Pofltnlna plačana v (rotavhri LETO LIX V Ljubljani, t torek 24. februarja 195f /ГЕУ. 44 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-etvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 ia I0.Î4V za inserate; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb Stv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan xjntraj, razen pondeljka in dneva po praznika Francoska laična šola Zadnji teden je francoski senat dovolil 2 milijona frankov (4. milj. 400.000 Din) za državno proslavo 50 letnice, odkar je predsednik Jules Ferry dal Franciji »republikansko šolo, ki se odlikuje po obveznosti, brezplačnosti in laičnosti«. Ta zakon iz L 1881 je bil začetek dolgotrajnega kulturnega boja, ki je dosegel svoj višek v prvih letih našega stoletja, ko se je po vplivu Combesa, Brianda in Vivianija izrekla ločitev Cerkve od države na ta način, da je država obdržala premoženje in svobodo Cerkve, njo samo pa pognala iz javnega življenja. Nas zanima to vprašanje seveda le v toliko, v kolikor je francoska ljudsko-šolska zakonodaja, počenši z Jules Ferryjem, postala neke vrste vzor svobodomiselne šolske zakonodaje, ki se trudi ista načela uveljaviti tudi po drugih državah, kjerkoli mu politične okolščine nudijo priložnost, da poseže na vzgojno polje. Ce je Jules Ferry pred 50 leti natančno predvidel uspehe svojega zakona, ni gotovo; če jih je tudi hotel takšne kakršne so, je zelo dvomljivo. On je bil odkrit svobodomislec z liričnim poletom. Poznejši rodovi so njegovo svo-bodomiselstvo izobličili, njegovo liriko pa poman-drali v vsakdanjosti političnih realnosti. Ako poslušamo senatorja Francois-SaintMaura, je bila laicizacija edina, na katero se je polagala največja važnost. Odlikovala se je po »dveh okolščinah: 1. po svečanem snemanju križev raz stene učilnic, 2. po odgoji popolnoma novega učiteljskega naraščaja, od katerega pripada danes 80.000 marksističnim sindikatom in 15.000 komunističnim organizacijam. Ta rezultat je zelo oddaljen od ganljivega cirkularja iz 1. 1881, v katerem Jules Ferry nalaga učiteljem dolžnost navajati otroke k spoštovanju do Boga in do njegovih zakonov, zelo zelo daleč tudi od njegove definicije laične šole, ki naj bo šola brez krščanskega nauka, a ne brezbožna šola.« In drugi poznavalec šolskega vprašanja, M. A. Albert-Petit se melanholično vprašuje, če se splača slaviti ustanovo, ki po 50 letih ni niti za desetinko odstotka znižala števila analfabetov, ki znaša V Franciji 10%, v Nemčiji samo 1%, in ne obstoja več v Švici, na Nizozemskem in v Angliji. Ko je svobodomiselstvo vpeljalo obvezno, brezplačno in laično šolo, je razlagalo obveznost s potrebo po splošni kulturni naobrazbi, brezplač-nost kot postulat demokracije in laičnost kot spoštljiv poklon verski svobodi, ki jo je uveljavila revolucija in ki naj ostane biser idejnih pridobitev velikih dogodkov 1. 1789. V resnici pa je bil to prvi udarec — zelo privlačno maskiran — s katerim je takratno prosto-zidarstvo nameravalo izobčiti katoliško cerkev iz vzgojnega polja ter ji vzeti predvsem vsak vpliv na ljudsko šola Takrat katoličani niso bili pripravljeni in niti niso imeli denarja, da bi bili mogli čez noč postaviti potrebne ljudske šole in vzdrževati potrebno zasebno učiteljstvo. Ker je postala šola obvezna, se je vsa mladina všolala v edino obstoječe državne šole, iz katerih sta izginila križ in duhovnik, kjer se je pa pokazal protiverski učitelj. Tako je šlo mnogo rodov mimo, predno so katoličani z neizrečenim idealizmom zgradili zasebno šolsko organizacijo, ki je bila zadosti močna, da vsaj v večjih centrih uspešno konkurira z državno šolo. In je tudi konkurirala. Skoroda vsaka državna ljudska šola ima paralelko v zasebni cerkveni šoli, srednjih zasebnih šol je več ko državnih in krono vse katoliške zasebnošolske organizacije tvori pet univerz z vsemi fakultetami. Uspeh je bil velikanski, toda dejstvo je ostalo dejstvo, namreč da je ena cela generacija, torej 30 let, zahajala skoroda edinole v državne šole, kjer v najboljšem slučaju ni slišala nič o Bogu in o moralnih obveznostih, včasih pa slišala dosti nasprotnega. Ta nepričakovani razvoj katoliškega šolstva, ki je v poslednjih letih vzgajala elito francoske mladine in potegnila še nase preko polovice industrijske mladine, je framasonsfvo vznemirjalo. Učitelji prehajajo med revolucijonarce, otroci pa beže od državne šole. Kako preprečiti razvoj zasebnih cerkvenih šol? Ob vsaki politični krizi se je trobilo alarm, da je laična šola v nevarnosti. Ali se naj zasebne cerkvene šole prepovedo? To ne gre. Francija je dežela svobode in republika sloni na žarečem načelu svobode. Ali naj se onemogočijo? To gre lažje, ker se lahko najde primerna maska v neizčrpljivem repertoarju fraz o demokraciji, patriotizmu, svobodi duha itd. Začetnik novega bojnega pohoda proti cerkvenemu vplivu v šoli je bivši ministrski predsednik Herriot, obenem tudi z Victorjem Baschom dolgoletni ideolog sodobnega zapadnega framasonstva. Ljudska šola je že obvezna fn brezplačna. Da bo postala v resnici laična na celi črti, potrebuje novega atributa, namreč da bo enotna od prvega osnovnega razreda pa do mature. To pa vključuje načelo brezplačnosti tudi v zasebnih srednjih šolah (kolegijih) in sicer Iz ozirov demokracije, ki da zahteva, da more tudi nairevnejših doseči najvišja mesta, če je zato sposoben. Prenešeno v običajni jezik ne pomeni ta zahteva ničesar drugega kakor začasno smrt katoliških zasebnih šol, ki se vzdržujejo z malimi prispevki otrok. Z enotno brezplačno srednjo šolo hoče država monopolizirati vzgojo in preprečiti, da bi kdo drugi vzgajal in izbiral talente kakor učiteljstvo, kojega orijentacija v Franciji je noto-rična, Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Deloma padavine. Temperatura malo spremenjena. . Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno. Zmerno mrzlo. Deloma še nestalno. Naskok no mirovne pogodbe Ameriški predlogi za revizijo verzajskega miru — „Samoodločba ni nobeno načelo, to je bojni klic" London, 18. febr. (Od neSega dopisnika.) Ravnokar je prispela v londonske redakcije ameriška revija »International Špirit«, v kateri vseučdliški profesor Clyde Eagleton iz Newyorka objavlja svoje nazore o mednarodnem položaju, ki da je tak, da se morajo na vsak način popraviti mirovne pogodbe iz leta 1919. »Sicer pa,« piše profesor, >do sedaj ne poznam pogodbe, ki bi se ne bila nikoli izpremenila. Sveta Aljansa je v prejšnjem stoletju mislila, da bo Evropa okamenela v obliki, ki jo je ustvaril dunajski kongres. In uspeh? Vse 19. stoletje je prenapolnjeno s samimi vojnami in revolucijami, dokler slednjič ta evropski red ni propadel v kataklizmu svetovne vojne. Isto bo tudi г verzajsko pogodbo. Stalno se na njej gloda, stalno se od nje krhajo drobci. Isto je z reparacijami. Skozi dolgih 12 let se je na njih neprenehoma popravljalo in nihče si ne bo upal trditi, da bodo ostale, kakor jih je določila haaška konferenca leta 1930.« »Težave dan na dan naraščajo. Neglede na »o, odkod izhajajo, eno je jasno, namreč, da se morajo najti odpomočki. Katerikoli in kakršnikoli, samo da bodo izdatni. Do sedaj tega zdravila še ni bilo, nezadovoljstvo raste, zbor narodnih manjšin te eglaSa na vseh koncih ln krajih rveta in neko grozno vojno razpoloženje se polaSča narodov. Kaj napraviti? Člen 19 statutov DN predvideva motnost revizije mirovnih pogodb, toda kdo si bo upal eeëi po tem orožja, kdo si bo upal odpreti ta vrata, skozi katera se bo vlila reka razžaljenih ambicij, nenasičenih ielja, mednarodnega barantanja in intrig?« Clyde Eagleton pravi nadalje, da popolna revizija mirovnih pogodb ni potrebna. Zadoeti bi bilo, če se posamezni slučaji ločeno drug od drugega vzamejo v pretres in rešijo. O reparacijah sploh ni treba več govoriti, ker ee bodo spreminjale in sicer ne po merilu mirovnih pogodb, ampak po dejanskem gospodarskem položaju. Težave ee tičejo v prvi vrsti narodnih manjšin in glede teh ima ameriški profesor zelo zanimive predloge. Jasno je, piše profesor, da ne bo nikoli mogoče ustreči vsem do popolnega zadovoljstva. Samoodločba ni nobeno načelo, ampak bojni klic. Če bi to načelo v zmislu izumirajočega liberalizma izvajali do konca, potem bi vsak človek imel pravico ustanoviti sam zase svojo lastno državo. Res je recimo, da je ČSR sestavljena iz konglomerata, da je različnej&ih narodov, trdi profesor, toda raznolikosti bi prav nič ne bilo konec, če bi tudi vsake tomed nffti Mla dodeljena svojcem lastnem« narodnemu telesu. Turki in Grki so načelo samoodločbe izvedli na zelo radikalen način s tem, da je vsaka država dotične tujerodce nabasala na ladje in jih izkrcala pri svoji sosedi. Ameriški profesor stavi rse svoje пралје т Zedinjene države v Evropi. Ce se to posreči, bi se dalo manjšinsko vpiašanje enostavno rešiti. Zakaj ga pa t Ameriki ni? Tudi v Združenih Ameriških državah stanuje medseboj pomešani veliko število najrazličnejše narodnosti, ki pa druga drugi nii ne nagajajo. Zakaj? Zato, ker jih veže višji 3ut državne skupnosti in gospodarske nujnosti. V tej smeri se mora raivijati evropska politika. Evropske narodnosti bodo torej tem prej našle zaželjeno sadovoljstro, čim manj bodo poudarjale to. kar jih med seboj loči, lo se pravi, čim bolj bodo inale zadrževati nacionalistične težnje in čim bolj bodo ob vsaki priliki poudarjale evropsko skupnost. V okviru te splošne evi >ske politike, ki naj nadomesti sedanji partikularizem, pa se naj, po mnenja Eagletona, revidirajo moje, tako da bodo narodne manjšine vsaj v glavnem zadovoljne in bo tudi zadoščeno gospodarskim nujnostim. Revizija mirovnih pogodb je mogoča le v okviru Pnnevrop«. Razorožili bi radi, pa . . Važni sestanki med Francijo-ltalijo-Anglijo Pariz, 23. febr. kk. Kakor piše »Echo de Pariš«, bo novi francosko-italijansko-angleški mornariški kompromis podpisan še danes. Ce bi Italija, katere zahteva po pariteti s Francijo se praktično priznava do 1. 1936, k temu kompromisu ne pristopila, bi Francija enostavno s pridržkom jamstva sopodpisala londonsko mornariško pogodbo. Tudi francosko-angleška pogajanja o ureditvi in kontroli zlatega prometa med Londonom in Parizom so se zopet začela v pelek. London, 23. febr. kk. Potovanje zunanjega ministra Hetidersona in prvega admiralskega lorda Aleksandra v Pariz v zadevi italijansko-fran-coskih mornariških pogajanj kaže, da javljeno soglasje med angleško in francosko tezo vendar ni tako popolno. V resnici je Irancoski mornariški ekspert izdelal gradbeni načrt, ki ga hočejo predložiti Italiji in za katerega upajo dobiti od Anglije pristanek, zakar je Craygie odšel v London. Odgovornim ministrom nudi to povod za uporabo čl. 21 londonskega pomorskega pakta, h kateremu so doslej olicielno pristopile Amerike, Japonska in Anglija. Ta člen predvideva, da ima vsak pogodbenik, če vidi v času trajanja te pogodbe, da je njegova varnost ogrožena z gradnjami novih ladij drugih držav, ki pogodbe niso podpisale, pravico, spremeniti ali zvišati v pogodbi začrtani mornariški gradbeni program. Ker Italija in Francija še nista podpisali londonske pogodbe, bi lahko v narizu izdelani za Francijo in Italijo določeni gradbeni program učinkoval tako, da bi Anglija imela povod to klavzulo za povišanje porabiti za svoj gradbeni program. Zdi se skoro, kakor da se je to že zgodilo in kakor da je politik Briand poklical politika Hendersona, da bi se načrti mornarjev spravili v soglasje s splošno razorožitveno politiko obeh vlad. Gotovo pa je, da bo Henderson skušal vse preprečiti, kar bi moglo motiti njegovo mirovno politiko, ki temelji v glavnem na razorožitvi. Nepolitično ozadje bivanja Zogua L na Dunaja Dunaj, 23. febr. kk. Atentat na kralja Ahmeda Zogua je odkril zanimiv ljubezenski roman. Preiskava je dognala, da je bil že par dni prej v vseh podrobnostih pripravljen atentat na Zogua na trgu pred hotelom »Regina«, tam, kjer stoji sedaj vo-tivna cerkev v spomin na cesarja Franca Jožeta. Albanski emigranti so dobro opazili, da je kralj Zogu večkrat prihajal v ta hotel, kjer sta stanovali dve sestri, ki sta prišli iz Tirane 14. januarja in se vpisali kot baronici Frančiška in Marija de Janko. Tajna policija je imela zelo težko delo, da bi se pravočasno informirala o nameravanih izletih kralja, ker je hotel s tema ženskama nepoznan obiskovati gledališča in mestne lokale. Marijo de Janko, ki je lepotica, vzgaja njena 20 let starejša sestra kot pevko. Obe sta Dunajčanki, hčeri vrtnarja. Tretja sestra je poročena na Dunaju z nekim strojnikom. Zogu je kupoval svoji pri- jateljici na Dunaju drage kožuhe. V vseh gledališčih, katere je obiskoval Zogu, sta sestri vedno sedeli v sosedni loži. Tudi na večer atentata v operi sta bili njegovi sosedi in sta se po predstavi z avtomobilom že odpeljali v Westminster bar, kjer sta bili rezervirani dve loži. Sestri sta dalj časa čakali na svojega prijatelja in ker ni prišel, sta se odpeljali v hotel »Regina«, kamor so že te-lefonično javili resni vzrok kraljevega izostanka. Neki inozemski časnikar je dve uri pred atentatom intervjuval umorjenega adjutanta Topo-laja o galantnih odnošajih kralja Zogua, češ, ali ni tu enak primer kakor z gospo Lupescu. Adju-tant je odgovoril, da ta primera ni točna, ker je kralj popolnoma prost in nevezan. Da je kralj Zogu tako zelo podaljšal svoje bivanje na Dunaju ni toliko vzrok njegova bolezen kakor veselje, da biva skupaj z Marijo v njenem rojstnem mestu. Dunaj, 23. febr. kk. Hišne preiskave na Dunaju živečih albanskih emigrantov so dovedle še do nadaljnjih dvanajst aretacij. Zaplenjenih je bilo tudi mnogo spisov, iz katerih ie policija dobila informacije o takozvanih omizjih albanskih emigrantov. Tržačani za znižanje davkov Davčni pritisk postaja čedalje hujši Trst, 23. febr. Gospodarske težave je povzročila nasilna redukcija plač za 12% po vsej Italiji. Hišni posestniki v Trstu, ki so morali najemnino znižati s 1. decembrom 1930 za 10%, so poslali pre-fektu spomenico, v kateri poudarjajo, da je z enostransko redukcijo porušeno gospodarsko ravnotežje. Zato zahtevajo nujnih ukrepov za odpomoč. Predvsem je treba, da se tudi davščine znižajo. Znižanje deželnih doklad ne zadostuje. Treba je tudi znižati občinsko doklado za 10%, katera je «>d 2,200000 lir v letu 1928. porastla na predvidenih 8 milijonov lir v tem letu. Dalje se pritožujejo proti načinu, kako se izterjava melioracijski donos (za tlakovanje ulic in si.). Ni pravilno načelo doprinosa h stroškom, ampak vpelje naj se davek na prirastek vrednosti in pred razpisom naj se znsliši zastopstvo posestnikov. Tudi pavšaliranje davka na gradbeni materijal je krivično; obdavči naj se le dejansko uporabljeni materijah (Iz tega je razvidno, kako hudo pritiska fašizem davčni vijak. Samo na sebi bi bilo pavšaliranje bolj ugodno za obe plati.) Dalje zahtevajo posestniki olajšanje hi-potekarnih bremen, kar naj se uredi pri mestni hranilnici. Pritožujejo se na neprilike s takso na odvažanje smeti in zahtevajo znižanje te takse za vežne smeti. Vodovodna uprava se brani znižali ceno vode, češ, da se potem proračun poruši; toda fašizem je proglasil splošno znižanje brez ozira na bilančno stanje gospodarskih enot. Tudi znižanje električne energije (za privatno luč od 2 lir na 1.90) ni zadostno, pa občina se tudi tukaj sklicuje na bilančno nemožnost. Spomenica zakijučuje s prošnjo, naj prefekt kaj ukrene. Podjetje za vodo, elektriko in plin je že dalo jasen odgovor na v listih objavljeno spomenico. Zanimivo je predvsem, da od 2 lir za kilovatno uro električnega toka, gre 75 stotink za davke. Isti davek ostane od znižane cene 1.90. Jasno je, da polemika ne pomore, če vlada ne zniža tudi davčnih terjatev za 12 ali vsaj 10%. To se pod fašizmom ne bo zgodilo. Naslov ehscelenca za šhole Na podlagi novega papeškega dekreta imajo škofje pravico do naslova »Ekscelenca«, kakor po-I roča »Osservatore Romano«. Ker se je italijanskim I škofom že preje pritikal ta naziv, papeški dekret i to pravico le posploši tudi za ostale škofe. Za duhovniki še zdravniki Trst, 21. febr. Predsednik zdravniške zbornice v Trstu je razposlal vsem slovenskim zdravnikom v tržaški pokrajini poziv, naj mu glede na skorajšnjo revizijo zdravniškega seznama v najkrajšem času dostavijo »izpričevalo o moralnem in političnem vedenju«. Bolj jasno povedano, vsi slovenski zdravniki na Tržaškem sloie pred izgonom. Ako ne predložijo zahtevanega izpričevala, se izključijo iz zdravniške zbornice. Izpričevala izdajajo občinski načelniki sporazumno s policijskim oblastvom. Znano je, da ni v očeh policije noben slovenski razumnik zanesljiv. Predsednik zdravniške zbornice ima pravico izključiti vsakogar, »ki bi deloval proti državi«, to se pravi proti fašizmu. Pa tudi zdravnik, ki bi po tej reviziji ostat v zhorniri. ni varen, ker se revidira zdravniški seznam vsako leto. Pri lanski reviziji je bil izključen iz zbornice prvi slovenski zdravnik. V tržaški pokrajini je še šest slovenskih zdravnikov. Reški šhoi rri sc. Očetu Reka, 22. febr. Sv. oče je sprejel v avdijenci tukajšnjega škofa nions. I. .^aina. Avdijenra je trajala tričotrt ure. ëkof je sv. očetu poročal o verskem položaju v reški škofiji. • Žrtvi mraza Žrtvi mraza. Pod Učko goro so našli zmrznjeni v snegu vdovo Marijo Valentin in njeno 19 letno hčerko Anico. Na večer 18. t. m. sta se napravili iz Moščenice v Topolico na svatbo neke sorodnice; na poti ju je zalotil snežni vihar. Zopet zalito Itôussolinija Newyork, 23. febr. AA. Komaj se je polegla senzacija z govorom, ki ga je imel general Butler proti Mussoliniju, že poroča časopisje o novem incidentu. John lord Obrian, namestnik vrhovnega državnega tožilca Združenih držav, je imel govor, ki je v njem ugotovil, da Združene države nimajo vlade, kakor Italija, kjer more diktat enega človeka odrediti obče znižanje mezd. Listi sodijo, da se bo Mussoiini čutil s tem govorom razžaljenega in da bo nastal nov incident. Nov načrt uradniškega zakona Belgrad, 23. febr. 1. Kakor smo evoječasno poročali, je posebna komisija izdelala načrt uradniškega zakona na podlagi novega kategoriziranjs. Po tem predlogu bi odpadel načrt dosedanje kategorizacije na tri skupine in hi se vse uradništvo kategoriziralo v enotnih deset razredov. Na podlagi tega so tudi urejena napredovanja in stanovanjske doklade za oženjene in samce. Kakor smo zvedeli, je ta načrt komisije popolnoma spremenjen. Od strani vlade vendar še definitivna odločitev ni padla. V zvezi s tem sta se danes vršili dve seji in sicer seja glavnega odbora UJU in seja glavnega odbora uradniške zveze. Na seji uradniške zveze se je predvsem obravnavalo vprašanje uradniškega zakona. Kakor so nam udeleženci zatrjevali, se je vprašanje uradniškega zakona j>onovno predložilo v proučevanje posameznim ministrstvom. Vendar pa se je nadejati, da bo vprašanje rešeno do dne 1. aprila. Finančni minister bo v zvezi s tem vprašanjem jutri sprejel posebno deputacijo uradnIÏKe zveze. Na seji UJU, ki so ji oložaj in ga zna izrabiti. Njegovi čevlji se izvažajo in prodajajo po vsej Evropi. Samo v letu 1929 jih je prodal v Nemčijo za 24 milj. mark. Zanimivo bi bilo ueo-tovit.i «tevilko tudi za lugosluvijo. Maribor, 21. lebr. Evo medvedje družinice! Na sliki je videti oblikovalca šoferja Rafaela Mohoriča pri izpopolnjevanju svojih umotvorov med tovariši šoferji, ki ga pri tem občudujejo. Umetnost iz snega — družina belih medvedov je v Mariboru vzbudila veliko zanimanje. Ti medvedi so v noči na nedeljo izginili. Zgodba Î00 letnega starčka Metlika, 23. februarja. Prav posebno senzacijo smo imeli včeraj. Vse je hitelo v mestno hišo, zakaj sto let starega člo-veha ne vidiš za vsakim oglom. Pa ga ni bilo več tam. Torej pojdimo za njim h »Kambicu«. Vsak je hitro preudaril, če bo imel za četrt vina, zakaj vredno je dati tri dinarje, da vidiš moža, ki je star sto let. To je bila metliška senzacija. Žalostna zgodba pa je ta-le: Mož se piše Ivec Jožef. Rojen je bil 1. 1831. v Sodjetn vrhu, občina Črešnjevec pri Semiču. Kot 16 letni mla- denič je zašel v tujino in se je le malokdaj spet pokazal domov. Vojaško suknjo je nosil 10 let v aktivni vojaški službi. Udeležil se je vojske z Italijani. L. 1866. se je boril v bitki pri Visu. Tudi 1. 1878. se je boril v Bosni s Turki. Nato je 67 let svojega življenja preživel v Bosni kot tesar. Ze pred 20 leti se je vrnil domov, pa je spet šel nazaj na svoje mesto, kjer je živel od dobrih ljudi. Preteklo soboto pa je prišel v metliško občino po odgonu. Na Jožefovo bo star točno 100 let. Hud vihar odnašal strehe in zemlj° ampoon ima vse prednosti fekočeg Pixavona. Jedan svožanj zadostuje za 2 prenja In stane samo Din. 3-50 Wixavcn- ne vsebuje sode. Odol Kompanija d. d., Beograd Na najvišji vrh sveta Dre ekspediriji na Himalajo Pariz. 22. februarja 1931. V znanstvenih krogih pozdravljajo načrt, da bo na sjiomlad francosko avstrijska ekpedicija odšla v Indijo ter skušala doseči najvišjo goro sveta. Mont Everest, v Himalajskem gorovju. Ekspedi-cijo bo vodil Franz Josef pl. Payer, sin znanega avstrijskega jiolurnega raziskovalcu Julija pl. P a y e r j u. Ker mladi Payer živi v Parizu in uživa velik ugled, se merodnjnn francoska javnost zelo zanima za njegov načrt in ga pospešuje. Kakor je doslej določeno, se bo ekspedicije udeležilo 8 Avstrijcev in 10 Francozov. Avstrijci bodo dali topografe. kartografe, geofizike in zdravnika, Francozi pa geologe, arheologe, botanike, zoologe in gorske vodnike. Mtlnrhen, 22. februarja 1931. S pomočjo nemsko-avstrijskega planinskega društva, njegove monakovske sekcije in akademskega društva v Monnkovem je zagotovljeno, da bo ietos odšla na Himalajo nova nemška ekspe-dicija pod vodstvom znanega alpinistu, notarja Paula Bauerja. Paul Bauer je žc 1.1929 vodi! nemško ekspedicijo 1er je v Himalajskem gorovju prišel višje ko vsi njegovi predhodniki. Pred kratkim so Paula Bauerja jtovubili v London, kjer je v angleškem planinskem klubu jiredaval o svojem prejšnjem iu nameravanem potovanju na Hi-i -dajo. Spomladi bo s svojimi starimi tovariši /■■pet zapustil domovino, da jioskusi premagati 8000 meterske himalajske orjaka Pri nevarnosti hripe varujejo PANFLAVIN- P A S T I L E pred okuženjem Novi Sad, 22. febr. Iz Vršca poročajo, da je vihar (košava), ki je divjal tam pretekle dni, napravil silno škodo. Odnašal je strehe, kvaril poslopja, posebno veliko škodo pa je napravil, ko je ponekod odnesel kar cele plasti zemlje. To zemljo je potetn nanosil vihar tja, kjer je bilo najmanj potreba. Vodni kanal Pau-hš-Središte je r.a nekaterih mestih tiopolnoma zasut. Vsega skupaj je naneslo v kanal 7000 kubičnih metrov prsti, kar bo ondotno vodno zadrugo stalo 50.000 Din. Ponekod je s polja pobral vihar vso zemljo in jo nagomilil po drugih njivah, tako da je setev tu in tam uničena. Tudi vinogradi so veliko trpeli po tem viharju. V Ludošu pri Vršcu je na nekaterih krajih trsje popolnoma zasuto s prstjo, ponekod tako hudo, da se niti količki ne vidijo ven. Drugod pa, posebno v višjih legah, je vinograde zopet opu-stošilo na ta način, da jim je zemljo odkopalo do trtnih korenin. Sreča pri vsej nesreči je le ta, da vihar ni trajal še delj časa. Revolucija v Peruju Proti novemu puruanskemu predsedniku polkovniku Cerro (na desni) se je začela revolucija na ta način, da so oboroženi civilisti in spuntani vojaki hoteli vdretii v predsedniško palačo v Limi. Tudi polkovnik Cerro je prav tako 'apočel svojo revoluciji- »roti prejšnjemu predsedniku, kakor nam kaže naša slika. Kranjski cestni odbor Kranj, 18. februarja 1931. V ponedeljek 9. februarja se je sestal k svoji prvi seji novi, od kr. banske uprave imenovani kranjski cestni odbor, ki upravlja posle bivših treh prej ločenih cestnih odborov: krnjskega, škofjeloškega in tržiškega. Seja se je nadaljevala in končuln v ponedeljek 10. februarja. Najprvo so se obravnavale potrebščine za vzdrževanje bano-vinskih cest, zn kar je določen znesek 3,598.892 dinarjev. Drugo poglavje: vzdrževanje železniških dovoznih cest; za lo določen znesek Din 36.990.— Tretje poglnvje: rekonstrukcija in gradnja bano-vinskih cest; za to določen znesek Din 2,863.000.— Četrto poglnvje obsega stroške okrajnega cestnega odbora, okrajne cestne uprave, prispevke in podpore za občinske ceste, amortizacijo posojil in gradbene sklade; za vse to je določen znesek Din 570.000.— Skupaj znašajo vsi našteti izdatki Din 7,069.382,— Pokritje teh izdotkov se bo doseglo takole: 1) dohodki pri banovinskih cestah znašajo 264.300 dinarjev; 2) dohodki pri dovoznih cestah 9.000 dinarjev: 3) banovina bo za vzdrževanje banovinskih cest prispevala Din 2,500.944 ; 4) vzdrževanje dovoznih cest prinaša Din 9.330; 5) železniška uprava bo prispevala znesek Din 9.330 To vse skupaj znese Din 2,792.904. Nndalini dohodki za kritje izdatkov so: 1) nove zgradbe in preureditve: a) prispevek banovine Din 1,496.500; b) prispevek države Din 100.000; c) prispevek občin in drugih interesentov Din 6.500. 2) Gradbeni sklad Din 210.540; n) iz najetju posojiln 750 tisoč dinarjev. Poti temi tremi točkami našteti dohodki znašajo Din 2.563.540. Nadnljni dohodki so še: 1) preostanek iz leta 1930 Din 217.000 ; 2) dohodki iz uložene glavnice Din 4.500 ; 3) donos okrajnih cestnih doklad Din 1,504.950. Skupni dohodki prinnšojo kritje v znesku Din 7,082.902, ki izkazuje v primeri z izdatki v zneSku 7,069.382 dinarjev še pribitek Din 13.520. Okrajne cestne doklade so se določile v višini 40% na vse direktne dokludum podvržene državne davke. Pisarna odbora bo v prostorih hotela »Nova pošta«. — Izmed večjih projektiranih del in naprav leta 1931. bi bilo še omeniti sledeče: 1. obnovitev mostu pod Sušo v Poljanski dolini; 2. zgradba novega mostu na železniški dovozni cesti v Tržiču (na cesli proti kolodvoru); 3. preložitev banovinske ceste Kranj—Žiri in sicer v škofji Loki skozi Karlovec; 4. preureditve mostov na Jezerski cesti, med temi bosta dva nova; 5. obnovitev ceste Trbija—Fužine-Sovodenj; 0. razširitev banovinske ceste Škofjn Loka—Železniki v Stori Loki. — Tak je zaenkrat proračun in program novega okrajnega ceslueea odbora v Kraniu. Zvočni film na daljavo Chicago, februarja. V Chicagu so pred kratkim napravili prvi poskus z daljnoeornim zvočnim filmom. Seveda je poskus imel še mnogo pomanjkljivosti. Brzojavno so oddajali kratko dramo »Umetnik sanje. V tehničnem oziru seveda to predvajanje ne pomeni Bog ve kakšne nezaslišane novotarije, ker gre samo za zvezo brezžično oddanega filma in brezžično oddanega govora. Vsekakor je zanimivo, da je bil prenos glasu veliko boljši in jasnejši kakor pa slike, torej potemtakem vendarle niso dosegli svojega namena, kaiti v prvi vrsti jim je šlo za dober prenos slik. Pred letom dni so delali prve poskuse, da bi navadne neme filme pošiljali brezžično. Kljub pomanjkljivostim prenosa niso obupali iu so upali, da bodo z novimi iznnjdbami tež-koče kmalu premagane. V resnici so iznašli vse polno novih sistemov, od katerih je najboljši sistem Denesa pl. Mlhalyja. Toda z nobenim sistemom niso dosegli zaželjenega uspeha. Seveda niso imeli namena, ustvariti kak daljnozorni kino. Ko je zvcSni film popolnoma premagal nemega. so poskušali iznajditelji sestaviti aparate, s katerimi bi lahko prenašali zvočne filme na daljavo. Neki berlinski inžener je šel spomladi preteklega leta celo lako daleč, da je zatrjeval, da bo mogoče z njegovim aparatom brezžično oddajati dalinozorni zvočni film v naravnih barvah. Ta iznajdba deluje z različnimi valovnimi dolžinami, po katerih se razlikujejo posamezne barve, tako da ni treba kakor pri barvnem filmu Angleža Bairda oddajati treh slik, ampak samo eno Pošiljatelj nakaže tako veliko število valovnih krogov, kolikor barv moramo oddati. Po vsem svetu imamo že številne aparate, s katerimi pošiljamo v daljavo ne samo dalinozorne filme, ampak tudi one v naravnih barvah. Za oddajo daljnozornih zvočnih filmov je potrebna le v gotovem oziru preprosta tehnična priprava, s katero lahko obenem pošiljamo tako slike kakor tudi zvok. Prvi posrečeni poskus pa je šele oddaja kratke drame »Umetnik sanj« iz Chicaga. Seveda je še vprašanje, kakšnega praktičnega tehničnega pomena je ta poskus. Pomen bo imelo to brezžično oddajanje šele tedaj, ko bodo sprejete slike res jasne in čiste, a sedaj nikakor še niso. Poleg tega pa tudi ni mogoče slik sprejemati v naravni velikosti. Od lanskega leta. ko so poskušali z oddajo nemega filma, pač ni bil storjen še noben pomemben korak naprej. Tudi čistost in jasnost glasu govorečih oseb nima nobenega pomena, ker imamo že sedaj tako dobre radio aparate, da z lahkoto sprejemajo iz naivečie dal'ave glasove, ki so tako čisti in jasni, kakor da bi imeli pevca ali govornika pred seboj. Četudi ameriško časopisje poveličuje ta prenos zvočnega filma na daliavo za izredno pomemben dogodek na poliu filmske tehnike, smo vendar mnenia, do Smo še daleč od dalj-nozornega zvočnega filma. Oiai praviti 9 Povedati vam moram, da sem zadnjič bil nekje na kmetijskem letaju. Za nas krnele je prav in ko-riti no, te te udeležujemo kmetijskih tečajev, ki to podutni. Na tistem tečaju sem pa sliial ludi predavanje lake-le vsebine: »V prvotnih iolah so podučevali meinarji, in tvintam mu je pomagal kak duhovnikл Tako je nam kmetom pri tem podučnem predavanju povedal visok in učen gospod, ki je več ko rs» učitelji in upravitelji. Kmetje smo se malo spogledali, rekli pa nismo nič, ker smo mnenja, da kdor kake reči dobro ne zna, naj o njej ne govori. Ali ni lako pravi' '/.alo tudi nismo nič rekli, ampak molče premišljevali. Po predavanju pa smo sklenili povedali lo v »Slovencu« in vas vprašati, kaj vi pravite? Skoro nič nismo sliiali pri predavanju o Slomškovem delu za slovensko šolo. In o t v. bratih Cirilu in Metodu nismo mogli izvedeli nili lega, kateri od obeh svelniktrv je umrl v /Umu. Samo o metnarjih pa nam je ludi premalo poslušali za našo izobrazbo. Zato vas prosim, napišite vi kaj o leh rečeh, dn bomo brali in da gospodom ne bo Ireba mučili se na takih tečajih z našimi kmečkimi bulicami, ki sicer ne razumejo rsega, pa bi vendarle rade več vedele o naši izobrazbi kakor le zgodbe o starih meinnrjih. Kmet. Vzemite pri prvih znnkih hripe nekoliko ASP RIN TAB .ET. ki pa morajo imeti utiànjen Bayer-ov križ. Tr'je mladi vlomilci prijeti Kranj, 21. febr. O. Ciril Mayr, gostilničar pri »Jahaču« v Kranju nam sporoča, da ni res, da je T. Vladko pri igranju zapravil precej denarja v gostilni pri »jahaču», ker sploh igral ni. Tudi ni res, da stanujeta 21 letni Viljem H„ doma iz Kovačevcev in 10 letni Slavko K. iz Stehanje vasi pri »Jahaču«. Pt ai Smrtna kosa. Pokopali so na Ilajdini gospo Rakuševo iz zgornjega Brega. Pokojnica je bila soproga usnjarja Rakuše, ki je kot špecialist zaposlen v Nišu. Trgovski gremij v Ptuju je imel v soboto zvečer svoj občni zbor pri Brenčiču. Redna občinska seja mestnega sveta se vrši prihodnji četrtek zvečer v posvetovalnici na magistratu. Na dnevnem redu so poleg županovega, poročila odsekov. Verjetno je, da se bo morda že moglo govoriti o stališču občine pri graditvi novega mostu čer Dravo. Poostreni pasji zapor je znova uveden tudi v Pluju, ker se je zadnje čase odkrl'o več slučajev obolelih na steklini v vsem ptu-skem okraju. Pustni odmev. V zgodnji pepelničnd uri je bilo. 24 let stari posestnikov sin Pečntk Rafael se je vračal domov v Spodnje Jablane« pri Cirkovcih. Na veselici je bil Na cesti se mu je ob štirih zjutraj približaj K. S. Navalil je na Pečnika in pa obdelal z nožem Pečnika »o prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je povedni, da je nedolžen. Sploh ne ve zn vzrok nnpada. Njegovo stanje nI nevarno. — Upajmo, da se število šestih ranjencev na pustni torek iz raznih k ni je v v okolici ne bo vež pomnožilo. 2e lo je prežalcetno spričevalo za podivjanost posameznih fantov, ki se najprej napi-jejo čez mero, poslavljajo včasih v nevarnoet gostilničarje in v pijanem stanju z nožem ali sekiro napadajo svoje tovariše od mize. ve« ključev, kriv žepni nož in déniant za rezanje f'®kla; Po]lctfa je aretirala še tretjega mladeniča, tovariša obeh aretirancev. Policija misli, da ji te padla y roke nevarna trojica, ki ima na vesti ve« malih tatvin m vlomov, Ici so se zadnje Čase dogajali v Ljubljani Koliko ie ta domneva pobcije pravilna, bo ugotovila še preiskava ^ 4 © Postni govori v frančiškanski cerkvi bodo vsak torek ob četrt na 7. Tema govorov je: Osebnost vehkega tedna. Govori g. dr. p. Tominec. © Vlom na Dunajski cesti. Slučaj z morilcem Utknerjem ni prav nič prestrašil ljubljanskih vlomilcev m tatičev, ki neovirano kradejo dalje V noči na nedeljo je eden takih predrznežev vlomil v delavnico čevljarja Ivana Pavlina na Dunajeld oesti 69. Vlomilec je odnesel par starih ponošenih škornjev par moških visokih čevljev, par nizkih moskah 6ev jev, ponošen moški dežni plašč, eiv jopič m približno 40 Din denarja. Okradeni čevljar trpi skupno 710 Din škode. 4 © Iz policijske torbe. V soboto je policija aretirala nekega Josipa K., rudarja iz Trbovelj, H se je klatil brez dela po Ljubljani. Mož je bU izročen deželnemu sodišču, kjer se bo zagovarjal zaradi dveh prestopkov: zaradi vlačugaretva in ' Trbovljah poneveril obleko, vredno »70 Dm. — Zajčje oziroma kunčje meso je za neka ere prava slaščica. Da je to meso dobro, vedo ■H?1 "j™1 nepoètenjakovièi, ki radi stikajo po tujih zajčjih hlevih. Tako je v noči na nedeljo nekdo vlomil v zajčp hlev železniškega sprevodnika To- ________________ __ r_____ _______ _____„--.-- met? na Olincah. Razbil je vrata, ali ropot je pri- in vsake starosti. Tako se gospodarska kriza ne i vabil domače, ki so tatu prepodili. Drugi dan pa bo odpravila, ne ublažila. j Ie bil tat že izsleden. Je to neki 24 letni brezpo- j ! sel ni delavec f. E. z Gline, ki je bil že izročen " са.ијЛЧ ______ ■_ ___« • .... Murska Sobota Nov odvetnik. Pisarno umrlega odvetnika g. dr. Goljevščka je prevzel odvetnik g. dr. Vadnal Ljudevit. Prišel je s Primorskega. V Italiji so ga hoteli konfinirati in je le s težavo ušel. Smrt šolskega sluge. V soboto je bil pokopan stara korenina V. Horvat, ki je nad 35 let bil šolski sluga na tukajšnji šoli. Vsled onemoglosti je lani stopil v pokoj. Voda in blato. Tukajšnje ulice nudijo žalostno sliko. Kamor človek stopi, povsod voda in blato. Promet je skoraj popolnoma onemogočen. Št. Jernej na Dolenjshem Predpust pri nas ni minil kot drugod na pustni torek, ampak šele na pepelnično sredo. Popoldne so pokopavali na starem sejmišču pusta. Če se že nekaterim ta »parada« tako dopade, dobro, naj imajo s tem veselje, nikakor pa se ne strinja to z verskim čuvstvom, zlasti še, ker je nekdo pri tej »paradi« markiral cerkvenika s kadilnico v roki. Tudi ni vzgojno, da se prireja taka parada baš v času, ko odhajajo šolski otroci od šolskega pouka. Tudi to ni vzgojno, če pri taki »paradi« starši »aktivno sodelujejo«. Ali oa, če se »dama« obleče v moško maškaro. In mislimo, da se s tem strinjajo vsi pametni ljudje obojega spola Leda ni. Čeprav je bilo snega več ko dovolj, so gostilničarji le ostali na cedilu, namreč z ledom. Mraza za led ni bilo. Zato si ie pa Vodo-pivec Franc iz Roj pametno umislil. ko ie v jarke, seveda primerno plitve, spustil vodo, ki je po nekaj nočeh zmrznila, tako da je led lahko prodal g. Sebelu. DruiJi gostilničarji za bodo morali svoje ledenice napolniti namesto z ledom s snegom. Kranj sodišču. — Tatovi res ne izpuste nobene prilike; ; če le kakšno najdejo, pa gotovo kaj ukradejo. V I soboto je edpn takih tatov zapazil na gorenjskem kolodvora, da visi na zavori tovornega vlaka črna, usnjata železničarska torbica. Tat se je je brž polastil in jo odnesel. Mislil je, da je Bog ve kaj j dragocenega notri, pa ie bila le hrana, ki jo je i imel sprevodnik Franc Š. zn dva dni. Vendar trpi j 8. približno 250 Din skele, kolikor je bila torbica I vredna. Nova iznajdba Sprememba posesti. Družabniki >Jadranskw-Posavske čevljarnet so v svrho povečave obrata zgradili novo obsežno tovarno ob Sav1 Ko so ves svoj obrat preselili po novem letu v novo stavbo, je ostala prazna prejšnja stavba v Rožni ulici. Prvotno so jo nameravali prodati kakemu inter-ee°ntu, ki bi lahko v njej pričel primerno industrijo. Sedaj fino pa zvedeli, da so stavbo kupili skupno trije družabniki »Jadranske čevljarnet na sledeč način: lastnik pritličja .je g. Anton Štele, | instrument prinašal velike "praktične Vorišti inž£ trgovec z usnjem prvo nadstropje ima g. Anton . nerj kj bodo njjh pomočjo mo„H na(anfn0 Pelko, drugo „adetrope g. Pernuš. Razumljivo je 0 ' ,„ „ pomikanje transmisijskega trak° «*očih zob"ih koles, gibanje motorskih Washington, 22. februarja. V delavnicah Westinghouse Electric Company so izdelali interesanten aparat, kateremu so dali ime stroboglow. S pomočjo tega aparata, kojega učinek bi se mogel primerjati z učinkom, ki bi ga imel zakasnevaioč kinofilm, se morejo opazovati z največjo naglico premikajoči se predmeti kakor če bi bili popolnoma pri miru. Za enkrat bo ta prometnem kraju »redi mesta, zelo lahko oddali in vlada za pit store veliko zanimanje. Pritličje je baje že ekoro vse oddano. Izmed drugih interesentov naj omen'mo pošlo, ki ee pogaja zn prostore za svoje urade. Pogodbena najemna doba med pošto in tiskarno »Snvo« je že potekla in vlada sedaj neko viseče razmerje, ki se bo sigurno prej ali slej končalo, in poštn ho morala wma graditi — kar bi bi Vi naibolj pametno — ali po poiskati drugo stanovanje. zaklopk, vrtenje aeroplanskih vijakov itd. Brezdvo-ma na bo s časom vršil važno funkcijo na drugih poljih znanosti, tehnike, fiziologije itd. Instrument je majhen, tako da ga je lahko prenašati. Ljubljana Ljubljanski proračun 97 milijonov Za 17 mi^iionov višji od lani Radio Celle & Drevi v Ljudski dom! Ob osmih drevi predava v Ljudskem domu režiser narodnega gledališča v Ljubljani in eden najizrazitejših slovenskih igravskih osebnosti g. Milan Skrbinšek o recitaciji in deklamaciji. Vstopnice se dobijo danes v predprodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4, zvečer pa pri dnevni blagajni pred dvorano. 0 Hudožestveniki v Celju. Na svoji turneji po Sloveniji bodo Hudožestveniki prišli v nedeljo, L marca t. I. tudi v Celje ter bodo igrali zvečer v Mestnem gledališču Gogoljevega »Revizorja«. Oostovanje pa se more vršiti le v tem slučaju, ako bo do jutri 25. febr. zvečer pri poskusnem rezerviranju vstopnic v trgovini Ooričar & Leskovšek rezerviranih zadovoljivo število vstopnic. 0 V celjski bolnišnici je včeraj umrla gospa Ema Greporin, vdova po pokoinem višjem sodnem svetniku, stara 68 let. Pokojnica je bila obče poznana blaga gospa, ki jo bo vsakdo ohranil v najlenšem snominti. Nieni hčerki, ki je uslužbena v ceb'ski Mestni hranilnici, ter vsem preostalim izrekamo tonlo sožalje. Dalje je umrl včeraj v bolnici tudi 16 letni Vladimir Hribar, sin rudarja iz Hude jame. N. p. v m.! Ljubljana, 23. febr. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1391 je sedaj dovršen kot predlog finančnega odseka občinskega sveta, ki ga je tudi izdelal Finančni odsek pa sestavljajo taki občinski svetniki, ki predstavljajo veČino v občinskem svetu in njeno razpoloženje, tako, da bo proračun v tej obliki nedvopino sprejel, ali pa vsaj le z malimi korekturami. Proračun je tiskan, kakor lani s po'asnili vred in dobe te knjige v kratkem vsi občinski svetniki. Potrebščine proračuna znašajo v rednem pro- metu 60,500.000 Din, v izrednem prometu pa Din 46,454.000, skupno znašajo torej vse potrebščine proračuna .97,044.00 Din. Kritje proračuna znaša v rednem prometu 49,4^4.000 Din, torej znaša primanjkljaj v rednem prometu l.OOfiOOO Din. V izrednem prometu znaša kritje MM4.000, primonikljaj pa 9.7!>0000 Din. Za kritje primanjkliaja bo treba najeti posebno posojilo. Skupno znaša proračunsko krilie НвЈЧВ.ООО Din, skupni primanikliaj pa 10.fWl.000 Din. V primeri z lanokim proračunskim predlogom je letošnji za 17 milijonov višji. Ka! bo danes Snlez'janski mladinski dom: Ob 8 zvečer XVI. prosvetni večer. Predvaja se fibn -»Zvezda Sahare«. Drama: »Divji lovecc. Igrajo člani prostov. gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Opera: Zaprto. Bela dvorana Uniona ob 8 «večer: Dr. Alojzij Kuhar: »Carilas v Angliji.« Vstop prost Salon restavracije pri »Levu«. Predavanje dr. Janka V ranč ča. pod ravnatelja »Pokojninskega zavoda« o sedanjem pokojninskem zavarovanju nameščencev in o nevarnosti osnutka o socialnem zavarovancu. Nočno slurbo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo v DOBRNI. Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdrav jenje (avto, stanovanje, ' hrana, kopeli in zdravnik) za ' Din 12' O-—. Prosp* kt' zastonj. 0 Uradni dan okrajnega gremija trgovcev v Celiu za člane trgovce v çornjegrajskem srezu se vrši v sredo, dne 25. t. m. in sicer od 10 do 12 dopoldne v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne M. šarb, od 14 do 16 pa v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. & Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico. Gremij trgovcev Celje sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njega bližnji ter daljni okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 3. marca 1931 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici premija trgovcev v Celju, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali nasvet v zadevah, ki jih zastopa Zbornica, naj se v omenjenem času zgla-sijo pri njem. © Rrgularijn Ljubljanice. Te dni so se raznesle po Ljubljani vesti, da so zaradi regulacije Ljubljanice nastale nove ovire. »Dobro poučeni« so celo trdili, da se je tvrdka ing Dukič. ki je izdražila regulacijska dela, premislila in umaknila svojo ponudbo. Informirali smo se. koliko je resnice na tem in smo zvedeli, da prav nič Tvrdka ing. Dukič ne misli svoje ponudbe umakniti in tudi če bi jo hotela, je ne bi mogla, ker so že potekli vsi roki. ki jih je imela tvrdka na razpolago. Sedaj se bo sestavila še natančna pogodba s tvrdko, nakar prične tvrdka takoj z delom. © Seja občinske uprave. Prihodnja sejn ljubljanske občinske uprave se bo vršila v sredo ob petih popoldne v magistralni dvorani. Na dnevnem redu so razne važnejše točke, tako odobritev kredita za popravilo, ozdroma nabavo nove telefonske centrale na mestnem magistratu, o najetju posojila l.OOO.COO Din kot obratno glavnico /a Mestno zastavljalnico, dalje o raznih regulacijskih delih, poročilo persomalmo-pravnega odseka itd. Po javni seji se bo vršila tajna seja. © Karitativna zveza vabi vljudno k zadnjemu predavanja, kako se udejstvujejo na karitativ-nem polju Angleži, ki ga bo imel dr. Alojzij Kuhar drevi ob 8 v beli dvorani Uniona. Vstop prost. © Umetnostno-zgodovinsko društTo priredi v sredo 25. februarja ob 3 popoldne ogled barvnega tiska v Jugoslovanski tiskarni. K obilni udeležbi vabi odboT. © Dr. Fgenolf, pedagog-fonelik, prične danps s poukom v tiotelu Miklič. Kdor bi želel z njim govoriti, naj se zglasi v hotelu Miklič od 11—12 ali od 17-18. © 0 zemlji in humusa bo predaval v sredo 25. februarja ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta dekan filozofske fakultete in predstojnik mineraloškega Instituta univ. prof. g. dr. Karel Hinterlechner. Predavanje, ki ga priredi podružnica SV D, je zelo važno ?л vse lastnike vrtov. — Vstop prost. © Predavanje v »Pravniku«. V četrtek, dne 20. februarja bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. namestnik višjega državnega tožilca dr. Avgust Munda: »Nekaj pripomb k sodni praksi z ozirom na novo kazensko zakonodsjo«. Predavanje se bo vršilo to'no ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba 79 in vabi k obilni udeležbi odbor. © Krajevni odbor Rdečeea križa v Ljubljani bo imel v sredo 4. marca ob 18 redni letni občni zbor v damski sobi kavarne Emona. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. © Društvu za zidavo rerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v I iti lil in ni je naklonil g. ban dr. Drago Marušič dar 10000 Din. G. banu se s tem javno zahvaljujemo za njegovo naklonjenost našemu društvu. — Odbor društva za ue. žup. in Z'davo cerkve sv. Cirila in Meloda pri Sv. Krištofu v Ljubljani. © »Divji lovec« v drami. Občinstvo opozarjamo na nocojšnjo predstavo »Divjega lovca« v drami. Tokrat nastopi prvič pred širšo javnostjo dramatični odsek prostovoljnega in reševalnega društva v Ljubljani, ki se je pred Časom osnovni. Občinstvo naj pokaže svoje simpatije "do gasilcev s čim številnejšim obiskom I © Razpis pisarniških potrebščin. Mestna občina liublianska razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za leto 1931. Predmeti kakor tudi dobavni pogoji se dobe proti povračilu stroškov med uradnimi urami v mestnem ekonomntu št. 12. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 5. marca 1931 opoldne in biti morajo že na zunaj označene z nadpisom »Pisarniške potrebščine«. © Sumljiv obisk v Mostah. Že včerajšnji »Slovenski list« je poročal o vznemirjenju, ki je nastalo v Mo&tah, ko se je raznesla vest. da so v neki hiši aretirali pod posteljo skritega novega »morilca«. Stvar se je izkazala za dosti bolj nedolžno, kakor pa so govorile o tem razni senzacij željni ljudje. V gostilno Marije Novakove sta približno ob četrt na osem prišla dva mladeniča in naročila pol litra vina. Neopaženo se je eden od obeh vtihotapil v nezaklenjeno spalno sobo gostilničarke in pričel stikati za denarjem. Gostilnirarka je bila dvakrat opozorjena, da je nekdo v njeni spalni sobi. Ko je gost lin ičarka stopila v sabo, je fant prestrašen smuknil pod posteljo ali čevljii so moleli izpod postelje in goetiliničnrka ga je mogla nato takoj izročili stražniku. Drugi fant pa je uganil, kaj se godi v gostilničarkini sobi in je naglo odnesel pete iz gostilne. Na policiji sc je izkazalo, dn je aretirani mledenič neki brezposelni delavec. Ni stražnici so ga preiskali in našli pri njem vit rili m električno svetilko. Policija pa je začela iskali tudi pobeglega tovariša in ga ros ponoči Izsledila v neki šupi na Dolenjski cesti. Fant jo imel pri sebi razne stvari, zelo pripravne za vlome iu tatvine, tako V torek, srerdo in četrtek t. j .od 24. do 26. t. m. Itadio Ljubljana radi čiščenja strojev ne ed- daja. Drugi programi i Sreda, 25. februar)«. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 16.00 Ploič*. < 17.00 Opera (plošče). 20.00 Orgle. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Ruska ura. 21.30 Koncert radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. 18.00 Plošče za otroke. 20.30 Koncertni večer. 22.00 Zvočni film. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 17.25 Plošče. 19.00 Koncert ciganskega orkestra. 20.20 Prenos iz študija. 23.00 Koncert opernega ork. — Dunaj: 13.10 Plošče. 15.25 Popoldanski koncert 18 00 Smučanje. 19.30 Koncert. 20.30 Simfonični koncert. 22.10 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.30 Pestra glasba. 20.45 Komorna glasba . — Praga: IS 20 Kabaret. 20.00 Praga. — I a» gerberg: 13.05 Opoldanski koncept. 17 00 Popoldanski koncert. 19.45 Večerna glasba. 20.30 Vesela «reda. — Rim: 12.45 Lahka glasba. 17.00 Pester koncert. 20.45 Prenos opere. — Berlin: 19.30 Orkestralni koncert. 22.70 Plesna glasba. — Katovice: 17.45 Ljudski koncert. 20.30 Varšava. — Miihlacker: 11.70 Promenadni koncert. 13.00 Plošče. 15.30 Otroška ura. 16.30 Popoldanski koncert. 19.45 Okrog sveta I. 21.00 Collegiura mu-sicum. — London: 17.15 Plesna glasba. 18.40 Kvintet. 18.55 Pevski koncert. 19.48 Koncert. 21.50 Pianoforte. 22.30 Plesna glasba. — Mor Ostrava: 12.30 Bratislava. 19.20 Radio ura. 20.00 Koncert češke filharmonije. — Leipzig: 12.00 Plošče. 16 30 Ljudska glasba. 19.30 Leharjeva ura. 21.10 Igra. 22.20 Plesna glasba. 0.30 Nočni koncert. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek »b 20 Torek, 24. febr.: »DIVJt LOVEC«. Igrajo Slani prostov. gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Sreda, 25 febr. DIVII LOVEC. Red B. Četrtek, 26. febr. GLEMBAJEVI, premijera. Red E. OPKRA. Začetek ob 20. Torek, 24. febr. RIOOLETTO. Red B. Sreda, 25. febr. SVANDA DUDAK. Red C. Četrtek, 26. febr. LOHENGRIN. Qostuje Marij Šimenc. Red D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 24. febr. ob 20: CARDAŠKA KNEGINJA. Ab. C. Prvič. Sreda, 25. febr. Zaprto. Četrtek, 26. febr. ob 20: CIGANSKA LJUBEZEN. Ab A. Kuponi. Petek, 27. febr. — Zaprto. It rfrošfupnprto Ruše. Podružnica Slov. planinskega društva v Rušah vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v sredo dne 4 marca ob 6 ozir. 7 zvečer v mali dvorani Sokolskega doma po običajnem dnevnem redu. Salezijnnski mladinski dom Kodnljevo. Nocoj ob 8 bo XVI. prosvetni večer. Predvajal se bo film »Zvezda Sahare«. Vstopnina 2 in 1 Din. Poizvedovanje Našla se je manjša vsota denarja na živilskem trgu. Dobi so Vrtna ulica 10. Rjava moška listnica z nekaj denarjem se je našla. Dobi se pri Bitenc, Černetova ul. 19, Spodnja šiška. Izgubljeno. V soboto zvečer se je zgubila denarna listnica z večjo vsoto denarja in mnogimi listinami na poti od kopališča OUZD po Miklošičevi ccsti. Marijinem trgu in Prešernovi ulici do trgovine »Bata«. Naprošamo najditelj«, naj najdeno listnico izroči proti primerni nagradi v upravi »Slovenca«. Dnevna kronika Koledar Torek, 24. februarja: Matija (Bogdan), apostol; Sergij, uiučeuec. Novi grobovi + Smrt idrijskega rojaka. V Idriji je v soboto umrl upokojeni rudniški uradnik Korle Har-m e 1 j v 62. letu starosti. Bil je brat na Krasu priljubljenega dekana v Komnu pok. Adolfa Iiarmelja in stric prof. Dolfeta Lapajneta. Pokojnik je bil popularen človek, ki je veČkral nastopal v raznih igrah pri idrijskem gledališču. Blag mu bodi spomini Osebne vesli = Spremembe т sodni službi v Belokrajini. V Metliki so dobili novega sodnika dr. Aleksandra Grobelnika. Tudi v Črnomlju je sedaj nov sodnik Torelli. V Črnomlju je tudi nov odvetnik Tusoltn. = Diplomske izpile na filozofski fakulteti v Ljubljani so v februarskem terminu 1931 naredili ti-le kandidatje in kandidatinje: Avsenak Bogomir (narodna in obča zgodovina), Busija Josip (južnoslovanska m primerjalna književnost), Gspan Alfonz (slovenska in primerjalna književnost), Kajfež Joeip (kemija in fizika), Modic Stanislav (kemija in fizika), Pavlič Klotilda (klasična tilo-logija in zgodovina starega veka), Pretnar Zori-slava (franeoščina in primerjalna književnost), Sekolec Anton (filozofija in pedagogika), Starešina Peter (narodna in obča zgodovina), Šimunkovič Zvonimir (narodna in obča zgodovina), Štrukelj Vojteb (narodna iu obča zgodovina), Veselko Fran (narodna in obča zgodovina) = Diplomirala sta na tehnični fakulteti arhitekturnega oddelka ljubljanske univerze g. Bogomir Pus>t, mestni stavbenik iz Ljubljane, in g. Dimitrijevič Vangel lz Sarajeva. Častrtamol = Izpit ta čin rezervnega sanitetnega podporočnika so napravili med drugimi kaplari-dijaki: dr. Leon Kac, dr. Slavko ilonig, dr. Sla vomir Sam-bunjak, dr. Borisav Banjak in dr. Karel Šiško; za 8in rezervnega lekarniškega podporočnika Icaplar-dijok Viktor Tomčič in za Čin rezervnega veterinarskega podporočnika kaplara-dijaka Josip Bla-ievič in Evgen Kodrnja. =1» železniške službe. Napredovali so zvaničnik i 1. kat. iz III. v II. skupino: Cetin Alojzij, kur. Ljubljana II gor kol.; Medveèiek Silvij, Ljubljana gl. koL; Zagode Jožef, Žalec; Btzilj Anton, prom.-komere. odd.; Ajdid Franc, prog. eek. Celje; AndreJašiČ Andrej, prog. sek Maribor gl. proga; Airtoline Franc, prog. gek. Celje; Auda Srečko, kur. Maribor; BenČan Janez, Rakek; BezJaj Jožef, kur. Ljubljana I gl. kol.; Bobig Anton. Čakovec; Bračko Ivan. Maribor gl. kol.; Breščak Ivan, kur. Ljubljana I gl. kol.; Brezinščak Joeip, prog. sek. Celje; Bule Jožef, Ljubljana gl. kol.; Capuder Matijo, Ljubljana gl kol.; Cernezel Miklavž, kur. Maribor; Cobiik Janez, Maribor gl. kol.; Defman Vtneenoij, kur. Ljubljana I gl. kol.; Derglin Jožef, kur. Ljubljana 1 gl. kol.; Dimnik Ivan, Ljubljana t; Divjak Viktor, prog. sek. Ljubljana gl. proga; Dolinar Jožef, Ljubljana gor. kol ; Dolmčar Jožef, Maribor gl. kol;. Drašler Franc, kur. Ljubljana II gor. kol.; Drenik Ferdinand, prog. sek. Novo mesto; Frece Janez, Zidani most; Gajzer Janez, kur. Maribor; Ga.<»]>ertin Janez. prog. sek. LJubljana gor. dol. proga; Gavez Franio. prog sek. Ztdanl most; Gerbeo Jožef, Ljubljana gl. kol.; Go-ateninrk Jurij, Maribor gl. kol.; Gregorc Benjamin. LJubljana gl. kol.; Grobelnik Jakob, Gor. Dolič; Hajnšek Vincent in, kur. Ljubljana I gl. kol; Halozar Anton, kur Ljubljana I gl. kol.; floll Janez, Maribor gl. kol.; Hozner Janez, prog. sek. Novo mesto; llrašovec Anion, Maribor gl. kol.; Hribar Anton, prog. sek. Ljubljana gor. dol. proga; Jagodič Janez, prog. sek. Zidani most; Jam-ntk Franc, kur. Ljubljana I gl. kol.; JanfiS Jernej, kur. Ljubljana I gl. kol.; Jazbec Janez, kur. Maribor; Jeklič Jakob, kur. Ljubljana II gor. kol.; Jerič Franc, kurilnica maribor; Jesenko Janez, kurilnica Ljubljana I glavni kolodvor; JevSovar Janez. Slov Konjice; Kalan Martin, progovna eek. Novo mesto; Kirn Jožef, prog. sek. Ljubljana gl. kol.; Kllnar Blaž, kur. Ljubljana II gor. kol.; Kline Jernej, prog. sek. Celje; Knezetič Stepan, prog. eek. Novo mesto; Kočar Frančišek, prog. eek. Ljubljana gor. dol. proga; Koèevar franc, Trbovlje; Kopni Jožef, Ljubljana gl. kol.; Koprivec Franc, Ljubljana gl. kol.; Kos Matija, kur. Ljubljana I gl. kol.; Košenina Franc, kur. Ljubljana II 5or. kol.; Kottnik Jožef, Maribor gl. kol.; Kovšca ititon, Rakek; Kozjek Franc. Rakek; Krajnik Jo*ef, kur. Ljubljana I gl. kol.; Kralj Andrej. Ljubljana gl. kol.; Krašovec Jakob, kur. Ljubljana 1 gl. kol.; Krompak Miroslav, Maribor gl. kol.; Krznar Vincenoij, kur. Ljubljana I gl. kol.; Ku-mer Ivan. kur. Maribor; Kurbue Ivan, kur Maribor; Lah Mihael, Pragersko; Lahovnik Ivan, prog. eekctya Maribor kor. progn; Lang Anton, kur. Maribor; Lešnik Ivan, kur. Maribor; Ličen Alfonz, kur. Ljubljana II gor kol.; Lube.j Janez, prog. eek. Celje; Maček Anton, prog sek. Ljubljana gl proga; Malek Alojzij.- kur. Maribor; Maral Jožef, Maribor gl. kol.; Marinič Franc, Maribor gl. kol.; Markeš Janez, prog. sek. Jesenice; Medved Aloj-ïi.j, kur. Maribor; MesariČ Franc, kur. Maribor; Mirtič Frančišek, Ljubljana gl kol., Mohar Jožef, Ljubljana gl. kol.; Mu le j Štefan, Celje; Nagode Janez, Planina; Okretič Jožef, prog. sek. Ljubljana gl. proga; Orel Janez, Ljubljana, gl. kol.; Oreški Peter, Čakovec; Pačnik Lenart, kur. Maribor; Pa-jer Joeip, Ljubljana gor. kol. Oslale vesli — Gg. dekani, ki nameravajo za spomladno konferenco povabili našega zastopnika, da bo podal praktične nasvete, kako skrbeti za naše številne izseljence, naj blagovolijo to čim prej sporočiti. Družba ima namreč za to na razpolago samo onega gospoda. Zato treba dneve konferenc tako urediti, da bo čim največ mogoče ustreči. — Družba ev. Rafaela. — Kraljevski banski upravi prihajajo neposredno od raznih strani (korporacij, privatnikov itd.) številne prošnje, namesto da bi se te vlagale pri pristojnih županstvih, oziroma okrajnih tiačcl-stvih. Radi tega načina vlaganja prošenj zolo trpi hitrost v poslovanju kr. banske uprave, ker je treba prošnje pošiljati občinam, oziroma okr. načol-slvom v izjavo in posredovanje. Na ta način se trati dragoceni čas in pri prosilcih ustvarja nejevolja radi počasnosti poslovanja kr. banske uprave. Г)а bi se moglo delo pospešiti in poenostaviti, se opozarjajo prizadeti, da eventuelne prošnje vlagajo pravilno opremljene tnstnnčniin potom, to je preko pristojnih županstev, oziroma okrajnih na-celstev. — Tiskarska stavka v Kranja. V tfskarml »Sava« v Kranju je v ponedeljek 16. februarja izbruhnila Slavka grafičnih delavcev. Stavka ie nastala zaradi tega, ker je delavstvo zahtevalo, da podjetje odpusti nekega sprejetega neorganizira- nega delavca, kar pa je podjetje odklonilo kljub zahtevi Vrhovne tarifne vzajemnosti. V stavko je stopilo 20 delavcev Ln delavk, dva vajenca pn je vrhovni tiskarski forum oddal v nadaljnji pouk v druge tiskarne. V slučaju te stavke delata sporazumno Grenvij tiskarnarjev in organizacija grafičnega delavstva. Kakor čujento, je tiskarna »Sava< skušala nadomestiti manjkajoče delovne moči z neorganizirane! in se je zato obrnila na borze dela, ki pa v regularnih stavkah ne morejo podedovati delovnih tno5i, obenem pa iste tudi nd-majo, ker imajo grafifarji svoje posredovalnice za delo. Podjetju »Savi« pa se je zadnje dnđ po-srefiilo dobiti v Belgradu štiri ali pet neorganiziranih in brezposelnih delavcev tiskarske in knji-goveške stroke, ki so se pripeljali z nedeljskim brzovlakom v Kranj. Organizacija grafičnih delavcev seveda krepko podpira stavkujoče delavce in jih bo v slučaju daljše stavke v sporazumu z gre-mljem tiskarnarjev porazdelila nn delo po drugih tiskarnah. — Ostali dve tiskarni, to je Tiskovnega društva v Kranju in tiskarna »Kolektor« v Stra-žišču, delata s polno paro, na tarifirani podlagi in z domačim delavstvom. — Gospodinjska šola v St. Jeme|u. Dne 18. t m. je končala, kakor nam poročajo iz Št. Jerneja, gospodinjska šola pod spretnim vodstvom šolskih sester de N. D. petmesečni gospodinjski tečaj. Sedaj se vrši še drug trimesečni tečaj tje do velike noči. S kakim vesel'em so pohajala dekleta to šolo. S sozami v očeh so jo zapustile. Poleg domačink so se udeleževale tudi iz bolj oddaljenih občin: Št. Petra, Bele cerkve, Škocjana, Rake, Leskovca, Vidma. Ker imajo sestre premalo prostora, so se nastanila dekleta pri sorodnikih in prijateljih, kar je pa neprijetno tako za učenke kakor tudi za starše. Škoda in zopet škoda, da nimajo sestre večjega prostora, kamor bi mogle sprejeti večje število notranjih. Red bi bil pripravljen z izposojilom pozidati večjo stavbo, ko bi jim občina poskrbela vsaj stavbni prostor. Ta bi se pa s privolitvijo oblasti na prav primernem kraju in poceni dobil na zemljišču farne nadarbi-ne. Kolike koristi bi bila taka ustanova za domačo in osem okoliških občin, ki morajo sedaj z mnogo večjimi stroški pošiljati svoje hčere v šmi-hel, Celje ali Maribor. Ker bi šolske sestre prevzele v pouk »so žensko mladež, bi bila obstoječa osnovna šola razbremenjena, občina istotako ogromnega izdatka za stavbo še ene šole; za pouk in odgojo pa tako lepo poskrbljenol — Ko je Nj. Vel. kralj pred par leti podaril veliko vsoto v šolske namene, je izrečno poudaril, da so mu prav posebno na srcu — internati! Na noge torej poklicani faktorjil — Ra-'i dolga ▼ smrt. Iz Gornjih Štrukovcev v Slov. krajini poročajo: 55letnega kmeta K. Franca je dohitela prav žalostna usoda Šlo ie za neki dolg. Radi njega se je hudo spri z nekim sorodnikom. Kaj sta prav za prav imela med seboj, se ne ve natančno. K. si je vzel vso zadevo zelo k srcu. Tako ga je mučila, da več ni našel miru. V veliki razdvojenosti se je obesil. Žalostna usoda nesrečnega kmeta je vzbudila v okolici splošno sočutje. Revež je šel popolnoma po nepotrebnem v smrt. Sedaj so namreč našli pismo, iz katerega je razvidno, da j« on dolg, radi katerega j« nastal prepir, ie poravnal. — Preprečena smrtna nesreča. Z Jesenic po-o: Silen sneg, ki je zapadel pretekli teden, je med drugim tudi pri brzojavnih daljnovodih na ročajo: Silen sneg, ki je zapadel pretekli pravil mnogo škode. Kamorkoli se je človek ozrl, so ležale žice po tleh Direkcija pošte in telegrafa je zato poslala na Jesenice več izvežbanih delavcev, da napeljavo čimpreje urede. Eden teh je zlezel na drog, da bi pričel pretrgane žice va-zati. Spodaj stoječi pa so takoj opazili, da nekaj ni v redu. ker se je oni na drogu pričel zvijati. Z vrvmi in drugimi pripomočki sta splezala dva do njega ter ga s težavo spravila na tla. Bil je globoko nezavesten in |e težko hropel. Ako bi ne bilo takojšnje zdravniške pomoči, bi poškodbam gotovo podlegel. Kako je prišlo do nezgode? Od teže snega se je utrgala neka radioantena, padla na električno napeliavo. obenem zvezala telefonsko žico in tako se je dogodilo na ta edinstven način, da je bila brzojavna in telefonska naprava naenkrat pod napetostjo 380 voltov. Manjkalo je samo za las, da ni postal delavec «mrtna žrtev. Močno ožganega na rokah so prepeljali v bolnišnico. — Pri iïiasu sledi na kozarec naravne 5 Franz-Josef« grenčice, zavžite na tešče. izdatno izpraznenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef« vodn tudi pri pritisku nn jetra in debelo črevo kakor tudi pri zabreklib žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Misijonska. Za ljudsko enoglasno petje z orglami priredi SI. Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu je Din 1.50. — Napev je ljudski in znan, vendar se ne ve, kdo ga je prav za prav zložil. Besede so v izvirniku Slomškove, najbrž je tudi njegov napev. V tej izdaji je tekst nekoliko po p. Krizoslomu predrugačen. V ljubljanskih župnijah se bodo letos vršili sv. misi-jonl od 14. do 25. marca. V to svrho je g. Premrl omenjeno skladbo harmoniziral v G-duru (eno ter-co nižje) za ljudsko petje. Želeti je, da si jo nabavijo ne eamo cerkveni zbori, temveč tudi vsi verniki, ki se bodo udeleževali sv. misijonov. — Gumi-klinikn Onriil, Dunajska cesta št. 9, popravlja z najmodernejšemi stroji pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno. Kdo mi da pnmerne in dobre nasvete proti primerni nagradi? Star sem 35 let, poročen, imam dva otroka, sem neoporečne preteklosti, po poklicu uradnik in si radi neprimerne službe želim poiskati stalno in primerno eksistenco kje v mestu ali večjem trgu Slovenije. Razpolagam s takojšnjo gotovino do 165.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Stalna življenjska preskrba« št. 1744. Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež izpuščaie razlede od potu in vlage, volka od hoie zlas'i pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuie splošno znana Bartuličeva ZDRAVILNA MAST, ki jo proizvaja in razpošiha stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20 — Cena škatljice 10 Die. — Dobi se v vsaki lekarni. kadar se bliža velike žehtedan, zakaj Maribor □ Ogromno zanimanje je bilo v Mariboru za | izid nedeljskih mednarodnih smuških tekem v Bohinju. Od 18 naprej je v našem mariborskem uredništvu kar naprej brnel telefon in so po kavarnah in drugih javnih lokalih z velikim zanimanjem brali iz naše redne mariborske nedeljske nočne izdaje poročilo o rezultatih omenjenih tekem. Vidi se: Maribor postaja eno izmed važnejših torišč zanimanja za zimski sport v naši državi, prav posebno pa še za smučarstvo. O Kako reliti to vprašanje. V poslednjem času stopa v ospredje vprašanje mariborske uradniške menze, ki ji grozi deložacija. K temu smo prejeli sledeče vrstice s prošnjo za objavo: Zatrjuje se, da dobi prostore mariborske uradniške menze mariborsko zgodovinsko društvo. Kdo bi imel kaj proti temu, ako naj bo to v interesu razvoja te znanstveno kulturne institucije. Toda pri tem je treba misliti tudi na vse tiste, ki dobivajo v uradniški menzi razmeroma ceno hrano. Mariborska mestna občina je svojčas prepustila Zgodovinskemu oziroma Muzejskemu društvu paviljon v mestnem parku, glede katerega pa je prizadeto društvo izjavilo, da ni primeren za to, da bi se tamkaj hranile muzealije. Kaj ko bi napravili kompromis in bi uradniški menzi prepustila mestna občina paviljon v mestnem parku, Zgodovinskemu oziroma Muzejskemu društvu pa dosedanje prostore uradniške menze. Izvedba tega načrta je tem izvedl:i-vejša, ker se nahajajo v navedenem paviljonu že od preje, ko je bila tamkaj kavarna, zelo primerni in lepo urejeni kuhinjski prostori, ki bi povsem zadoščali obratu. Na drugi strani pa je dana možnost, da razširi Uradniška menza svoje delovanje s tem, da prevzame in otvori parkovo kavarno, ki bo ob številnem članstvu, ki bi prihajalo tjakaj obedovat in večerjat, prav gotovo bolje uspevala kakor je doslej. Sedanji prostori uradniške menze naj se porabijo tako, da postane celokupna ka-zinska zgradba s Študijsko knjižnico, gledališčem itd. hram prosvete v Mariboru. Nikakor pa naj se ne izvrši ta veliki načrt, dokler se uradniški menzi tako ali drugače ne preskrbijo in zasigurajo drugi prostori. □ V unionskem kinu se predvaja od 26. t. m. naprej krasen film »Viharji nad Mont Blancom«, ki kaže izredne naravne montblanške čare. Med mariborskimi planinci je opaziti izredno zanimanje za omenjeni film. Treba pa je tudi vedeli, da predvaja mariborska Prosvetna zveza istočasno film mariborske zimskosportne zveze o smuških tekmah za prvenstvo Dravske banovine, ki so bile dne 18. januarja t, 1. na Pohorju s ciljem v Ribnici na Pohorju. □ SSK Maraton. Opozarja se, da imajo razen članov upravnega odbora izpolniti prijavnice vsi, ki želijo postati klubovi člani, brez ozira na to, če so se že vpisali v to ali ono sekcijo. Prijavnice imajo izpolniti tudi sekcijski funkcionarji, □ Važna Izjava z občrega zbora gasilnega in reševalnega društva. Na sobotnem občnem zboru navedenih društev, o čemer smo poročali že v nedeljski številki, je mnogozaslužni načelnik Ivan Voiler pri slučajnostih podal izjavo, da je v preteklem letu narastlo število društvenih članov-Slo-vencev, kar prav iskreno pozdravlja, in da je prav razveseljivo gledati, kako lepa in vzorna harmonija vlada med slovenskimi in nemškimi člani v skupnem društvu, ki mu je pomoč blilnjikn prva bi poglavjtna naloga. G GrobovL Umrle so: Marija Bradač, soproga upokojenega železničarja, stara 70 let, Frankopano-va 5. Pogreb bo danes popoldne na itudenškem pokopališču. — Gabrijela Gril, zasebnica, stara 80 let. Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvašnice na ma-gdalensko pokopališče. — Anica Kotnik, učiteljica, stara 24 let, Einspielerjeva 34. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — Terezija Brodnjak, soproga upokojenega železničarja, Ob železnici 14. Pogreb jutri ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blagim pokojni-cam svetila večna luč, težko prizadetim rodbinam naše najgloblje sožaljel □ Mariborski konzum ima dne 12. marca ob 19 v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze na Koroški cesti 1 svoj redni občni zbor. O Avtodom bodo gradili mariborski avtomo-bilisti, včlanjeni v mariborski sekciji Avtokluba; o tem se je razpravljalo na nedeljskem občnem zboru, o čemer je poročal že včerajšnji »Slovenski list«. Naknadno poročamo, da se je na nedel)-skem občnem zboru napravil sklep, da se omogoči gradnja takega doma z izrednimi prispevki članstva. Predmetno iniciativo mariborskega avtomobilskega kluba je treba iz stališča napredka in hvalevredne podjetnosti najtopleje pozdraviti. Z domom bodo pričeli graditi, čim bodo v proračunu predvideni gradbeni stroški zasigurani. □ Konec Tegettholove rojstne hiše. Odstra-njevalna dela na omenjenem poslopju se bližajo koncu; bila bi bržčas že gotova, ko bi ne bilo gradbeno vodstvo radi neugodnega vremena, ki onemogoča reden odvoz neuporabnega materiala, prisiljeno provizorično odpustiti skoraj nad polovico zaposlenega delavstva. □ 11. marca 1931 — »Vnebovzetje«. □ Avtobusni promet Maribor—Ptuj je z včerajšnjim dnem zopet redno vpostavljen. □ Poroka. Dr. Anton Štor, mornariški zdravnik v Trstu, brat znanega mariborskega odvetnika dr. Štora Stanka, se je poročil z gdč. Olgo Senico, hčerko upokojenega policijskega uradnika v Mariboru. Bog daj srečo! O lz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju se je razvil včeraj popoldne veličasten sprevod, v katerem so se uvrstili številni prijatelji, znanci in sorodniki blagopokojnega Alojzija Ra-kovca, uradnika mariborske mestne policije. V sprevodu je bilo videti pokojnega brata, župnika Rakovca, razen tega skoro polnoštevilno uredništvo mariborske mestne policije z nadsvetnikom Vekoslavom Kerševanom na čelu. Okrožni inšpektorat je zastopal tajnik na tukajšnjem okrožnem inšpektoratu Matija Malešič. Rajnkemu Rakovcu bodi ohranjen trajen spomin! □ Priporočljiv tapetnik. Tapetnik Ivan M., rodom iz Zagreba, je Izvrševal do 11. maja 1930 ▼ Mariboru svoio tapetniško obrt. Prihajale so stranke z naročili. Sprejemal je Ivan M. naročila in obenem z naročili tudi plačila vnaprej, predujme itd., kar še odgovarja raznim pojmom te vrste. Oferna-žil je več strank za denar in platno, tako da izkazuje skupno prizadeta škoda vrednost 43cO Din. Ivan M. se je včeraj zagovarjal pred mariborskim sodiščem. Obtoženec je bil obsojen na osem mesecev strogega zapora in dvoletno zgubo častnih pravic. V podmornici na „Streho sveta" Ekspedicija na Severni tečaj pod morjem New York, febr. O zanimivi ekspediciji na severni tečaj, ki se bo vršila v podmornici in ki jo bo vodil Wil-kins, poročajo zanimive podrobnosti. Medtem ko so doslej poskušali premagati ledovje severnega tečaja z zračnimi ladjami in letali, ki so letala nad ledom, bodo sedaj poskušali priti na severni tečaj pod ledom. Podmornica pojde iz Amerike v London, kjer se bo preskrbela z vsemi znanstvenimi potrebščinami iz angleških laboratorijev. Aparati, ki jih bodo vzeli s seboj, so tako posebne vrste in tako čudoviti, da bi vsak zasiužil poseben popis Londo v obširni knjigi. Najbolj nevarna pot iz ondona bo po Severnem morju, kjer je velik promet in kjer bo velika nevarnost, da podmornica v megli ne bi kam zadela. Na Norveškem v Bergenu bodo prišli na podmornico norveški znanstveniki dr. Svedrup, kemik dr. Villinger in drugi. S pomočjo posebnih cevi, ki jo bodo iz podmornice, ko bo plavala pod ledom, spuščali v lobočino, bodo preiskavali dno Ledenega morja, i ga še nikdar nobeno človeško bitje ni videlo. V Bergenu bodo dobili na krov podmornice tudi poseben aparat, obstoječ iz treh nihal, ki bo zaznamoval in obenem fotografiral najmanjši tresljaj zemeljske skorje na Severnem tečaju, ki ga imenujejo »Streho sveta«. Blizu Spitzbergov je "remogovnik Advent-Вау, kjer se bodo zadnji-rat lahko preskrbeli z živežem. Potem pojde podmornica proti Orônlandiji, kjer bodo znanstveniki proučavali morske tokove Po tej poti doslej še nikdar ni plavala nobena ladja. Severni konec Spitzbergov in severna obala Orônlandije, je kar pokrita z vodnimi pticami, ki jih ne vidiš drugje, kakor le v nekaterih redkih i muzejih. S Severne Grenlandije pojde podmornica s svojimi podmorskimi junaki naravnost na severni tečaj. Strokovnjaki trde, da je oni del poti od Spitzbergov na Severno Grônlandijo mnogo te-žavnejši in nevarnejši, kakor pa ta del od Grôn-landije na Severni tečaj, kjer led ni tako zelo debel. Pa je tudi vseeno, ali je debel, ali ne, podmornica se zanj ne bo zmenila, ker pojde pod njim. Samo kadar bo primanjkovalo zraka, bodo znanstveniki in jsosadka podmornice s posebnimi istrumenti izdolbli v ledu, pa naj si bo še tako debel, dovolj veliko odprtino, da bodo lahko prišli na vrh, ter preiskali površje. To počasno plazenje, bo nekaj čudovitega in skrivnostnega. Skozi posebno okno, bodo s pomočjo fo-toelektričnega instrumenta iz podmornice vedno lahko ugotavljali, kako debel je led nad njimi. Obenem pa bodo posebni merilci ugotavljali, kako globoko plove podmornica in kako globoko segajo ledene plasti. Istočasno bodo merili glo-bočino oceana. Vsako minuto šestkrat bo signalizirana globočina kako globoko je v tistem kraju morje. Dva opazovalca bosta neprestano opazovala pri zavarovanem oknu vse življenje, ki se bo v morju pod ledom pojavljalo okrog podmornice. Morda ne bo treba vedno plaziti se pod morjem, ker bo brez dvoma podmornica prišla tudi v tokove, kjer ne bo ledu. Kakor upajo, bo iz ! podmornice, ko bo plavala pod ledom, treba večkrat napraviti v led luknjo, skozi katero bodo potisnili iz podmornice svoj premakljivi stopič, skozi katerega bodo potem znanstveniki splezali na led. Sodijo, led ne bo nikjer debelejši ko 20 čevljev. Kakor rečeno, bodo znanstveniki skozi ta stolpič izpod morja prilezli na led, kjer se bodo lahko solnčili z začudenimi tjulni in severnimi medvedi. Njihovo delo seveda ne bo soln-čenje, ampak znanstveno ugotavljanje. Magne-tiki, meteorologi in iotografi bodo imeli zelo neprijetno delo, sredi morda razbesneiih elementov m stranšega mraza. Drugi pa bodo ostali v podmornici, lepo na varnem in suhem. Seveda, ne brez dela. Ob takih prilikah mislijo postaviti zunaj na ledu oddajno anteno z baterijami, ter oddajati radio brzojavke. Pravijo, da bo tudi kuhar imel dela čez glavo, ker je v polarnih krajih človeški apetit baje izredno velik. Pri teh merjenjih in raziskovanjih zunaj na ledu je pričakovati večjih nevarnosti, kakor pa v podmornici pod ledom. Aparati, ki bodo preiskavali magnetizem in njegovo moč, bodo morali biti precej oddaljeni od kraja, kjer bo ležala podmornica, da ne bo motenj. In v tem bo največja nevarnost, da bi se ne prikradla kaka zver, ki bi napadla človeka ali naprave. Nevarnost je tudi v tem, da bi se utegnilo ledovje razpočiti in bi struja odnesla tisti del ledu, na katerem so raziskovalci s svojimi instrumenti. Nevarno bo tudi, če bi se raziskovalcem približale vsaka od svoje strani kake večje ledene gore. V tem slučaju bi jih vse skupaj zmlelo. Zato bo potreba, da bodo vsak trenutek pripravljeni vkrcati se hitro na podmornico in se potopiti. To naporno in naravnost strašno življenje bo trajalo dva meseca. Če se posreči, bo to za znanost ogromnega pomena. Zato ves svet strmi nad tem drznim poskusom in občuduje te junake, ki hočejo s podmornico priti na streho sveta. Žrtve bele smrti Dteentie (&vica), 22. februarja. V dolind Medelsertal se je v petek zjutraj trtrgal plaz, ki je deloma odneeel veliko hišo gostilne >Zur Poete. Ubit je bil večji del 12 glave družine: oče, mati, štirje otroci Ln stara mati. Le etari oče se je s štirimi sinovi in vnuki še pravočasno rešil. Innsbruck, 22. februarja. V vzhodnih Tirolah v dolini Villgraitener Tal •e je v petek zjutraj zgodila strašna katastrofa, ki je uničila ekoro vso družino. Z višine 2400 m se je utrgal plaz, ki je med potjo odnesel štiri mline ter razdejal hišo kmeta Jožefa M a i e r j a. Gospodar in vseh njegovih sedem otrok je mrtvih. Najmlajši sin jie bil star 14 let. Mater pa je zračni pritisk vrgel v klet, kamor je priletela s tnko silo. da si je zlomila nogo v stegnu ter nezavestna obležala. Njo so še živo rešili. Od mrtvih njeniih otrok sta bila dva zadušena, drugi ubiti. Tudi ven živina je bila pobita. Razdejana hiša je stala v višini 1450 metrov. Dunaj, 22. februarja. Več turistov in smučarjev pogrešajo, ki so šli v planine, od koder sedaj prihajajo vesti o velikih plazovih. V teku tega tedna sta plazova zasula na dveh krajih deželno železnico pri Kapfen-bergu. Ravno tako poročajo o velikih plazovih izpod Sem meri nga. V zgornji dravski dolini na Koroškem so sneženi zameti ustavili lokomotivo in jo vrgli s tira. Tudi [»možni vlak, ki je šel na pomoč, je večkrat obtičal v zametih in plazovih. Tudi pTogo Lienz-Innichen eo na več mestih zasuli plazovi. Hora španska vlada. Od leve na desno: Hoyoe, Romanonee, Bugallal, Alkuccmas, La Cierva, Alaura. 30 rudarjev zasutih Katastrofa v Rothbergu pri Aachenn. Aachem, 22. februarja. Vsem je še v spominu strašna nesreča, ki se je 21. oktobra lani zgodila v rudniku Alsdorf, kjer je nekaj sto delavcev izgubilo svoje življenje. Včeraj zjutraj ob jK>18 pa se je podobna nesreča pripetila v premogovnem rudniku Rothbergu, kjer je v rovu Eschweiler Reserve nastala eksplozija izredne sile. Na štirih oddelkih tega rova je delalo 100 mož. Na številki 12 je naenkrat nastala strašna eksplozija pelinov, ki so se zbirali v jami. Ta eksplozija je bila tako strašna, da je vse razrušila in tudi 70 rudarjev iz sosedne številke U vrgla več metrov daleč v stene in vagone. Od teh 30 rudarjev jih je moglo 30 zbežati po sosednem rovu proti izhodu. Sprva so bili čisto brez uma, pozneje so se od strahu opomogli in se rešili, toda dva od teh so med potjo zajeli stnipeni plini In sta obležala ter so ju pozneje privlekli že mrtva na dan. Ko so zunaj zvedeli za nesrečo, so takoj pričeli reševati. Ljudstvo je drlo na kraj nesreče, da je bila vsa cesta, ki vodi k rudnikiu, črna ljudstva. 10 rudarjev so pripeljali v bolnišnico, ker so jih omamili strupeni plini. Drugi poškodovanci 90 dobili hude zunanje in notranje poškodbe in bo brez dvoma še mnogo njih pomnožilo število mr-ličev. Do snoči so spravili na dan 30 mrtvih. Boje pa se, da je še 30 do 40 rudarjev zajetih v razdrtem rudniku in da bo težko koga še živega rešiti. Srečonosna - Judita in Hotohrn Madrid. Devetnajstletnega nemškega skladatelja R. M. Siegel-a iz Krefelda, čegar opereta »Mož v fraku« je dosegla pri primieri znaten uspeh, je srečala v Madridu čudna sreča. Siegela, ki se je mudil v Madridu v naučne svrhe, je zanesla pot v neko zastavljalnico, kjer je obudila njegovo pozornost zelo stara, navidezno malo vredna slika. Predstavljala je Judito s Holofernovo glavo. Siegel je v sliki odkril delo velikega španskega klasika Ri-bére. Šef restavrator Pradovega muzeja je sliko očistil in izkazalo se je, da ie to sploh eden največjih umotvorov slikarja Rioére in ena najlepšin umetnin španskega slikarstva iz 17. stoletja (slika j ebila izvršena približno 1. 1635). Slika je takoj našla kupca in prešla v eno največjih ameriških zbirk. Skladatelju Siegel-u pa je prineslo srečno odkritje potrebna sredstva, da je mogel dovršiti svoje skladateljske nauke. Riesser Larsen, znani norveški letalec, je norveškemu zunanjemu ministru sporočil, da je pri poletu na južni tečaj odkril novo deželo, na katero je vrgel norveško zastavo. Novo deželo je imenoval j» prinoezinji Ragmhildi. Jesenice Samoumor. Še ni poteklo štirinajst dni, ko se je mlado dekle zastrupilo v neki jeseniški gostilni, ko je v soboto pod noč bliskovito brzela od ust do ust strašna novica, da se je ustrelil disponent Kranjske industrijske družbe g. Robert Kailer. V prvem hipu tega nihče ni mogel verjeti, kajti baš letošnji predpustni čas je bil g. Kailer izredno razigran ter vedno dobre volje, obiskoval skoro vse zabave in prireditve, dočim se je prejšnja leta izogibal vsake šumne družbe. V soboto popoldne je vršil svoje posle v svoji pisarni. Dasi ima uradništvo sobotne popoldneve že od nekdaj proste, je bil g. Kailer vsled preobilnega posla primoran tudi ob sobotah popoldne prebiti v uradu. Najbrže ravno vsled izredne zaposlenosti se mu je omračil um in v takem stanju je nameril na sence samokres ter sprožil. Prihiteli tovarniški zdravnik je takoj odredil, da so ga odpeljali na kolodvor in z vlakom v bolnišnico, vendar pa je le malo upa"ja, da bi ostal pri življenju. Pri KID je bil uslužben okoli trideset let. Bil je zelo mirnega značaja in splošno priljubljen med Jeseničani. Podružnica »Slovenca«. Še sedaj marsikdo ne ve, da se nahaja v hotelu »Triglav« na Jesenicah ekspozitura »Slovenca«, katero upravlja gospodična Tončka Savinšek, prevzema oglase, naročnino in daje vsakovrstne informacije, tičoče se »Slovenca«, »Slovenskega lista«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Domžale Občni zbor SK Diska se bo vrštl v nedeljo 1. marca ob 3 popoldne v prostorih tukajšnje osnovne šole. Na dnevnem redu je tudi izpremem-ba pravil. SK Disk je bil v prošlem letu eden najagilnejših športnih klubov nn deželi ter hoče svojo agilnost v tekočem letu podvojiti, za kar mu gre vse priznanje. Najeti namerava posojilo, da svoj krasni športni prostor ogradi. Kmetski tečaj je v razmahu in se nemoteW> nadaljuje kljub slabi poti. Obisk tečaja je pa oslabel, pa ne radi snega in poti, temveč radi pomanjkanja zanimanja za dobro stvar. V naši župniji sta bili predjmstom samo dve poroki. Tudi znamenje gospodarske krize. Kočevje Spremembe pri okr. načelstvu. Gospod M. Miloš, dosedanji komisar, je premeščen v Livno, primorska banovina. Služboval je pri nu dolgo časa in bil povsod priljubljen. Želimo mu na novem službenem mestu obilo sreče in zadovoljstva. Na njegovo mesto je prišel gosp. Trojan Alfonz iz Sinja in je prevzel posle pri okr. načelstvu. Imenovanje. Na po umrlem g. Petschetu pri gozdnem uradu kneza Auersperga izpraznjeno mesto je imenovan g. Poznik Friderik. — Izmed 38 prosilcev za blagajnika pri mestni občini je imenovan g. Kuret St. iz Mengša. Službo nastopi v kratkem. Lovski blagor. Pretekle dni je ustrelil lovec g. Ivan Kônig mladega divjega prašiča, ki je tehtal 30 kg. Kulturni obzornik Rossums Universal Robots V Delavski zbornici. V nedeljo 22. t. m. je sekcija »Borcev« Krekove mladine vprizorila na odru Delavske zbornice kolektivno dramo češkega pisatelja Karla Čapka v 3 dejanjih s predigro »Rossums Universal Robots«, katero je pred leti vprizorilo v Ljubljani že Narodno gledališče. Mnogo poguma, resnosti in dobre volje so pokazali igravci ne le ob izbiri dokaj težavnega komada, marveč tudi v vestni in presenetljivo trdni pripravi za vprizoritev. Kakor so namreč zevale tu pa tam neizogibne razpoke v prednašanju, tako je bilo mnogo prizorov takih, da smo mogli po- Îiolnoma pozabiti na nedostatek neuglajenosti di-etantskih igravcev ter z vso vnemo slediti dejanju na odru. Tak uspeh je izredno velik zlasti v oceh tistega, ki ima vsaj malo pojma o tem, kaj Je gledališka prireditev nepoklicnih igravcev. Koliko železne discipline, koliko malenkostnih stvari, ki v pravem gledališču sploh nikomur ni treba skrbeti zanje, koliko poglobitve — in vse to iz golega idealizma, poleg vsakdanjega poklicnega dela! Kdor ve, kakšna muka in kakšna obupna borba z neštetimi nepredvidenimi težkočami. kakšen boj s stoglavim zmajem je priprava diletant-ske predstave, take mislim, ki je kakor vprizoritev Čapkove drame resnobna in moška, temu se pohvalne besede ne bodo zdele razmetane in zapravljene. Ugotovili smo, da je bilo igranje skoz in skoz smiselno — in to je mnogo. Da je bilo igranje kolikor toliko neprisiljeno in prirodno — kar je še mnogo več. Nazadnje smo še ugotovili, da je bil v izbiri igre in na vsej vprizoritvi poudarek iz dobre zavesti sodelujočih, da je bila beseda, na odru izgovorjena, tudi iz srca vseh povedana — in to je največ, kar moremo pričakovati od ne-pokličnega odral ». i. Pismo iz Belerada O krizi knjige je bilo zadnja leta že toliko pisano in razpravljano, da se mi zdi odveč in neumestna vsaka nadaljnja beseda. Vendar se je to vprašanje v krogu posameznikov v srbohrvaški javnosti iznova pokrenilo. Znani zagrebški tednik »Književne novine« je celo anketo otvoril o njem. O motivih in uspehih te, danes le deloma (samo samo za Zagreb) aktualne ankete, par besedi. Ni dolgo tega, ko je dr. Mladen A. Horvat v istih »Književnih novinah« na koncu članka »Književnik i knjižar« vzkliknil: »Neka se javi za-grebački Geca Kon — i pitanje kiize hrvatske knjige biti če maknuto sa mrtve tačke.« — Torej založnika kot je g. Geza Kohn v Belgradu, bi Zagrebčani radi. Morda jih je res prevzel njegov zavidanja vreden uspeh v zadnjem času. Ali ta uspeh ni neosnovan in slučajen. To je na eni strani efekt dolgotrajnih notranjih (in čisto organizacijskih) naporov g. Kohna, na drugi pa tudi nujna posledica razmer v prestolniških književnih krogih in naraščanja čitaioče publike. Morda mi marsikdo ne bo niti verjel, če napišem, da je gosp. Geza Kohn v letošnjem letu, to je v približno sedmih tednih, izdal deset čisto literarnih knjig domačih pisateljev. To je uspeh, ki ga, kolikor so mi znane naše razmere, ne more pokazati noben založnik v Jugoslaviji. Pa bi si kdo mislil, da gosp. Kohn morda riskira. Pa ne. On dela po detajlnem programu, točno in neprestano, sprejema nove rokopise, uvaja Hrvate s cirilico med Srbe in gradi na ta način kulturni most, ki je potreben, po cele ure presedi v svoji sobici in razgovarja z vsokomur, ki ga obišče, in vedno je miren in vesel. Vselej, kadar ga obiščem. me preseneti s kako novostjo. Pred par dnevi je v »Politiki« objavil članek o svojem delu in pojasnil uspeh. Kot pozitivne momente v borbi proti krizi knjige, ki so v zadnjem času nastopili, omenja: pomirjenje med posameznimi književnimi grupacijami, ki so si do nedavna bile neprestano v laseh, lepa gesta dnevnega časopisja, ki vsak dan več pažnje in prostora posveča lepi knjigi, zakon o zaščiti duhovne svo-jine, oslabitev ekstremnih smeri med književniki, ki so se na ta način neprimerno približali občinstvu, utihnjenje političnih borb, ki so iz dneva v dan polnile s svojo prazno slamo najlepša mesta v dnevnikih itd. Dobesedno takole pravi g. Kohn o svojem uspehu: »Vsak dan naraščajoča ekonomska kriza, radi katere ljudje niso nič več mogli kratiti dolgčas po gostilnah in v enem večeru zapravljati na stotine dinarjev, je publiko vrnila knjigi, ki bo vedno ostala najmanj škodljivo in najcenejše uživanje. Jaz nisem čakal, da bo to izprevidel zadnji trafikant, ampak sem zavihal rokave in začel prebijati led, ko se je komaj premaknil, Če je že treba posamezniku v ljudski skupnosti priznati kako zaslugo, je to moja zasluga. Ko sem začutil, da je prišel trenutek, sem poklical Petroviča, Kovačeviča, Bogdanoviča, Krležo, Čosi-ča in druge stare in mlade, več ali manj znane književnike, pa jim rekel: Dajte mi rokopisovl Izdati jih hočem. Ako jih občinstvo ne sprejme, bom ob denar, vi pa ob založnika za nadaljna dela.« Tako gosp. Kohn. Pa je uspel. Do konca uspel. Če danes Srbi govore o književni krizi, je to fraza, in zelo neumestna. »Krležo kot Vasiča ali Cankarja sem pripravljen izdajati,« pravi g, Kohn na koncu, ki ga zabeli z naslednjo konstatacijo: »Zato sem sam trikrat več pisateljev iz področja latinice izdal, ko so vsi založniki knjig v latinici izdali cirilskih del.« Gosp. Kohn ima v tisku prozo gosp. Rastka Petroviča in pesmi Miroslava Krleže, za jesen pa pripravlja najmanj petnajst novih leposlovnih knjig. Že lani se je govorilo o novi seriji knjig Srp. knj. zadruge, ki naj bi se nazivala Savreme-n i k. Letošnje prvo kolo bo obsegalo naslednja štiri dela: U agoniji (drama M. Krleže), Milosnica Mara i druge pripovetke (Ivo Andrič), Pozorišne kritike (Milan Grol), Pripovetke (Desanka Maksi-movič) izide koncem marca. Pred kratkim je izšla prva novelska zbirka Črnogorca Batriča Marjanoviča z naslovom Sa dinarskih stran a. Prinaša devet novel, ki jih je pisatelj brez potrebe razvrstil v predvojne, vojne in povojne. Po snovi so iz narodnega življenja, z bregov reke I.ima in Črne gore sploh in pisane v plastičnem ljudskem jeziku. Naj-uspelejše so: Smrt na obali, Luda krv, Petkov grob in Zločin. Na nekaterih straneh sem opazil občuten prodor realizma, ki miljeju in vsebini dobro stoji. Lepa poteza, ki služi avtorju le na čast, je neizumetničenost m izvirnost. Knjigo je ▼ lepi opremi izdal gosp. Kohn. Na polju zgodovine južnoslovanske umetnosti moram zabeležiti izid obsežnega (kvart, 503 str., 307 risb in fotografij, 52 fotografskih tabel) dela »L'art byzantin chez les Slaves«, ki je v redakciji gosp. Milleta izšlo kot četrta knjiga v seriji »Orient et Byzance«. To je ogromen zbornik člankov številnih evropskih znanstvenikov vseh mogočih narodnosti o problemu stika in vplivanj bizantinske umetnosti na Balkan, Delo je posvečeno ruskemu bizantologu T. Uspenskemu (članek o njem pisal Ch. Riehl). Uvod je napisal sam G. Millet. Belgrajski kvartet (gg. Mihajlovič, Ličar, Zorko in Tkalčič) je pred kratkim z uspehom gostoval v Sofiji. Koncertantom je šel posebej na roko znani sofijski skladatelj g. Dobri jiristov, ki ë' : pred lanskim in lani posetil s hčerko Liljano elgrad in ki se zelo trudi za kulturno zbližanje Bolgarije in Jugoslavije. Belgrajski akademski pevski zbor »O b i 1 i č« pod vodstvom gosp. Lovra Matačiča že dolgo študira Briicknerjevo mašo v d-mollu in njegov Te Deum. Obe deli bosta izvajani jutri 23. t. m. v gledališču. Med občinstvom vlada veliko zanimanje za znanega komponista, ki pa v Belgradu doslej še ni bil izvajan. Prešernov Sonetni venec v srbo-hrvatskem prevodu gosp. Trifuna Dukiča je izšel že v drugi izdaji (»Skerlič«, Cetinjska 14). Cena 4 Din. Zadnjo soboto so belgrajski književni krogi roslavili stoletnico rojstva prve srbske pesnice lilice Stojadinovič — Srbkinje, vrd-niše vile. Večer je bil prirejen v Umetniškem paviljonu. Govorila sta gg. M. Bogdanovič in N. Bar-tulovič. Prihodnja številka »S. knj. Glasnika« bo po veliki večini posvečena spominu Dostojevskega. Tone P. «iiim**^......i....... Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne Zadružna statistika V nedeljski Hevilki «no objavili podatke • poslovanju zadrug-članic Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in Zveze gospodarskih zadrug. V naslednjem podajamo podatke o vseh treh zvezah v svrho primerjave. Najmočnejša jc vsekakor Zadružna zveza. Edino priključitvi starih kreditnih zadrug iz območja Celjske zveze je pripisovati, da imajo članice Zveze slovenskih zadrug več lastnih sredstev, pa se bo to razmerje izpremenilo v korist ljubljanske zveze, ker imajo njene članice več čistega dobička, saj jih je znatno več. Glavni podatki so sledeči (po stanju koncem L 1929): ZZ ZSZ ZGZ članic zadružnikov promet (milj.) deleži (milj.) 578 320 141.458 69.439 5,831.8 3.141,— 8.7 8.6 46 24 071 426.8 4.8 rezerve (milj.) 31.5 Ж— 2.6 vloge (milj.) 998.8 601— 21J čisti dobiček (milj.) 7.7 5.4 7 izguba (milj.) 0.3 0.5 7 (ZZ = Zadružni zveza, ZSZ = Zveza slovenskih zadrug, ZGZ = Zveza gospodar, zadrug.) Vidimo, da so slovenske zadruge zbrale nad 1.600 milj. Din vlog in v tem daleč prekašajo banke in regulativne hranilnice. Regulativne hranilnice so imele 1. 1929 1.025 milj. vlog, vloge pri bankah pa so znašale (književne in tekoči računi) 945 milj. Din, pa je mnogo teh vlog že sekundarnih. Po podatkih prof. dr. Ogrisa so znašale vloge 1928: zadruge 1.425 milj., reg. hranilnice 829 milj. in banke 735 milj., skupno torej 2.990 milj., 1929 pa 3.594 milj. nevpoštevaje seveda zadruge izven naštetih zvez, pri bankah zopet pa bi bilo odšteti vloge iz izvenslovenskih pokrajin (pri podružnicah). Umor pred 7 teti Bilance lagrebâkih bank. Sedaj «ta objavili svoji bilanci še dve manjši banki. Hrvateka giepo-danska banka ima pri glavnici 0.75 milj. 2.04 (2.01) milij. vlog, 0.06 (0.09) milij. upnikov in 0.56 (0.425) milij. reeskonta. Čisti dobiček znaša 33.583 ( 33.000) Din in ostane dividenda 4% neizpremenjena. — Večja je »Stedionica i Zalagaonlcat, ki ima glavnice 2.5 (2.5) milij. in 9.3 (8.6) milij. Din vlog, 0.6 (1.1) upnikov ter 0.6 (0.5) millj. Din reeskonta. Cisti dobiček je nekoliko višji kakor lani iti znaša 0.24 (0.22) milj. Din. — Hrvatska katolička banka je ena manjših zagrebških bilanc. Pravkar objavljena bilanca za 1930 izkazuje povečanje vlog od 25.86 na 27.11 milj. in malo zvišanje upnikov od 3.835 na 3.861 milj. Din pri glavnici 5 milj. Din. Čisti dobiček znaša 0.95 (0.94) milj. Din in ostane dividenda neizpremenjena. — (Diskontna banka ima pri glavnici 1 milj. Din 5.85 (5.15) milj. vlog, 2,19 milj. tek. računov in 1.67 (O.OS mili. upnikov. Velikemu dvigu tujih sredstev je sledilo povečanje dolžnikov od 3.34 na 6.64 milj. Čisti dobiček maša 20.767 (26.188) Din. Vpisi v trg. register; Elektroindustrija, d. d, v Ljubljani; glavnica 750.000 Din; Stuhec in Božič, gradbeno podjetje, Trbovlje. Vpis v zadružni register: Hranilnica in posojilnica v Kovorju, r, z. z n. z. Poravnalna postopanja. Uvedena so naslednja poravnalna postopanja (prvi datum: narok za (klepanje poravnave, drugi: rok za oglasitev): Šu-Steršič AdolI, konc. mestni stavbenik v Ljubljani Vil 21. in 15. marca (ponuja 40%); Šteman Franc, trgovec in posestnik v Radohovi vasi 27. in 20. marca; Obradovič Božidar, agentura in komisra v Mariboru 30. in 25. marca; Prva celjska mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju 30 in 20. marca. Konec poravnave: Kovačec Ljudmila, trgovka v Ptuju. Licitacija za gradbo ceste Sv. Pefer-Ložane (1П. del od km 2.648 do 5.727) se bo vršila 3. marca ob 11 v prostorih okr. cestnega odbora v Mariboru; predračunska vsota je 1,441.128.25 Din. Velika izguba. »Krapinsko ugljenokopno d. d.« ▼ Zagrebu je objavilo bilanco za 1930, iz katere je razvidno, da ie pri glavnici 6.24 milj Din in upnikih 13.56 milj. (glavnica 1929 12 milj., upniki 12.7 milj) znašala izguba za 1930 6.11 milj. Din (1928 5.84 milj., kar se je odpisalo od glavnice). Občnemu zboru predlaga uprava, kjer so tudi zastopniki Praštedione, da se ptodajo nepremičnine, rudniška posest in inventar v zvezi z razrešitvijo obstoječe zakupne pogodbe s Trboveljsko. Nadalje predlaga likvidacijo in pooblastilo likvidatorjem, da prodajo družbeno imetje. — Družba je bila ust. 1918 z glavnico 2 mijj. kron, torej v dobi pomanjkanja premoga in je postopoma do 19?8 zvišala glavnico na 12 milj. Din. Družba ima dva premogovnika: Krapina in Lupinjak. v katerih je znaâala produkcija 1928 32.500 ton (400 delavcev). Borza . Dne 23. februarja 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so bili te-Cajl prav čvrsti. Posebno jebila čvrsta Praga, ki je narasla pa že v soboto. Promet je bil znaten, znašal j 1.7 milij. Din. Največ prometa jo bilo v devizi Newyork. Privât, blago jebilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključne devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280.75 bi., Berlin 1319.50—1352.50 (1351), Bruselj 792.44 bi., Budimpešta 990.96 bi., Curih 1095.90 bi, Dunaj 797.19—800.19 (798.69), London 276.07 bi., Newyork 56.64—56.84 (56.71), Pariz 222.88 bi-, Praga 167.93—168.73 (168.33), Trst 296.40-298.40 (297.40). Zagreb. Amsterdam 2277.75—2280.75, Dunaj 797.19—799.19, Berlin 1349.50—1352.50, Bruselj 792.44 bi., Budimpešta 989.46—993.46, London 275.67-276.47, Milan 296.50-298.50. Newyork kabel 56.75—56.95, Newyork ček 56.64—56.84, Pariz 221.88—223.88, Praga 167.93—168.73, Curih 1094.4 —1097.4. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 16.31 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2277.75—22.83.75, Berlin 1349.50-1352.50, Bruselj 790.94—793.94. Budimpešta 98.946—99.246, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.19—800.19, London 275.67—276.47, Newyork 56.64—56.84, Pariz 221.88-223.88, Ргата 167.93—168.73, Milano 296.50—298.50, Atene 73.25 —73.75. Curih. Belgrad 9.1260, Pariz 20.3325, London 25.19625, Newyork 518.80, Bruselj 72.315, Milan 27.1575, Madrid 54.30, Amsterdam 208.105, Berlin 123.27, Dunaj 72.875, Stockholm 138.825, Oslo 138.75, Kopenhagen 138.75, Sofija 3.7575, Praga 15.3625, Varšava 58.10, Budimpešta 90.45, Atene 6.71, Carigrad 2.455, Bukarešta 3.0825, llelsingfors 13.05. Dinar notira na Dunaju: deviza 12.52, valuta 12.47. Vrednostni papirji Tržišče državnih papirjev je bilo danes kaj malo živahno. Vojna škoda je še nadalje popustila, dočim so dolarski papirji z izjemo 7% Blerovega posojila ostali neizpremenjeni. Do prometa je prišlo le v promptni škodi in nekaj več v Blerovem posojilu, ki je bilo znključcno po 81.25—81.75. Bančni papirji beležijo običajen promet v delnicah Poljobanke po neizpremenjenem tečaju 56. nadalje je bila zaključena Jugobanka po 78, kasneje jo popustila na 77.50. Srbska banka je bila zaključena po 194. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah Nar. mlinsko po 20. nadalje je bila zaključena Drava po 242 in 240, sarajevska pivovarna po 195 ln 205, osješka Šečerana po 275 in 276. Čvrsta jo bila Trboveljska in za-ključevana po 336 in 337. Ljubljana. 8% Inv. pos. 92 bi., 7% inv. pos. 82 bi., Celiska 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Split cement 350—400, Ruše 240 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% Inv. pos. 86.75—87, agrarji 51—52.50, vojna škoda 416—417 (417, 416.50), kasa 416—417, ul. jun. 416—419, srečke Rdeč. križa 48 bi., 8% Bler. pos. 91.75—92.25, 7% Bler. pos. 81.375-81.75 (81.50-82.25), 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—81.875, 6% begL obv. 68-69. Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Poljo 56—57 (56), Kreditna 125-129, Union 194.50 bi., Jugo 77.75—78 (77.75—78), Lj. kred. 125 den., Medjunarodna 69 den., Obrtna 35 den., Praštediona 975—980, Etno 135 den., Srbska 194— 194.50 (194), Zemaljska 134-137. Industrijske del-ninice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 141—145, Slaveks 40—47, Slavonija 200 • 202, Našice 900— 1010, Danica 95—97, Pivara Sar. 202—215 (195— 205), Drava 238 - 242 (242, 240), Šečerana Osjek 276-279 (275-276), Nar. ml. 20-22 (20), Osj. ljev. 220 den., Brod. vag. 89 -90, Union 63—80, Vevče 129 den., lsis 41—45, Ragusea 380—390, Oceania 220 bi., Jadr. plov. 550—600, Trboveljska 335—337 (336—337). Belgrad, Narodna banka 8040—8100, 7% inv. poe. 87 (5O00 nom.), voj. škoda 416—417.25 (1200 kom.), julij 417.50—418 (2200 kom.), 7% Blerovo pos. 81.75- 81.875 (8000 dol.), 6% begi. gbv. 68.25 (50 milij. nom.), Prom. banka 1020 den., 7% pos. Drž. hip. banke 81.75 (5000 dol.). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93,75, Wiener Bankverein 16.50, Creditanstalt 46.90, Escompteg. 159.40, Živno 89.55, Union 24.25, Alpine 19, Trboveljska 41.35, Leykarn 8.85, Rima Murany 64.50. Žitni trg Na žitnem trgu je bil danes položaj neizpremenjen. Kupčija skoro popolnoma počiva in so cene ostale neizpremenjene. Vendar je v splošnem bila tendenca slabejša. V Ljubljani so no-taciie neizpremenjene. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 3 vagoni pšenice, 6 vagonov ječmena, 38 vagonov koruze, 4 vagone moke. Tendenca mirna. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica marec 14.84—14.86, zaklj. 14.86—14.87, maj 15.07-15.13, zaklj. 15.07—15.08, rž marec i 11.23—12.31, zaklj. 11.30—11.31, maj 11.33—11.44, zaklj. 11.44—11.45, koruza maj 12.35—12.35, zaklj. 12.35—12.37, julij 12.74—12.77, zaklj. 12.72—12.73, tranz. maj 9.80 ,znklj. 9.71—9.74. Jajra Cene so začele že od ponedeljka padati in se vedno bolj znižujejo. Nimamo sicer prevelikih dovozov, pač pa ni nobena skrivnost, da ponujajo Danska, Holandija in Belgija svoje blago po jako znižanih cenah in da krijejo odjemalci samo nai-nujnejše potrebe, ker računajo s tem, da bodo lahko dohili še cenejše blago. — Sv. Jurij ob j. ž., dne 21. febr. 1931. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky &. Co., Dunaj.) Prignana so bila 1903 goveda, iz Jugoslavije 11. Cene: voli najboljši 2.05, 1. 1.40—1.80, 11. 1.10—1.35, III. 0.90-1, krave I. 1—1.20, II. 0.85—0.90, biki 0.90-1.30, najboljši 1.35,klavna živina 0.65—0.85. Tendenca: Cene so se slabo držale. Biki in klavna živina so bili za 5 grošev cenejši. Dobave Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 28. t. in. ponudbe glede dobave 1000 kg antiniona. — Prometno-koinercijelni oddelek sprejem ado 28. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg dekstrina, 3000 kg pisanih in belih cunj za sneženje In 10.000 komadov lesenih podložkov z'n sode; do 2. marca ponudbe glede dobave 8000 komadov nalučnikov, 150 zavojev stearinskih sveč in 1000 litrov špirita. — Gradbeni oddelek sprejema do 3. marca ponudbe glede dobave razne železni-ne (železo, zakovice itd.) ; do 27. t. m. pa glede dobave instalacijskega materijala. Ravn. drž. žel. v Subotici sprejema do dne 2. marca ponudbe glede dobave stenja in stekel za petrolejske svetiljke; do 4. marca pa glede dobave 1200 kg odpadkov od jute ali konoplje in 300 metrov platna za signalne zastavice. Ravn. drž. rudnika Kreka Rprejema do dne 2. marca ponudbe glede dobave 40.800 kg pšenič-ne moke. Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do dne 4. marca ponudbe glede dobave 1000 škatelj sardin, 300 doz kreme za čevlje, 2700 kg kave in 950 kg papirnatih vrečic. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do dne 7. marca ponudbe glede dobave 300 kg rozin; do 9. marca pa glede dobave 6 komadov ventilov. Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. marca ponudbe glede dobave separatorja za čiščenje turbinskega olja, 1 čistilca zraka, 3000 kg vagonskega olja in 347 metrov jermen. Vršili se bosta naslednji ofert. licitaciji: Dne 9. marca pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave 2 naftamotorjev in sesaljk. — Dne 10. marca pa pri ravn. drž. železnic v Zagrebu glede dobave liabljev. 0t0ifl3ii€ Najcenejše in najboljše inodroce, feđer-mo droco, divane, fotelje in garniture Vam nudi Ljubljana Stari trg © r.SAIOViC. Razna zastopstva prevzamem za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Sprejmem tudi razno blago v prodajo, v lastni režiji na svoj račun ali proti kavciji. - Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod šifro: »100 Glavno zastopstvo«. Novo meeto, 28 februarja. Dievee ee pred novomoôkim senatom vrši nova razprava proti SI. Pintarju radi euma roparskega umora, Id se je izvršil pred 7 leti. Kakor zuano, ee je 25. septembra in 6. oktobra lani vršila razprava, pri kateri je bil obtoženec obsojen. Na obtožimčevo pritožbo je kasaeijsko sodišče odredilo novo razpravo, Iti se vrši danes. Iz obtožnice posnemamo: Kaj pravi obtožnica У no« 16. junija 1923 je bil na državni cesti pni Žabji vasi v Smoletovi hoati umorjen iu oropan Rajeir Janez. Pri preiskavi trupla se )e ugotovilo, da je Ml Rajftrju vzet ves d omar, razen nekaj bankovcev papirnatega drobiža. Poizvedbe so tedaj dognale, da je Rajer prejšnjo noč popival po novomeških gostilnah in kavarnah ter se pri plačevanju računov obnašal tako neprevidno, da je bilo videti njegovo lietnioo, nabito s 100 dinarskimi bankovci. Oroaništvo je poizvedelo, da st« okrog vinjenega Rajerja bila Franc Žinger in Slavko Pintar. Oba je aretiralo. Oba eta tajila, da bi bila v zvezi z Rajeirjevo smrtjo. Dočim se je Franc Žinger vedno bolj zapletal v protislovja ter se je sum proti njemu vel no bolj žgoščeval, je Slavko Pintar takoj poskušal dokazati, da Je bil ie doma, ko se je dejanje zgodilo. Za ta evoj zagovor je navedel pričo domačo natakaric« Jožefo Starič, kd je njegove izpovedbe potrdila. Na predlog državnega pravdništva se je kazensko postopanje proti Slavku Pintarju ustavilo ter nadaljevalo le proti Francetu Žinge-rju, proti kateremu je po končani preiskavi državno pravd-ništvo dvignilo 14. julija 1924 obtožbo radi hudodelstva roparskega umora. Porotno sodišče v Novem mestu pa je dne 3 decembra 1924 Franceta Zingerja obsodilo v emrt na vešalih. Nj. Vel. kralj Aleksander je z najvišjim ukazom z dne 28. oktobra 1925 Francetu Žingorju smrtno kazen milostno oprostil ter zamenil s kaznijo težje ječo v dobi 20 let. Franc Žinger prestaja to kazen v Itazmil-nioi v Mariboru. Že v teku kazensikega postopanja je bilo jasno, da Žinger očitanega mu roparskega umora nI izvršil sam. Na to je kazala zlasti slod, ki sta jo čez travnik prihodnje dni opazila kosca Janez Zore in Janez Sekula. Oba namreč odločno zatrjujeta, da je bilo ua sledu opaziti slopinje dveh oseb. V zadnjem času je Žinger povedni svojemu sojetniku Antonu Srebotnjaku, dn sta se s Slavkom Pintarjem dogovorila, da bosta Rajerja napadla in oropala. Dejal je, da je Pintar pobil Rajerja 1er sd potem tudi prilastil vos denar. Molčal je, češ, ker sta si obljubila, da drug drugega ne izdasta in da mu je Pintar zlasti zagotovil, da ga bo v kaznilnici podpiral. Na Srebotnjakovo [к>-budo je Žinger dejanje natančno popisni in izročil Srebotnjaku, ko je zapustil kaznilnico. Srebotn.jak je potem ljubljanski [Miliciji izdal, kakšno naročilo je dobil od Žingerja O tem pa je policija obvestila državno tožilstvo. Pričele so ee poizvedbe, v katerih je Žinger ponovil, kar je povedal Srebotnjaku. Pri tej priliki so je tudi dognalo, da je priča Jožefa Starič, ki je svoj čas pomagala Slavku iz zapora, umrla, a je prej zaupala svoji sestri Uršuli Starič, da je Slavko v kritični noči prišel k njej v resnici eno uro ali šo več pozneje kakor je izpovedala. Zato .je okrožno sodišče v Novem mostu obnovilo kazensko postopanje zoper Slavka Pintarja. Obtoženec je vztrajal tudi sedaj pri svojem prvotnem zagovoru. Pravi tudi, da so jo Žingor zlagal. Posel/no povdarja, da je orožništvo ob pj-i-likii aretacije pregledalo njegove hlače in čevlje ter našlo vse suho, kar pa bi ne moglo biti, če bi bil hodil po rosi kakor je bilo v reenjci mokro pri Žinger ju. Zanimiva je bila konfrontacija mod obtožencem Pintarjem in pričo Zingerjem, ki je bil iz mariborske jetnišnice prepeljan k razpravi in nastopil kot glavna priča. Žingor je vztrajal na svojih za Pintarja zelo obtežilnih izjavah, a obtoženec je vse odločno zavrnil. Ker je zahteval obtoženec, da se zasliši šo priča Žigon in pa obtoženčeva mati, je sodišče sklenilo, da so zaslišita še ti dve priči in je od godilo razpravo na 6. oktobra lani. Ta dan se je razprava tudi ros nadaljevala. Zaslišan je bil tudi 33 letni zidar Žigon Anton, ki je tedaj tam stanoval. Povedal je, da ga je v usodni noči močno bolel zob, da ni mogel spati in da se tudi ne more točno spomniti, ali je prišel obtožcnec tisto uro domov. S svojim pričevanjem so je zapletel v razna protislovja in ga je sodišče radi suninje krivega pričevanja pridržalo v zaporu. Sodni dvor je Pintarja obsodil na 18 let ro-bije in izgubo častnih državljanskih pravic za vse čase. Skupno z Zingerjem morata plačati vse sodne stroške in vdovi Ani Rajer pogrebne stroške, vzgojevalnino za dve mladoletni hčeri po 150 Din mesečno, vdovi sami pa kot prehranjevalnino 25 tisoč dinarjev. — Obtoženec z obsodbo ni bil zadovoljen in se je pritožil na stol sedmorice v Zagrebu, ki je proces proučil in odredil novo razpravo, ki bo končnoveljuvna. Razprava Danes ob 9 dopoldne se je pričela razprava. Veččlanskemu senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča D u r i n i , votantje so bili sodniki okrožnega sodišča dr, Forster in Kozina iz Novega mesta dr. Dolinar in Kralj iz Ljubljane. Zagovornika sta bila dr. V a s i č in dr. F u r 1 a n. Prvi je bil zopet tasliSan obtoženec, ki je kakor pri obeh prejšnjih razpravah trdil, da je povsem nedolžen. Povsem novo je to, da je k obtožencu prišel nekoč, potem ko je bil Žinger že zaprt, nepi Kržol 1er mu rekel, da je Žinger bolan in naj da Pintar 50 Din, kakor jih bo dal tudi sam. Poslala da jih bosta Žingerju v kaznilnico. Pintar pa je izjavil, da Žingerju ni nič dolžan in mu tudi nič ni dal. Glavna priča Singer izjavlja takoj, da ostane pri izjavi, kakor )o j« dal lansko leto, in da noče več pričati. Izjavlja, da zato noče nič govoriti, ker je bil baje v časopisih orisan kot kriminalni tip in vsega zmoten, kar pa je zvedel šele v kaznilnici. Na prigovarjanje sodnikov pa je vendar pričel pripovedovati, kako se je zločin izvršil. Med drugim je odločno izjavil, da mu je obtoženec pred kavarno »Central« rekel: »Ti primi Rajarja spredaj, jaz ga pa bom zadaj, ker mene pozna. Določno je povedal tudi pot, po kateri je potem hodil sam in skupno s Pintarjem. In kako je Pintar potem Rajarja udaril s precej velikim in težkim ključem za privi-janje matice. Pravi tudi, da je obtoženec skoro vedno nosil tak ključ s seboj. Priča je izjavil, da je nameraval Pintar tisto noč napasti župnika Ne-m a n i č a iz Brusnic, ki se je tedaj nahajal v Novem meslu in bil v kavarni, kjer je tarokiral. Povedal je, da je po umoru potegnil Pintar Rajarja » ceste v jarek, on pa da je brisal po cesti kri s smrekovimi vejami in, kakor se mu dozdeva, z neko plahto, ki jo je imel Rajar seboj. Ko pa mu je Pintar rekel, da ima žc denar, sta zbežala čez travnike in čez tako zvani »Andrejetev hrib« domov. Na vprašanje sodnikov, zakaj je sedem let molčal, je rekel, da zato, ker mu je Pintar obljubil v nesreči pomagati, česar pa ni storil. Maščevati pa se nad njim ne misli in govori le, kar je res. Pravi, da je on, ki je starejši, prevzel krivdo nase, ker je bil Pintar še mladoleten. Pismo pa je dal Srebotnjaku v kaznilnici s prošnjo, naj ga nese Pintarju. Ni pa imel namena Pintarja izdati, pač pa je hotel dobiti le nekaj denarja. Tudi je obtoženi za Pintarja izpovedal, da sta se večkrat pogovarjala z Žingerjem, kako bi prišla do denarja na tak način. Oba namreč nista imela nobenega posebnega posla, s katerim bi si lahko služila pošteno svoj kruh. Ko je Žinger končal svojo izpoved, je akočil Pintar pokoncu in zaklical, da vse to ni res, Žinger pa je mirno odgovarjal, da je vse res, kar je povedal. Zaslišani sta bili še sestri pokojne Jožefe Stare, ki je prisegla, da je Pintar pri.šel k njej eno uro prej, kakor je v resnici prišel. Tidve nista izpovedali ničesar več kakor le, da je bila sestra na slabem glasu in da se je res tako izrazila. Ob 13 je bila razprava prekinjena. Ogled na lica mesta. Popoldne ob pol 3 se je vršil ogled na licu mesta, ki bi se moral pričeti v kavarni »Šplihal«. Žinger pa tja ni hotel. Zato so pričeli z ogledom na obtoženčevem domu. Od tam so šli v Kandijo v Recljevo hišo, kjer je bil Žinger na stanovanju. Od tam pa čez tako zvani »Andrejatov hrib« v Žabjo vas, kjer je Žinger pokazal, kje sta v travi ležala in čakala Rajarja. Dalje je Žinger vodil komisijo na kraj dejanja, kjer pokazal, kako se je zgodilo. Na licu mesta so zaslišali tudi priče S e k o -la, Z o r e t a , ki sta oba dober teden po zločinu tam kosila, in Kasteličevo. Kastelic Janez je takrat našel Rajarjevo listnico na njivi, kakih 30 korakov od kraja zločina. Komisijo je spremljala velika množica ljudi, ki je z zanimanjem sledila ogledu. Po ogledu se je razprava nadaljevala v sodni dvorani, kjer je bil zaslišan Kastelic Ivan, ki je takrat našel denarnico, ki jo je tudi na sodišču spoznal, ko so mu jo pokazali. Listnica pa je bila najdena v popolnoma druji smeri od one poti, po kateri sta baje bežala Pintar in Žinger, Dalje je bil zaslišan tudi sodni svetnik Romih, takratni preiskovalni sodnik, orožniSki narednik Lozar. Zahtevi zagovornikov, da se pripeljeta priči Lakner in Glavič je sodiiče ugodilo. Snortnm ktahom! Naš list je v enaki meri naklonjen vsem športnim društvom. Klubskih obvestil pa, ki so bila objavljena že v drugih listih zalo. kor so bila »Slovencu« za 24 ali več ur kasneje dostavljena, pa načelno ue bomo priobčevali. Smučke Najlepše izdelave in najlepše kvalitete z vso opremo najceneje s> mo pri tvrdki JOŽE GROM, trgovec, LOGATEC Službene objavo LNP. (Sejo u. o. dne 20. februarja.) Na znanje se vzame poročilo delegatov LNP o sprejemu pri g. banu, kateremu je bil orisan položaj in sploh športni pokret klubov LNP. Z velikim zadoščenjem se je vzelo na znanje, da se je g. ban o vsem zanimal ter obljubil svojo pomoč. Nn znanje se vzame dopise, s katerimi so klubi prijavili svoje odbore ln sicer: SK ŽeleziiiČar-ja z dne 27.jan. 1931 (predsednik g. ing. Wolf Bog., tajnik g. Fischer Jos.), Atletik SK z dne 4. febr. 1931 (predsednik g. dr. Skaberne G., tajnik g. Iglar C.), in ŽSK Hernies štev 5/31 (predsednik g. Sepin Iv., tajnik I g. Zupan S.). Ob tej priliki se opozarja klube, da morajo javljati celoten klubov odbor in ne samo predsednika in tajnika. — Kaznuje se SK Rapid z globo od Din 100, ker se ni ravnal v smislu brzojavnega dovoljenja in je nastopil v tekmi dne 2. nov. 1930 г igraicem Bi-schofom, za katerega nI imel dovoljenja. Kazen vplačati LNP, v roku 15 dni, računajoč od dneva objave. Sporoči se klubom, da bo LNP priobčevala v dnevniku »Slovenec* sluib. objave, vsled česar je smatrali navedeni dnevnik tudi za glasilo LNP. Sporoča se klubom, dn so pravila in pravilnik JNS gotovi in se dobe pri LNP po 10 Din za izvod. Pravila se dobe le za gotov denar. Ker ima LNP na razpolago le 50 izvodov, poziva klube, da se po-žurijo z naročilom. Sporoča se klubom v Ljubljani, da je LNP rezerviral termin 15. marca v slučaju, da bo ta dan nepovoljno vreme, pa 22. marca za svojo prireditev, na kateri imajo sodelovati ASK Primorje, SK Ilirija, ŽSK Hernies in SK Jadran. Poslednja kluba sta bila žrebana. Za pokalnega prvaka LNP za loto 1930 se proglaša Atletik SK v Celju. Pravilnik za izdajanje posojil klubom za graditev igrišč, ki ga je izdala JNZ, objavlja LNP posebno. Tajnik I. Prvi veliki pomladni seim rabljenih avtomobilov in motornih koles se bo vršil od 28. februarja do 7. marca letos v prostorih zagrebškega velesejma. S tem se nudi najboljša prilika tako kupccm kot proaaialcem, da kupijo, oziroma prodajo svoja motorna vozila. Pojasnila daje radevolje AUTOBURZA K. D. Zagreb, Vlaška ul. 53 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO oln ali vsaka beseda SO par Na|man|il og'aa » 3 I Ir». Oglaal nac devet vratte a« raèunn|o vlit- Za odgovor inamuo' Na vpruianla brca znamke ne odgovarjamo I (liižbodobe I Mehanikarja za popravila pisalnih in računskih strojev sprejmem. Samo prvovrstne moči naj stavijo ponudbe t navedbo zahtevkov in dosedanje prakse na Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova ulica 44, telefon int. 2636. _ ! Delavca za skladišče in služkinjo (sobarico) sprejmem. — Ponudbe z navedbo plače, prepisi spričeval in sliko pod »Trgovina« upravi »Slovenca« št. 1934. Vzgojiteljico s perfekt. znanjem nemščine, po možnosti francoščine ali italijanščine, s \ prakso, sprejmem k dve- ' ma deklicama. Ponudbe z navedbo izobrazbe, prepisi spričeval, sliko in navedbo plačil, zahtevkov pod »Zdrava in energična« št. 1935 upravi. Učenca ca mesarsko obrt takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi pod št. 1825. Trgovskega potnika za Slovenijo za že dobro vpeljan predmet iščem. Zaslužek 28%. — Milan Marcius, Kutina. i Dva vajenca iz dobre hiše se sprejme za izdelovanje usnjenih in Fibre - kovčegov ter tašnerske robe pri Franc Zorn, dr. z o. z. v Ljubljani VII, Lepo-dvorska ulica 23. Pošteno dekle sprejmem v starosti 20 do 25 let, katera je dobra in snažna kuharica ter razume pospravljati fine parketne sobe. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 1944. C* ■ V « '' »v v Sluzbeucejo Gradbeni polir absolv. gradb. rok. šole z večletno polirsko prakso, dober risar, želi spremeniti službo s 1. marcem. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Dobra moč«. Pekovski pomočnik skupni delavec z večletnimi spričevali išče dela. Dopise na upravo lista pod »Trezen«. Trgovski pomočnik specerist in manufaktu-rist, z dobrimi spričevali, zmožen garancije, išče mesta. - Alojzij Kolman, Bled. Čevljarski pomočnik (prikrojevalec) želi službo. Vaien je dela gojzerc, šivana in zbita dela ter prikrojevanja gornjih delov in risanja vzorcev. Zmožen v večji delavnici kot delovodja. Gre tudi v manjšo delavnico. — Naslov: Alojzij Pere, Sevnica 151. Prodajalka želi premeniti mesto s 15. marcem ali 1. aprilom. Gre tudi kot bla-gajničarka ali kaj slič-netfa. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1930. Postrežnica va|ena gospodinjstva, išče službo v mestu. Ponudbe upravi »Slov« pod »Postrežnica« št. 1918, Prodajalka vešča mešane in manu-fakturne stroke želi mesta, kjerkoli. Najraje gre v mesto v svrho nadaljnje izobrazbe. Ob prostem času bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1941. Stalne službe želi dekle, 30 let staro, pri boljši krščanski družini 2—3 oseb. Prijazne ponudbe se prosi poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Poštena«. Kolarski pomočnik kvalificiran, vešč tudi mizarskega dela — išče službo. Nastopi lahko takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1945. Mlajša gospa vajena vsega gospodinjstva in postrežbe bolnikov, išče mesta kjerkoli, tudi v župnišču. Govori slovensko in nemško. — Dopisi pod »Solidna« na upravo v Mariboru. ГЗТТГРИ Ćaniernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastonj Pišite ponil stanovanja Stanovanje obstoječe iz 6 sob, 2 pred-; sob, z dvema separatnima vhodoma in z vsemi pritiklinami, pripravno za zdravnika ali odvetnika, se odda s 1. marcem 1931 na Miklošičevi cesti v najem. Naslov pove oglasni oddelek lista pod 1892. Stanovanje iščem za 16 letnega fanta z vso oskrbo. - Ponudbe pod »Krščanska družina« na upravo »Slovenca«. Sobico s souporabo kuhinje, dobi samostojna ženska, za kar bi pomagala nekaj pri gospodinjstvu. - Več ustmeno v Cerkveni ulici št. 5, priti., Trnovo. Soba lepo opremljena, parke-tirana, z elektr. razsvetljavo v bližini glavnega kolodvora, se odda solidnemu gospodu ali dami s 1. marcem. Naslov v upravi »Slov.« št. 1916. . «T/v Posestva Dvonastovanjsko ђдво novo, prodam. Elektrika, vrt, lasten vodnjak. Tik avtopostaje. — Ponudbe: Smolej, Dravlje 143, pošta St. Vid nad Ljublj. Elegantna hiša z zelenjadnim ter sadnim vrtom poceni naprodaj. -Vransko p. Celju. Soršak. Lepa trgovska hiša na prometnem kraju s primernim vrtom, gospodarskim poslopjem, s trg. koncesijo, ob železniški progi, na prejšnjem Sp. Štajerskem, se takoj proda ali da v najem. - Ponudbe na oglasni oddel. »Slov.» pod šifro »Hiša« štev. 1928. Posestvo z malim mlinom, v bližini mesta ali industrije, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stalna voda« št. 1942. Kupimo mizico dobro ohranjeno, za pisalni stroj. - Naslov v upravi lista pod št. 1938. Vsakovrstno oo naivišiib cenah ĆERNE. luvelir Liubliana Wolfova ulica št. 3. Novo tehtnico za 250 kg poceni prodam. - Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 1918. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druea »rsta oo 38 Din kg čisto belo gosi« do 130 Din kfi in čisti puh po 250 Din ke Razpoši-ham po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb llica 82 Kemična čistil niča peria Dve železni blagajni ena večja in druga manjša, naprodaj. Poizve se v oglas. odd. »Slovenca« pod štev. 1949. Harmonika fina, lepa, nova, dunajska, chromatična in diatonična za polovično ceno pri: A. Pinter, Slov. Bistrica. Kašo jeSprenf, ajdovo moko vedno svežo oddata na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Obrt li Foto Holynski ustreže vsakemu z dobrim delom in nizkimi cenami. Ljubljana. Dunajska c. 6. Podružnica. Smuči pulover nogavice rokavice, kravate ter vee galanterijsko in modno blago dobite naiceneie pri Igo Baloh Maribor. Ve-trinjska ul 18. Pozor krojači, šivilje iti neš vilre! Z novo sezono je treba dobiti nove ideje in nuditi strankam nekaj novega in modernega. Zato obiščite zadnji veliki krojni tečaj pred sezono, to je v začetku marca. Zavod nudi prvi preizkušeni kroj. Agilni učenci (-ke) z lepim vedenjem po zaključku tečaja lahko nastopijo kot krojitelji, kroji-teljice. Isto se pomočnikom in pomočnicam reko-mandirajo službe. Revnejšim ceneje. Kroji po meri. Strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19 Zahvala Ko nam je umrl dragi brat, odnosno svak in stric, gospod Leopold Werzak smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da se ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Zaradi tega izrekamo tem potom srčno zahvalo p. n. organizaciji grafičnega delavstva za vso pozornost, izkazano pokojniku, zlasti še onim gg. stanovskim tovarišem, ki so ponesli krsto z rajnikovim truplom iz cerkve pri Sv. Križu do groba. Nadalje se toplo zahvaljujemo vsem p. n. darovalcem vencev in cvetja, slav. pevskemu odseku »Grafiki« za lepo žalobno petje, gg. zastopnikom grafičnih podjetij, časnikarjev in delavskih organizacij, kakor tudi sploh vsem pokojnikovim prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba ali so nam ustno ali pismeno izrazili sočutje. Ljubljana, dne 22. februarja 1931. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene hčerke, sestrice itd. Cilke Marn katera je dne 19. febr. 1931 ob 24 po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 20. letu starosti, izidhnila svojo nežno, nedolžno dušo, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam lajšali bridkost in bol ob mrtvaškem odru, vsem, ki so darovali rekrasne vence, kakor v prvi vrsti g. r. Bonaču, tovarnarju, njegovemu uradništvu ter sodelavkam in sodelavcem pokojne, tomačevskim fantom in dekletom ter g. Šimencu, vrtnarju pri Sv. Križu, dalje vsem onim, ki so jo na njeni zadnji poti v tako velikem številu spremili. Prav posebna zahvala prečastiti duhovščini. Vsem naj Bog obilo poplača! Tomačevo, dne 20. februarja 1931. P: RODBINA MARN. AVINAL je znano sredstvo berlinskega lekarnarja Franka za odvračanje od pijanstva. S pomočjo »AVINALA« se je odvadilo alkohola tudi v naši deželi že nekaj sto ljudi. Glavni depot : Apo eka Mr. Roimana, Beograd, Terazije 5. Lipski pomladni veleseim Z 1931 1 splošni vzorčni velesejm od 1. do 7. marca veliki tehnični in stavbni velesejm od 1. do 11. marca tekstilni velesejm od 1. do 4. marca velesejm športnih predmetov od 1. do 5. marca Pojasnita dobite pri zastopstvu STEGU, Ljubljana, Gledališka ulita 8./II. Telelon 2925 Inserirajte v „Slovencu"! t BOJEČ-VADNJAL LEOPOLDINA, soproga višjega geo-metra, naznanjam v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj dobri oče, gospod Vadnjat Anion progovni nadzornik v pokoja danes dne 23. februarja 1931 po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, v 88. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb se bo vršil v sredo dne 25. februarja 1931 ob K4 popoldne izpred hiše žalosti, Celovška cesta 32, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. februarja 1931. Mestni pogrebni zavod » Ljubljani Brez posebnega naznanita Brez poftebnern naznanila V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni Bog poklical k sebi našo srčno ljubljeno hčerko, oziroma edino sestro, gospodično Anico Kotnik učiteljico pri Sv. Urbanu pri Ptuju v nedeljo dne 22. februarja 1931 ob И13 po dolgi in muke-polni ter neozdravljivi bolezni, v cvetu mladosti, prevideno s sv. zakramenti. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 24. februarja ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. — Sveta maša zadušnica bo darovana v sredo dne 25. februarja ob Vi9 v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 23. februarja 1931. ANTON in ŠTEFKA KOTNIK, starši. — KARMELA, sestra. V-v v ' ' ... :.;. : ; : Odda se stanovanje iz ene sobe in kuhinje skupno z lokalom s stranskim vhodom, ki bi bil primeren za krojaško, čevljarsko ali podobno delavnico, ali pisarno. Skupna najemnina Din 700.-. Poizve se Kongresni trg št. 2 v veži desno. iw??^ S •s^oSč n O 'Oo nOiSom S^SS* a «co • n. ï 3 Kj = SC cš љ --ri .. èâ n tdj ф s > SI —> flJ > a N N m Л V eo C « sc . «3 « 'r îc • O 2 i a i ° ï I ca Ûî « v N N 55 N > Д , a. « . ii c M > a, c N 4) N » ■- ч I , •S -C •= S a Sca-r «ijos q „© > »*> jj Je _ . > a. •»Q c a n s» l£5|55 JM O I S, Ban* Dominik: 116 Moč treh Roman i? lete 1955 Tedaj je udarilo ostro, žvenčeče. Izpodnebni ka-non, velik ko pest, je predrl krov zrakoplova. Letel je dalje in pogodil žarilnikov vzvod. Erik Truwor je bil v začetku svoje brezumne vožnje odstranil zapiralke. Vzvod se je premaknil. Daleč preko zaporne točke... sila deset milijonov kilovatov je eksplodirala v zrakoplovu, v samem žarilniku... Zagorelo je ko ognjen oblak, kjer je še pravkar padalo letalo po prostorju. Hip nato, ko je naslal oçenj na nebu, ga že ni bilo nikjer. Le še modrikasta megla, ki se je širila, izginjala in se spremenila v nič. Nič ni ostalo. Prazni prostor samo. Nič ni ostalo od brzega letala, od njegovega potnika in od žarilnika. Zadnji učinki težke eksplozije so dosegli še spodnje plasti ozračja. Vihar je zadivjal po snežni planjav', da so se stresle stene ledenika. Cela ledena gmota je je vzdrmala in zabobnela. Kramola vseh elementov je spremljala pogin onega, ki mu je bila usoda zaupala tako neskončno moč. * Svetlo, krasno septembersko jutro je ležalo nad parkom v Maitland Castleu. Tanka modra meglica je blažila solnčno luč, dajala travnikom in drevju posebno barvo in oddaljene stvari so se ti zdele neverjetno blizu. V modrozlati svetlobi porajajočega se dne je vladala tišina v lepem drevoredu, medtem ko je bila njegova gospodarica polna skrbi in nemira. Di- ana Maitland je hodila brez počitka po zavitih stezah drevoreda. Danes je imel priti njen soprog. Obvestilo je dospelo ponoči. Mirovna pogodba z mnogimi paragrafi in dodatki je bila podpisana. Gospodar Maitland Castlea se je vračal v svoj dom. Diana je stopala po parku, mislila na zadnje svidenje, nemirna pričakovala, kaj pride. Kako je bilo? Horaca ni mogla dobiti za svoje mišljenje. On je videl le nesrečo v moči, od katere je ona pričakovala napredka in osvobojenja sveta. Horac ni veroval v ljudi, ki bi izrabili silno moč le v dobro človeštva. Horac ni videl v imejitelju moči popolnega človeka, temveč tekmeca, ki mu je odtujil srce njegove žene. Horac ni mogel ločiti osebe od stvari. Horac je bil ljubosumen ... Danes je ljubosumen šc na moža, ki je bil pred leti stopil za kratke tedne v Dianino življenje. In Diana ni vedela, kako bi mu dokazala, da je ta ljubosumnost brez vsake podlage... In vendar je čutila v tej uri bolj ko kedaj, da je zanjo lord Horac Maitland vse, oni drugi skrivnostni imejitelj tajinstvene moči pa le motna senca. Da pomeni zanjo le še kot spomin na davno minule dni. Spomin na kratko srečo, ki je zanjo nepreklicno minila. Spomin, na katerega je mogla zdaj misliti ko na lepo podobo ali lep dan, medtem ko pripada vendar njeno življenje in njena ljubezen Horacu. Nemirno je hodila po parku in sama ni vedela, katerikrat je prišla sedaj že mimo velikih vhodnih vrat. Neka postava je priklenila Dianino pozornost. Videla je moža, ki se je bližal ograji. Zdaj je razločevala že posameznosti, spoznala je temno bronasto kožo in mislila, da mora to vsekakor biti kak Indec. In nato je stal mož pred vrati, ki so se udala pritisku njegove roke. Stal je v drevoredu na stezi tik pri Diani Maitlandovi, jo pozdravil z globokim nemim poklonom po indijskem običaju. Diana ga je pogledala v obraz, zrla v dvoje svetlih, žarečih oči in čutila, kako se ji nemir umika blagodejnemu miru. Gotovo eno minuto je stala tako pred njim, odlična lady, gospodarica v Maitland Castleu, pred neznanim rjavim možem, ki je prišel brez dovoljenja v njen park ... ki... ali niso bila vrata zaklenjena?... Ali niso morala biti vedno zaklenjena?... Nobenega sluge v bližini. Diana se je opogumila in vprašala: »Kaj iščete tu?« »Iščem Jano Bursfeldovo.« Od nenadnega strahu je Diana vztrepetala. »Kaj hočete od Jane Bursfeldove?« »Povedati ji hočem, da je Silvester Bursfeld mrtev.« »Mrtev!... Silvester Bursfeld je mrtev?« Ko ukopani so se upirali njeni pogledi v liki zvezde svetle oči Indčeve. Kaj se skriva še za tem visokim čelom? »Kdo ste?« »Jaz sem Soma Atma, prijatelj Silvestra Burs-felda.« Počasi, težko ko jagode rožnega venca so prihajale besede iz Indčevih usten in pri vsaki besedi se je umaknila Diana za korak dalje nazaj pred govorečim, dvigila braneče svoji roki, kakor da jo plaši vsaka nova beseda, ki jo izgovarja Atma. »Vi ste Soma Atma? ... Eden od treh?« »Zadnji!«... »Zadnji?« Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Rakovee- Drednik: Frane Kremiar.