Gabriela: ^^H Tat! S ^!|| van je pri gospodu profesorju. Skromno stoji ! ^1^ pri -vratih in občuduje bogato opremljeno sobo. J Kolika lepota zanj, ubogega decka, ki pozna le j bedo! Njegova zibelka ;e tekla v mali podstrešni , izbici. Žalostno in revno je bilo od nekdaj njegdvo življenje. Nesreča je pa dosegla vrhunec, ko fc legla liubliena mati, bolna, izmučena. Od tedai ni izginil angel žalosii iz ubožne podstrešne izbicc. V stari, trhli postelji jadikujc bolnica, Solzi sc • od bolečin in od gladu. Najfjrenkejše solzc so pa onc, ki jih toči radi svojega sina-cdinca, Ivan jc Še tako mlad, komaj petnajst let star, in vendar mora že toliko trpeti! Zakaj? Radi nje. Pa dober, blag oirok je. Ves prosti čas je pri nji in jo tolaži. Pridno se uči in goji le cno željo: da pride s svojo pricJnostjo kmalu do kruha in pripravi dragi mamici lepše živ- Stran 82 ANGELCEK_________Leto 29 Ijeflje. Najmarliivejšl uCenec je v Soli, Ijublienec svo-jega profesorja. Dobri gospod ga preskrbuje z učnuni Jtnjigarai, ki si jih decek ne more kupiti. Pa tudi drugače mu rad pomaga. Podaril mu je že več nov-cev, da \e ž njimi kupil kruba bolni materi. Hva-ležncst in spoštovanje sta edini dar, ki ga more dati ubožec svojemu dobrotniku. Danes je Ivan pri gospodu profesorju. Vrnil mu» je izposojcne knjige. »Le počakaj malo, Ivan! Prinesem ti iz knjiž-rucc nekaj dcl vrlih učeniakov.-s Profesor vstane. Vrata se odpro m zapro. Ivan |e sam. Kako lepa jcta soba in kako drugačna od one, kjer vzdihuje njegova uboga mamica! Zakaj jc raz-Iika med tu in tam tako velika? Mchko bi ležala mati na zelencm divanu, vi-soka palma bi ji senčila obraz pred solnčnim zlatom, ki bogato pada v sobo skozi odprta balkonska vrata. Na ozki raizi bi bilo pripravljeno krepčilno in okusno kosilo. Iz onc krasne omare, polne zrcal, bi vzel srebrno čašo , .. Oj, koliko dragocenosli zagleda ondi decek! Zlato in srebro mu skoro jemljeta vid .., Stopi bližje. Pozlačeni nastavki, kristalnc in srefcrne Ča^e, rfragoceni kipi in nešteti sfični pred-mcti. Najbolj pa mu ugaja žepna ura z zlatim po-krovom, v čigar sredini je pristen diamant. Ko bi bila njegova! Prodal bi jo! Veiiko denarja bi dobil zanjo. Materi bi kupil raesa in vina, preskrbel bi ji zracno stanovanje ... »Vzemi, vzemi uro!« mu nekaj de. »Sam si, nihče te n^ vidi. Bogatin jo bo lahko pogrcšal. Tebi m tvoji materi bo pa v srečo. Vzemi jo!« — Satan mu tako govori. Leto 29_______ANGELČEK Stran 83 Kakor v sanjah seže deček po nji, Toda nc, ne! On tat? Hoče li tako podel biti napram svojemu do-brotniku? Sramu zardi in sc obrne v stran. Zbežati hočc. Beži, da, beži, Ivan! Ubog si pač, a si nedolžen, po-šten: Zapusti kraj nevarae priložnosti, skušnjave! Beži! Že stopi k durim. Toda noga mu zastane. Mati, mati! Zakaj si tako revna? Umrcti boš morala v za-puščenosti! In tu je taka priložnost, da te reširo! Zopet stoji Ivan pred uro. Mati, zate, le zatel — Hitro seže po uri. A brž jo hoče položiti nazaj . . . Prepozno! Vrata se odpro, profesor vstopi. Vcsel izroči dečku nekaj knjig in mu poda roko. Ivan zre v tla. Vendar to ni nič ncnavadnega, saj je vedno nckoliko bojcč. Iz ulice beži v ulico. Ljudje ga srcČavajo. AJi ne kaie vsakdo za niim? Kje ic orožnik? Pa nc, saj nihče ne ve! In vendar, kako hudo mu je, srečavati Ijudi, ki so pošteni, srečni! AJi ni še doma? Ne, še dalje mora iti. Zamolkel odmcv korakov mu pa kličc neprestano: Kradel si! Kradel si! Še hitreje stopa-Pa danes ni konca poti! Sledniič doinia, Pred vrati p