Naš državni proračun in naše finasics. Govoril na shodu Jugoalovanske kmetske zveze posl. J. Vesenjak.) Carine in monopoll. Stara Srbija je iinela davcni siatem, ki je v najizdatnejši meri slonel na indirektnih davkih, posebej na carini in monopolih. To znači vodno obre menitev najširših, revnih slojev v državi. Gotovo tak davčni sistem sooijalno ni pravičen in gospodarsko ni utemeljen. Carina ima prvo svojo zadaco, da ščiti doma jBega proizvajalca, šele v drugi vrsti ima namen, da zadosti fiskaluim interesom države. Pospeševati izvoz jrlomačih proizvodov, omogočiti domačo solidno indu jstrijo, sploh skrbeti za razmah vseh panog narodnejga gospodarstva, je naloga carinske in tarifaroe politike. Ka.i imamo v resnici sedaj? Ne samo, da jo celotni sistem protiven onim ciljem in nalogam, katere sem označil kot bistvo carinske politike, imamo še naravnost strašno okosteneli aparat, ki šikanira m ovira državljarie ter otežuje ali celo onemogočuje ¦marslkatero zboljšanje našega gospodarstva. Ves način carinanja, carinsko postopanje je skrajno nedo statno, da ne rabim ostrejšega izraza. Povrh pa trgovinski in finančni ministri še v ta sistem vsak teden vrtajo luknje ali pa zabijajo kline, da je zme-\--\ še večja. V primeren red bomo prišli, ako se ugodi naši osnovni zahtevi: carinski sistem in carinaka uprava morata Š6ititi našega producenta. Da se to doseže, treba vse carluske predpise Stare Srbije na podlagi temeljitih pa hitrih predposvetovanj s prizadetimi preurediti primerno novim razmeram in novim zahtevam, da bo rastla davcna moč državljanov. — iTakšni eksperimenti, kakor se godijo ti dve leti z iz.vozno in uvozno carino, kažejo samo nezrelost in nejasnost v ciljih ter nam neizmerno škodijo na ugledu zunaj in nas gospodarsko unicujejo na znotraj. Torej kratko: pri carini temeljito revizijo pri uvoznih in izvoznih tarifih in zboljšanje carinskega poslo vanja! Glede monopolov velja bistveno isto. Sedanja uprava monopolov po svojem osobju in po svojem u stroju daleko ni zmožna, da bi prevzela in dobro ali vsaj za silo izpolnjevala one naloge, ki jih je finančni minister v letošnjem proračunu nalaga. Sedaj ptt imamo celo kramarijo in ne državno upravo za veliko državo. Monopoli naj se upravljajo dobro urejeni in deljeni po predmetih in krajinah. Monopoli naj so državi važen vir dohodkov, toda država ne sme biti ž njimi glavni navijaleo cen! Mi torej dovoljujemo razširjenje državnih monopolov, toda le pod pogojem. da je ljudstvu zajamčena primerna pravočasna do bava in tudi cena. Zemljišni davek. V predloženem proračunu je tudi bridko izne nadenje za posestnike zemljišč. Početvori naj se po mnenju finančnega ministra zemljišni davek. Opozoriti pa Vas moram, da se smatrajo tudi bivše deželne doklade kot državni davek. Jaz vidim v pbcetvorje nem davku le upeljavo dinarske valute. Dobro: 6e se ubije krona, naj se ubije povsod, tudi pri kmeto vih plačilih. Demokratskega sleporaišenja z valuto . kakor je to pričel Veljkovic in mu. je pomagal Kramer, bodi enkrat konec! Ljudstvo naj izve, na cem davje! Sicer pa sem glede zemljišnega davka mnenja, da bi ga bilo treba odpraviti, saj imamo itak o sebno dohodnino. Osebna doliodnina. idoživi v državnem zboru tudi svoje izpremembe. — Predvsem se razširi na ostale pokrajine, kjer raeu namo s krono. Zakaj ne na vse kraje, tega nam naš linančni minister v predlogi ne pove, pri razpravi pa, ge do tega poglavja v finančnem odseku nišmo pri Sli. Moje in klubovo stališče je znano iz raznih po jasnil, upitov in interpelacij, ki so jih podali klubovi člani. Zvišanje eksistenčnega minima. od 1600 K na 3200 K, torej na dvojni znesek, je docela nezadostno. Ko pridemo do razprave o tej točki, povdarili in uterneljili bomo staro zahtovo Jugoslov. kmetske zveze , da se naj davka prosti del zviša na 10.000 K. Dalje govoriti o tej stvari in zavračati laži nasprotnikov se mi zdi pred našimi zavednimi zaupniki neumestno: vsi^veste iz ,,Slovenskega Gospodarja", iz ,,Domoljuba" in iz sej naše stranke, kaj je reanica in kaj laž. O vinskem davku, kateri zadene samo štajerski del naše države, smo že v javnosti veliko razpravljali in v Ljubljani in v Beogradu stavili naše zahteve. Naj povdarim tukaj še enkrat: vinski davek v sedanji obliki je neposta ven po svojem pričetku — za to mi je priča navzoči poverjenik g. dr. Verstovšek in cenjeni somišljeniki bivši deželni poslanci — vinski davek pa je tudi krivičen, ker težko zadene le majhen del naše države . Ta davek se mora pn nas ali popolnoina odpraviti, ali pa razširiti na vse pokrajine uaše države. Ce so iiamrec razširi na vse pokrajine, potem smo si šta jerski vinogradniki na čistem, da bo proti njemu nastala v celi državi takšna burja, da ga bode kmalu odnesla. In tako bomo dosegli svoj nameu indirektno, ker sedaj ne najdemo dovolj smisla in dovfclj posluha za naša tolmačenja niti pri oblastvih niti pri drugih poslancih. S tem bi dovršil pregled o davkih, ki jih predJaga linančni minister v svojem finančnem zakonu za proračunsko leto 1920-21. Ker pa se v javnosti mnogo govori o saniranju naSega financijelnega stanja s pomoftjo oddaje prernoženja, kakor je to najprej pred svetovno vojsko iz vedla za svoje oboroževanje Nemčija in kakor se to predlaga v raznih državah, naj na kratko označim svoje stališfie nasproti tej stvari. Oddaja premoženja je pri finančnikih prav priljubljeno sredstvo. Splošni davek z oddajo premoženja je pri nas tudi v finanfinem odboru sprožil demokralski poslanec dr. Brezigar pri razpravi o valuti. Naši linančni ministri so v 6ni obliki oddajo premoženja že uporabili in sicer zopet tako, da je zadela najširše sloje, ne pa toliko bogataše. Ko je namrco demokratifini Mnančni mlnister Veljkovič odredil re Iacijo 1:4 in na podlagi te relacije upelja! izmenjavo, je s tem devalviranjem krono v resnici odvzel po sestnikom kron del njihovega premoženja. Odvzel pa je že prej en del, to je 20% pri markiranju, ker ni predvidel nobenega obrestovanja. Sedaj imamo v proračanskem predlogu in smo se o tej stvari bislveno zedinili na sledege: s tistimi 20% odvzeti zneski se vrnejo, ako n^ presegajo 1000 K. Ako pa znašajo te priznalice 1000 K in več, potem se spremene v redno državno posojilo, ki se naj obrestuje s 4%. Za splošni davek v obliki oddaje premoženja se mi zastopniki v Jugoslov. klubu nisrao in ne bodemo odločili, ker se dobro zavedamo, da bi takšen davelc zadel najtežje naše posestnike brez razlike, nosebiv> pa Šo slovenske, kjer davčne oblasti postopajo s strogostjo in natančnostjo, ki je v drugih pokrajina'i na še države ne poznajo. Tudi v davčni adminis'rac'ii naše države še dolgo ne bodo dani predpogoji. da bi se takšen davek zamogel za vse pokrajine enakomer no, torej pravično izvesti. Sklepne besede q davkih. ZakljuCujem svoja izvajanja o pregledu da.Tkov in predlogih z zatrdilom: po temeljitem študiranju iu prevdarku sem prišel jaz in moji tovariši v Jugislovanskem klubu do trdnega preprifianja, da daArcnih bremen v tej obliki in v tej višini, kakor jih" predlaga finančni minister Stojanovič, mi sprejeti na raoremo in ne smemo. Mi smo vajeni povedati našemu ljudstvu vsikdarjresnico, saj v tera ravno tiči mo^ -n tvdna vez našeorganizacije. Zato tudi sedaj pravimo: Vsak naš pristaš, vsak naš zastopnik dobro ve. da vojska ne ustvarja. nikdar novih vrednot, temve6 jih le unižuje in kvečiemu prenese od ene oseb? na dn:go, od enega stanu na drugega. To velja tembo1] o svetovni vojni. Treba je ljudi opozarjati na to dej.5tvo. Nekateri Ijudje še živijo v prazni domišlnii, kakor bivši avstrijski generali, da je državj, neizčrp !,iv vir, iz katerega se lahko do neskonftnisfi zaje ma, akoravno se nič notri ne da. To je sU*aina zmota in proti te.j zmoti se moramo boriti vsi slmpa.i, čo iiočemo sploh kedaj urediti državno gospodarstvo. Kakšna bremena linajo zinagoTalcl? AKo se pri nas sliši beseda: slabše ie, kot ie bilo poprej, imamo povdariti nasproti temu slodeČe: Prijatelj, po celi Evropt brez izjeme je slabša, kakor je bilo pred vojno. V Italiji plačujejo približno Stiri xratne davke, kakor so jih plačevali pred vojno in predno se bodo izkopali iz svojih neskončnih dolgov, bodo plačevali še vefi ali pa propadli. Francozi in 'Angleži kot zmagovalci v avetovni vojni pldiujejo tud) več kot trikratne prejšnje davke in v drugili drtavah' ni mnogo drugače. Cez draginjo pa se v Pa•• zu in Londonu pritožujejo naimanj tako, kakor mi v Mariboru ali v Ljubljani. Ne bodimo toroj krivičr.1 nasproti naSi državi pri presojanju teh tezav, teravsf .dpirajmo z resnico slepcem oči! Kako uredlmo naše flnance? Zavest nas mora prevevati, da je naša država hiŽica, da je poseatvo, ki so nara ga drugi opustoSili iu da smo si bratje, ki smo živeli dolgo i&fieni vsak  po svoje in vsak pod drugim valpetom stozi stoletja* 7 živo vero v našo bodočnost, z vstrajnosiiO n iju 'oeznijo pri delu za javni blagor, s poštenostjo ;n odkritosrfinostjo bomo premagali ogromne te?.avf in si nstvarili dom, po katerem smo hrepeneli v dnevih su^enjstva. In ko bomo trudni in z žuljavimi rokami gledali na naš vspeb, bo prešinjal žarek vesclja naše lice in samozavest bo polnila naše prsi m srečni oomo in če ne bomo srečni mi, bodo srefin: na^i otr(ioi, kajti naša država ima vse pogoje za svoj obstoj, id za blagostanje svojih državljanov. .Treba ji je le pravih ljudi na pravem mestu. Steditl! Prva naša naloga v privatnem in javnem živ Ijenju je: štediti! Stediti povsod in pri vsakem koraku. Pri tobaku ravno tako, kakor pri pijači, pri državni uniformi ravno tako, kakor pri državnem ovsu za konje. Posebej bodemo morali priti do preprifianja, da se bo moralo pri vojaški upravi skromnejše in solidnejše gospodariti ter splob. izpremeniti način naše državne obrambe. .Tudi pri naši civilni upravi bo treba marsikaterega poboljšanja. Ce se dotaknem tukaj tudi vednih zahtev po zvišanju plac, moram na kratko označiti svojie stališče sledeče:. Ko bodo uradniki in njihove žene in njihova deca delali vsi tako trdo, kot kmetske in delavske rodbine na deželi, ko bo kmetski človek lahko sedel tudi k svoji črni kavi v kavarno in ne bo polagal svojih trudnih kosti na trdo slamo in sedal poten in izdelan, kakor črna živina, k svoji uborni mizi, bom tudi jaz za vsako zvišanje plač. Ako pa država mora guliti to trpeče Ijudstvo, da ugodi ¦-ojaštvu in uradništvu, potem ne moremo krifiati in delati po višjih plačah, kajti vse mora biti v SKladn, Soglašam pa popolnoma / uradništvom v tem, da je ireba pritisniti z davčiiim vijakom Ijudske oderulie % p-javke in nemoralne dobičkarjo. TreBa je le, da 38 vsi ti sloji odvrnejo od lažidemokratske stranke in od njihovih zastopnikov, ki ščitijo liberalno-židovsko gospodarstvo. Stediti bomo morali tudi še nekaj let pri izdatkih za vsakovrstne javne naprave, kakor so: zgrad^ be velikih državnih posiopij, regulacija velikih reM itd. Tu bo treba pač fretariti in krpati samo najirajnejše. Dalje moramo pomniti, da je le delo in sicer la vstrajno in pametno delo ono, ki ustvarja poieg naravnib virov naše blagostanje. Mržnja do dela, mržnja do vestnega izpolnjevanja naših stanovskih dolžnosti ne pripelje nas in naše države nikdar do blagostanja. Zato sejo prokletstvo med ljudi oni, ki govori le o sovraštvu nasproti drugim stanovom in o izsesavanju ter oznanja diktaturo — nasilja. V naši državi moramo nadalje enotno urediti bomo, da bo iinela država od tega največjo financno plačevanje vseh davkov za vse pokrajine in videti korist in bo ublažila obstoječe nezadovoljstvo v prav^ izdatni meri. Resnično morajo obstoječe davke pla cati v vseh pokrajinah in v letih skupnega obstoja neplačane davke v nekaterih pokrajinah naše drža ve iztirjati. V, našo carinsko politiko moramo uvesti pame^ ten sistem in trajnost in posebej vzgojiti in preure diti carinsko upravo. Uredili, l.onsolidlrati moramo državne dolgov« in končnoveljavno urediti našo valuto — brez slepo mišenja. Plodonosue in vse državne večje investicije j« treba urediti na večletno amortizacijo. V č»m slonl naša moč? Naša gospodarska moč in naša bodočnost sloni na sledečem: mi imamo v naši državi kruh, meso ia vino. Pšenice, rži, jecmena, koruze in ovsa imamo za izvoz, kakor nobena država v Evropi, ako odštejemo nesrečno Rusijo, ki krvavi iz tisoč ran vsled socijalističnih nasilnih poizkusov, upeljati nov družabni iu gospodarski red v človeški družbi. Naša živinoreja si je že sedaj tako opomogla, da moramo misliti na izvoz ne samo svinj, temveč tudi govedi in konj. Naše vinarstvo je vsled pomanikanja izvoza narav •¦ nost že blizu krize. Ravno tako sadjarstvo. Za izvoa imamo krompirja, zelenjave in posebej luka ali Sebule. Toda za naa in naše blagostanje ter za bodofrnost naše države je neizmernega pomena, da mi pra-» prostih kinetijskih pridelkov ne izvažamo, temveč §¦> le predelane postavimo na svetovni trg. Neizmerne važnosti je, da nam krušna žita n« gredo kot zrnje, temveč kot moka na svetovni trg. Ia ravno tako je glede mesa. Neizmerne so izgube v narrodnem gospodarstvu, ako se govedo in svinje pošilja v živem stanju preko mej. Industrijalizacija v lem o^ ziru, kakor tudi uporaba naših ogromnih vodnih sil na Slovenskem in nekaterih delih Balkana je nujnai in nepreračunljive važnosti za naše narodno gospo darstvo in s tera na našo stanje. O velikanskih za-> kladih v naši zemlji: našo rude, tukaj ne bom govoril. Da se pa vse to razvije in razmahne, je potrebtt cnergijG, potrpljenja, časa, treba posebej žive vere 11 naSo bodocnost in poštenega gospodarstva z že obslojeftim. Ako se k sklepu obrnem Se posebej na naš6i3a slovenakega kmeta, opozarjam na nekaj, kar je aioea bilo žo v javnosti povedano, pa se premalo uvažujje, in to je sledeče: Slovenski del naSe državfl ni lako rodovitea , kakor veliki ostali deli. Tudi podnebje ima deton« neugodnejgo, lorpj so pogoji za eksiatonoo ali obsftn ln razvoj naSega kmetijstva težji kot drugofl. Todaa svojo pfizu*iio prklnostjo, s svojo varCnostjo, s evoio »-strajnostjo in s poglobitvijo zadružne gospodarsk« snisli bomo zmožni vstrajati in konkurirati z vsakoaaur. Strokovno izobrazbo našaga malokmetijskega olovenskega ljudatva moramo povzdigniti do viska popolnoati, da bo intenzivno naše gospodaratvo proizvajalo kvantitativno iu kvalitativno najboljše produkte. Ktiko je fc> mogoce, naj kažejo kratki sledeči vzgledi iz Nemcij«, kjer je imelo kmetijstvo še slabSo zemljo in slabSe podnebje, kakor pri naa. Tabela nam kaže aapredek t nekih kmetijskili panogah: Pšenica leta J.b<33-1887 13,4 q na ha, leta 1908-1912 20.7. q na ha, to je več 55%, pri naa sedaj 13.3 q na ha, Rž 10 q, 17 g, ved 78%, pri naa 13 q. Krompir 87.4 q, 133.4 q, več 53%, pri nas 100 q. Krma 28.5 q, 42.19 q, vefi 48%, pri aas neznano, gotovo pod 28 q. Ti TZgledi govorijo in dokazujejo koriat in potrebo intenzivnega gospodaratva. Nas imenujejo aicer v,nazadnjak©1*, reakcionarce, ali vi sami vidite, da nihče že od nekdaj, posebno pa od Krekovega javnega. deloTanja naprej ni izvršil toliko gospodarskega in izobraževalnega dela, kakor ravno naša stranka. 1b a ponosom povdarjamo posebej na Stajerskem, da ˇ našem duhovniStvu živi oni požrtvovalni duh in jbtremljenje po pravi krščanski izobrazbi, ki ga je vzbudil in gojil naš Slomšek. Prijatelji! V Sloveniji §6 nismo na viškn na§e produkcije, zato le kvišku, le naprej, vi pionirji! Nasa splošna izobrazba, naša kmetijska strokovna izobrazba za moško in žensko mladino se mora povzdigaiti, razširiti in poglobiti. To je bil in to ostane naš program, na§ cilj. Laži-naprednjaštvu, slonečemu na liberalnem materijalizmu in materijalisticnemu utopi»tičnemu komunizmu stavimo mi nasproti naš krščan^ki program trdnega dela, medsebojnega stanovskega »porazuma in zaupanja v Boga. S tem kon&am iri starira k srojam izvajanjem sledečo resolucijo: Resolucija: Zbororaloi Jugoslovanske kmetske zveze iz Sloi^enije ia Seljačke demokratije, odnosno pristaši Slo- . onske ljudske atranke in Hsvatake p*fike stranke izjavljajo:; 1. Dobro s« zavedamo izredno težkega finaBcii.elnega položaja naše države; kot zvesti njeni držarljani smo pripravljeni doprinašati največje žrtve za njen obatoj in razvoj, toda mnozlna dajatev in način j lafievanja morata biti takšna, da gospodarsko liskus no ubija po8ameznlh stanov, posebej pa še ne kmets!.ega, ki prehaja v novo goapodarako krizo. Gospo• iarsko ubijati se ne sme tudi poaameznih pokrajin. 2. Zahtevamo a tega stališca: a) da se obstojeci zakoni o obdaveenju izenaci,jo za vso kraljevino po principu: med brati odgovar.;ajo jednakim pravicam tudi jednake dolžnosti. b) dokler se zahtevano izenačenje davčne za ] onodaje ne izvrši, se zvišajo davki v vseh pokraji- nah tako, da bo svota vseb. direktnih davkov drugod enaka svoti, ki se plačuje na glavo prl naa. 3. Zborovalci odklanjajo predloženi finaneni zakon ministra Stojanoviča v sedaniem obsegu in oblilci, ker mora gospodarsko uniciti naše kmetijstvo. — Strinjajo se s stališčem reierenta poslanca VesenjakaT odnosno Jugoalovanskega kluba in osvajajo njeh'ova izvajanja o pristojbinah, monopolih, carini, trošarini, zemljarini, davku na vojne dobičke ter o davku za invalide kot podlago za nadaljno nastopanje Jugoalov. kluba v davčnih in finančnih zadevah. 4. Zborovalci zahtevajo čim prejšnjo konsolidiranje državnih poaojil in se izrekajo za plaSevanje v tu- in inozemstvu na podlagi enotnega domačega denarja ter odklanjajo naplačevanje v tujih valutah, 5. Zborovalci zahtevajo, da predloži vlada vse svoje odredbe in ukrepe, ki bitno vplivajo na razvoj in obstoj kmetijskega stanu, v predpoavetovanje kmetijakim strokovnim organizacijam in političnim za stopstvom, ker se le na ta nacin omogoči pameten in trajen sistem v državnem gospodarstvu in se izognemo poizkusom in omaliovaajem, kakor smo jih doži veli preveč tekom zadnjih dveh let.