tlekloal«! jt 10 »»ve« Vnanja naroMa raipoiilja f»<* povittju »neaka 148 24 12 TUka .Katoliška TliVuaa' Na Sajiiij« povelj* N> r m kr a|«*bit.(»g* veli.-aatta. Ilotfalo o*krbIj-oa p« a kr. ravnatelj«'.« 1 t»r j«ki0 dokulkui lajatni-ena XVII. državna loterija ta »kupne v»JaUe dobrodelne aaoirae. 3136 dobitkov v vkapcem anoska 170.900 fld. in •K»r I glavm dokdok • 60 000 «ld. z dioau proddokiUcma n dvoma podanikoma k &00 fld . I flavai dok.tak s 30 000 »Id. t I Koddokilkosi a I podob*oa po 2M |ld. 2 defclka po tO 000 gld, 10 dobitkov po 1000 «.d . ISd.i itio« p« 500 *M. 100 dobitkov po 100 rld n»(••.«! 7, || Stoi-k ini J«rkofo. kakor ladi p« mou