V današnji številki: • Pred kolesarsko dirko »Po Jugoslaviji« STRAN 3 • CSSR ima 14 zlatih medalj'’ STRAN 4 • Skrajno nesmiselno! • Naš teleobjektiv : STRAN 5 LIST ZA TELESNO KULTURO 7 M j Ljubljana - nedelja, 11. avgusta 1963 - Cena 30 din ~ Leto XVIII Izadaja tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/III, uprava: Miklošičeva 4/ — Poštni predal 377 — Čekovni račun: 600-11-608-63 -— Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din, Svetovni rekord na 4 X 200 m prosto Chicago, 11. avg. — Na ame-,riškem prvenstvu v plavanju je ^ štafeta 4 X 200 m prosto kluba Santa Clara iz Kalifornije dosegla nov svetovni rekord — 8:07.6, kar je za 2.2 sekundi ■ boljše od sedanjega rekorda .japonske štafete. V rekordni 'ekipi so plavali: Clarc, Totvn-• send, Wall in Schollander. Vesteras — Na mednarodnem atletskem mitingu v tem švedskem mestu je bilo doseženih ved odličnih rezultatov: 200 m Drayton (ZDA) 20.8, 1500 m Valentin (NDR) 3:43.6, troskok Schmidt (Polj) 16:23, kladivo Thun (Avstrija) 65.72, Connolly (ZDA) 64.86, višina Czernik (Polj) 2.04, palica Morris (ZDA) 4.70, 3000 m Roelants (Belg) 8:01.8. Moskva — V finalni tekmi letošnjega tekmovanja za nogometni pokal Sovjetske zveze so nogometaši' Spartaka premagali Sahtjora iz Donjecka z 2:1 (0:0). Niirnberg — Nogometaši Ri-jeke so v prijateljski tekmi premagali Niirnberg z 2:1 (2:1). Strelci za Rijeko: Lukarič in 'Leupoidi (avtogol). Reprezentanca za dirko »Po Jugoslaviji« Beograd, 11. avgusta — Na letošnji kolesarski dirki »Po Jugoslaviji« bo sodelovalo 8 tujih in 6 cjo-mačih ekip. Pričakujejo še prijave z Madžarske in CSSR, vendar njihova udeležba ni zanesljiva. Zanimivo je, da bodo v nekaterih reprezentancah sodelovali člani kolesarji, ki so dosegli v svoji karieri že velike uspehe. V ekipi V. Nemčije bo tekmoval nekdanji svetovni prvak Eckstein in izkušeni Ritme--r -yer zadnji ima že nad 30 let. Tudi v avstrijski ekipi bo nekaj starejših kolesarjev, ki so stari 27 in 28 let. Zvezni trener jugoslovanskih kolesarjev je sestavil tudi jugoslovansko reprezentanco za to dirko, v kateri bodo vozili Škerlj, Valen-čič, Valčič, Ukmar in Bilič. Nov evropski plavalni rekord Moskva, 11. avg. — Sovjetski študent Ivan Karetnikov je dosegel danes v Moskvi nov evropski rekord v plavanju na 200m prsno s časom 2:31.9. Olga Šikovec-Luncer je zmagala na 100 in 200 m, razen tega pa še pripomogla Mladosti do zmag v štafetah DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI EBP NAJSLABSIH PRVEHSTEV ZADBJIH LET BEOGRAD, 11. AVG. — XIX. atletsko prvenstvo Jugoslavije po osvoboditvi se je pričelo v petek na stadionu JLA. Tokrat je bilo to tekmovanje še posebej zanimivo zato, ker bo služilo strokovnjakom na eni strani za sestavo republiških reprezentanc, ki se bodo čez 14 dni pomerile na troboju v Celju, na drugi pa tudi že za sestavo moške in ženske izbrane .ekipe Jugoslavije za dvoboj s CSSR 31. avgusta in 1. septembra v Ljubljani. Kaže, da tekmovanje ne poteka v najugodnejših pogojih. Naprave na stadionu, ki so bile v času PEA v odličnem ali pa vsaj prav dobrem stanju, so sedaj zaradi premajhne skrbi zopet razmeroma povprečne. Ce temu dodamo še dež, potem je razumljivo, da so rezultati slabši kot je bilo pričakovati. Kljub temu pa ne moremo mimo ugotovitve, da so slabi v tolikšni meri, da je to že skoraj znak za preplah. prav vseh prvenstev po osvoboditvi. Prvi dan tekmovanja so samo trije lanski zmagovalci (Miletič, Simičeva in Gerejeva) obranili naslove prvakov* le Miletič pa je zabeležil nov rekord prvenstva. Skromno bilanco so za nas napravili Se Skromnejšo slabi rezultati atletov iz Slovenije. Več smo pričakovali na 100 m, na 800 m in na 400 m za ženske. (Nadaljevanje na 2. str.) Prvega dne tekmovanja so bili tekmovalni pogogi najslabši. Temu primerni so bili potem tudi rezultati in samo nekaj presenčenj je poskrbelo za to, da ni petkovo tekmovanje utonilo v popolni povprečnosti. Med zanimivimi izidi velja v prvi vrsti omeniti zmago Ru-bežiča na 800 m, potem ko je V zadnjih metrih presenetil favorita Grujiča in Važiča, ki sta preveč taktizirala. Ugodno presenečenje je pripravil bosi te-' kač iz Splita Nedo Farčič, ki je v odsotnosti nekaterih najboljših tekačev na dolge proge (Ivanovič je med tekom odstopil) zabeležil zmago z veliko prednostjo. Veterana Mihaliča in znjim seveda vse druge je prehitel za 1 krog ali več. Morda je prav to zadnji znak Mihaliču, naj prepusti svoje me..to na tekališču mlajšim. V preteklih 19 letih je za jugoslovansko atletiko napravil dovolj. Med ostalim je sodeloval na vseh državnih prvenstvih in tudi 14-krat zmagal. 43-letni Miha je danes edini jugoslovanski atlet, ki se je udeležil SVETOVNO PRVENSTVO V KAJAKU NA DIVJIH VODAH Jugoslovani največje presenečenje Alenka Remot in Borut Justin svetovna prvaka v slalomu mešanih kanujev - dvosedov Spittal, 11. avgusta. — Vse tuje agencije poročajo, da je največje presenečenje prvega dne tekmovanja na letošnjem svetovnem prvenstvu v kajaku na divjih vodah, zmaga jugoslovanskih reprezentantov Alenke Bernčt in Boruta Justina, ki sta osvojila naslov svetovnega prvaka v slalomu ža mešane kanu dvosede. Veliki favoriti v tej disciplini so bili tekmovalci iz CSSR in Vzhodne Nemčije, kajti že pred tekmovanjem so vsi pri- nili, da bo prihodnje svetovno prvenstvo leta 1965 v Italiji — v Meranu. Brata Remot s srebrno medaljo iz Spittala Spittal, 11. avg. Po zadnjih poročilih, ki smo jih prejeli iz najboljših hokejskih ekip na svetu. V ostalih srečanjih bodo igrali: SZ : Madžarska, Švedska : Italija, CSSR : Japonskaj ali Avstralija, Finska : Avstrija* Nemčija : Poljska, ZDA : Romunija in Norveška : Švica. Koprčani, posebno pa še koprski plavalci/ so veseli, da so končno le dobili svoj nov športni objekt —• olimpijski plavalni bazen. Veseli so, obenem pa upravičeno ogorčeni ^ nad dejstvom, da ima ta novi športni turistični objekt toliko pomanjkljivosti, ki jih lahko opazi vsak laik. Naštejmo samo tiste, ki so nam takoj padle v oko. Voda v bazenu je bolj podobna žabji mlaki kot vodi v reprezentančnem turističnem objektu. Vzrok za to je y dejstvu, da voda v bazenu nima skoraj nobene cirkulacije z odprtim morjem, saj le ob času plime priteče skozi meter ozek žleb nekaj »-kapljic« čistega morja v ta bazen. Zato plavalec ali kopalec v tem bazenu ne vidi niti J10 cm pod vodo in zato ni čudno, da je neki utopljenec ležal na dnu bazena ves dan! Prvotni rob bazena je bil tako nizek, da ga je morje ob plimi preplavilo in tako je bazen nenadoma postal kar za nekaj-metrov »daljši«. Prav tako ni bilo na tem športnem objektu nobenih štartnih kamnov, čeprav je jasno, da je tak objekt na morju bolj namenjen tekmovanju kot le kopanju. Miljoni v morju Ti dve pomanjkljivosti so v zadnjih dneh z adaptacijskimi deli popravili in začasno rešili to »sramoto«. Ta adaptacija pa je prinesla s seboj drugo nevšečnost. Prvotna razdelitev prog v bazenu je drugačna kot so sedaj postavljeni startni kamni. Po prvotnem načrtu so za pritrditev prog na steni bazena vdelane luknje, kjer naj bi privezali proge. Z novo razdelitvijo startnih blokov pa so se te luknje sedaj znašle sredi proge in tako lahko tekmovalec pri odrivu od stene potisne nogo v to luknjo, namesto, da bi se lahko odrinil od stene. Poseben problem pomeni bazen za neplavalce, ki prav gotovo sodi na tako kopališče, dalje podhod pod cesto, kjer naletavajo vedno znova na talno vodo, ki onemogoča gradnjo, problem slačilnic in sanitarij, ki jih trenutno sploh ni itd. itd. V koprsko kopališče je bilo vloženih doslej 160 milijonov dinarjev. To so družbena sredstva, ki ne predstavljajo majhne vsote, da bi dovoljevala takšno metanje milijonov v morje. Vprašujemo se, kdo so projektanti takšnih športnih objektov, ki jih nočemo več in kdo je tudi tisti, ki v končni fazi dovoljuje takšne gradnje, saj vemo, da gredo odobrenja skozi vrste komisij. Čas je, da v takšnih primerih projektante pokličemo na odgovornost prav posebno takrat, kadar so vložena v objekte tako velika družbena sredstva. MITJA PREŠEREN f-jmm ■BES pred tekmovanjem so vsi pri- f^"Vn^lovanska lX' čakovali da bo med niimi tek- Avstrije, sta jugoslovanska ka-CaKovaii, aa do mea njimi res. Natan in Darko Ibadan — Nigerijski svetovni boksarski prvak srednje kategorije Dick Tiger je včeraj obranil svoj naslov z zmago nad izzivalcem Fullmerjem (ZDA). Dvoboj so prekinili v sedmi rundi na zahtevo Fullmerjevega mena-žerja Jensenia, ker je bil ameriški boksar ves oblit s krvjo in V knock-downu. Augsburg — Na atletskem prvenstvu Zahodne Nemčije sta bila dosežena dva rezultata svetovne vrednosti. Wolfgang Reinhardt je v skoku s palico preskočil 4.92, kar je drugi najboljši evropski rezultat. Helga Henhing je 400 m pretekla v odličnih 54.1. San Sebastian — Na mednarodnem teniškem turnirju je osvojil prvo mesto Avstralec Roy Emerson z zmago nad Argentincem Sorriyanom 6:1, 6:1, 6:1. Helsinki — V atletskem dvoboju reprezentanc Finske in Madžarske so zmagali domači atleti * 107:105. Budimpešta — V plavalnem dvoboju Madžarska : Italija vodijo po prvem dnevu pri moških Italijani z 31:29, pri ženskah pa domačinke s 33:16. Italijanska štafeta 4 X 200 m je dosegla nov ^državni rekord — 8:28.9. Varšava — Po prvem dnevu Plavalnega dvoboja Poljska : Erancija vodijo gostje z 39:20. Najboljši rezultat: Gottevalles vojni, ko so razen obeh Zatopi-kov še mnogi pxrispievali mnogo odlik v državno zbirko. Če danes ugotovimo, da so atleti ČSSR na evropskih prvenstvih doslej osvojili 8 zlatih, 5 srebrnih in 15 bronastih medalj, potem smo o kvaliteti atletike v tej državi že precej povedali. Za primerjavo lahko omenimo, da so njihovi bodoči nasprotniki £0 ATLETIKA London — Na reprezentančnem dvoboju ZDA : Anglija so v moški konkurenci zmagale ZDA s 120:91, v ženski pa domačinke s 65.5:51.5. Boljši rezultati: 220 y Carr (ZDA) 20.9, 3000 m ovire Kerriott (A) 48.4, 880 y Groth (ZDA) 1:48.1, 3 milje Tulloh (A) 31:22.4, palica Pennel 5.13 (svetovni rekord), ženske: 100 y Hyman (A) 10 ?., daljina Bignal (A) 6.44, disk Shepherd (ZDA) 47.09. * Stockholm — Boljši rezultati z mednarodnega atletskega tekmovanja: 100 m Hayes 10.5, 110 m ovire Kayes 14.1, kladivo Con-nolly 67.02, ; palica Morris 4,90, troskok Schmidt (Polj) 16.09. Leipzig — Atletski rezultati z mednarodnih športnih iger: 100 m Piguerold (Kuba) 10.5, 3000 metrov ovire Buhi (BD) 8:43.2, disk Milde (NDR) 56.03. AVTOMOBILIZEM SALT FLATS — 26-letni Breedlove je dosegel nov svetovni rekord v hitrostni vožnji z avtomobilom — 656 kmh. Prejšnji rekord je imel John Cobb s 634 kmh, še iz leta 1947. Mladi Breedlove je vozil poseben avtomobil »General elek-trics J-43* na reaktivni pogon. Nurnberg — Po šesti dirki za svetovno prvenstvo v Niirnburg-ringu je vrstni red najboljših avtomobilskih dirkačev naslednji: Clark 42, Surtees 22, Gin-ther 18, Hill 1”, Gurney 12, McLaren 10 itd. DVIGANJE UTEŽI Moskva — Mladi sovjetski dvigalec Leonid Zabotinski je dosegel nov svetovni rekord težke kategorije v potegu — 105 kg in s tem za 1 kg izboljšal rekord Američana Scheman-skega. KOŠARKA Budimpešta — Reprezentanca Madžarske je tesno premagala Poljsko z 59:57 (29:21). NOGOMET Chicago — Enajsterica praške Dukle — lanski zmagovalec nogometnega turnirja v New Yorku — je v prvi tekmi premagal letošnjega zmagovalca tega tradicionalnega turnirja, West Ham U. (A) z 1:0 (1:0). Du-kla- je zasluženo zmagala, odločilni gol je dosegel Knebort v 21. minuti igre. Povratna tekma bo 11. t. m. V drugi finalni tekmi letošnjega newyorškega turnirja Je West Ham U. premagal prvaka Poljske Gornika z 1:0 (v prvi tekmi 1:1). Druga tekma med angleško in pojsko enajsterico pa je imela kaj nenavaden in nešporten potek. V 41. minuti igre so vdrli na Igrišče privrženci poljskega moštva in fizično obračunali z ameriškim sodnikom, ki je moral zapustiti igrišče zaradi izbitih zob, številnih podpludb in strgane srajce. Vmes je morala poseči policija, da je napravila red. Tri fanatične navijače so odpeljali v zapor. Igra je bila zaradi teh izgredov prekinjena za 30 minut. Po pomiritvi je sodil stranski sodnik. Taškent — Japonska nogometna enajsterica, ki v okviru priprav za olimpijske igre gostuje po SZ, je premagala prvoligaša Pahtakorja iz Taškenta z 1:0. PLAVANJE Leipzig — V dvodnevnem dvoboju je NDR premagala Anglijo s 155:112. Na tekmovanju je najbolj presenetila Wilkinso-nova (A) z zmago nad evropsko prvakinjo Pechsteinovo na 100 metrov prosto — 1:02.4! TENIS Vichy — V finalu tekmovanja za pokal Galea je CSSR nremagala Italijo s 3:2, kljub -emu, da je Italija vodila že z 7:1. Lodon — Prvo mesto v evropski coni Davisovega pokala Galea je osvojila Velika Britanija, ki je po ogorčeni borbi oremagala Švede s 3:2. V zadnjem srečanju je Sangsterju uspelo poraziti Schmidta — 7:5, 6:2, 9:11, 3:6, 6:3! Jugoslovani doslej v isti konkurenci pobrali le tri srebrne medalje. Prav je, da omenimo vsaj evropske prvake. Zatopek je bil po trikrat (1950 na 5 in 10 km, 1954 na 10 km), Zatopkova dvakrat — 1954 in 1958. Razen tega pa so po enkrat zmagali še Ro-udny pred našim Šegedinom ha 3000 m zapreke 1950, DoLežal v hoji na 10 km 1954 in Skobla v metu krogle v letu 1954. NA PEA PRIBLIŽNO TAKO KOT MI Na PEA so reprezentanti ČSSR osvojili srebrno medaljo s Tomaškom v skoku ob palici in bronasto s Salingerjem na 1500 m, med prvih 6 pa so uvrstili še dr. Kantoreka v maratonu, Nemcovo v metu diska in Skoblo v metu krogle. V primerjavi z Jugoslovani tu nimajo več velike prednosti. Na PEA smo namreč tudi mi imeli 5 uvrstitev v finale in 1 srebrno medaljo. Če pogledamo še olimpijske igre, potem beležijo naši bodoči gostje 6 zlatih medalj, 3 srebrne in 2 bronasti. Štirikrat je svoje zmago pozlatil Zatopek in sicer trikrat v Helsinkih in enkrat v Londbhu. Zatopkova je zmagala v Helsinkih, Olga Fikotova — Connolly pa v metu diska v Melbournu. V listo rekorderjev se je kot že omenjeno mnogokrat vpisal Emil Zatopek, razen njega pa po rugi svetovni vojni še Stani-.av Jungwirt, ki je bil svetov-i rekorder na 1500 m do ne-avna pa še vedno evropski v ij panogi. Vrsto let pa je bil vropski rekorder v metu krog-: Jifi Skobla. Ne da bi se spuščali v glob-ie analize uspehov atletov in tletinj ČSSR, lahko ugotovimo, a večina uspehov pravzaprav i najnovejšega datuma. To poleni, da so atleti in atletinje ISSR nekoliko izgubili stik z vropskim vrhom. Seveda pa to e zdaleč ne pomeni, da smemo iričakovati kakršne koli enako-iravno borbo na ljubljanskem .voboju. Tako moški kot ženski voboj sta vnaprej izgubljna s >recej veliko razliko. O seda-jih asih reprezentanc ČSSR n atletih, ki jih bomo videli v .jubljani na sploh, bomo več lisah v prihodnjih številkah. Za :onec danes samo še majhen lodatek. Samo štiri panoge moškega poreda ljubljanskega dvoboja mo našli kjer so Jugoslovani k> državnem rekordu boljši od itletov ČSSR. Zanimivo je, da 0 to vsi teki z ovirami in za-irekami in pa met kopja. Pri itletinjah so naši rekordi boljši la ovirah, v skoku v višino in tafeti, enak pa je na 200 m. 3d skupno 31 panog smo 23-;rat slabši, enkrat enaki in se- 1 1 v* *-» 4- V> /"\1 T C1 Magična meja premagana Kar so leta in leta poizkušali olimpijski zmagovalec Murray Rose, Jon Konrads, japonski svetovni DON SCHOLLANDER — 1:58,8 rekorder Tsuyoshi Jamanaka in Makoto Fukui, je uspelo Američanu Donu Schollandru. 17-letni Schollander je v drugem letu svoje mednarodne kariere uspel premagati magično mejo 2 minut v plavanju na 200 m prosto in celo za 1,2 sekundi! Mladi plavalec je že lani poizkušal doseči rezultat pod 2 minuti, pa mu to le za las ni uspelo. Z 2:00.4 je »samo« Izenačil svetovni rekord Japonca Jamanake. Peter Daland, trener AC Los Angeles in »najboljši ameriški plavalni trener« je že lani izjavil: — Za mene je Murray Rose najpomembnejši plavalce vseh časov, toda premagal ga bo Don Schollander, ki bo nekega dne največji med plavalci. Schollandrov slog je izpiljen do potankosti, skratka, on mora enkrat preplavati 200 m v manj kot 2 minutah. — Don Schollander je sicer član kalifornijskega športnega kluba Santa Clara, konkurenčnega kluba AC Los Angelesa. Rojen je 30. aprila 1946 v Severni Karolini. S svojimi 175 cm višine in 70 kg je precej vitek, vendar gibčen in močan, čeprav ne posebno mišičast. Ze kot petnajstletnik je presenečal s svojimi rezultati in je bil največji up ameriškega plavanja. Njegovi tovariši pravijo, da trenira kot obseden: — V Tokiu na olimpijskih igrah bo zmagal na 400 m prosto v nekaj več kot 4 minutah. V Ameriki ni strokovnjaka, ki bi dvomil v to izjavo. Najkrajšo plavalno progo, 100 m, je preplaval že v času 54.8, 400 m v 4:18.7, 200 m metuljček 2:20.9, najdaljšo progo, 1500 metrov v kravlu, pa je premagal v 17:27.7. Kaj bo, če bo mladi Don tudi v drugih disciplinah kot 291 metrov resno poprijel? NA COPACABANI - TAM JE NOGOMET! Zakaj brazilski nogomet prevladuje v svetu - Beli, čml in rumeni dečki ne poznajo razlike med rasami in so si bratje. - Mladoletni dečki že povsem obvladajo žogo - Tudi Pele zrasel na Copacabani Senzacionalni uspehi brazilskega nogometa na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih so povzročili, da je ves nogometni svet upfT svoj pogled na Rio in Sao Paolo. In ves nogometni svet se je vprašal: zakaj so Brazilci tako daleč pred drugimi in iz katerega vira jim dotekajo na oko neizčrpne rezerve? Dogodki na zadnjem svetovnem prvenstvu so prepričali tudi poslednjega dvomljivca, da igrajo Brazilci danes najmodernejši nogomet. Evropejci pripisujejo Bra:-~em nadpovprečno nadarjenost za igro z okroglim usnjem, iščejo odgovora tudi v naravni premoči barvastin žonglerjev z žogo nasproti beli rasi itd. Vendar pa s temeljitejšim opazovanjem pridemo do zaključka, da si Evropejci ustvarjajo svoje razlage na zelo lahek način. Kdor je enkrat opazoval brazilske fantiče na Copacabani ali San-tosovi obali, je moral priti do zaključka, da je premoč brazilskega naraščaja v prvi vrsti sociološkega značaja. Temu moramo pridružiti še prirojen talent, ki se kaže v telesni gibčnosti in zmožnosti bliskovitega reagiranja ter ... pridnost In prizadevnost. Tudi za brazilsko mladino velja: talent je ve- liko — pridnost pa še več! In ta pridnost, kaj pridnost, prav fanatična predanost ustreza spet in spet brazilskim sociološkim razmeram. Kakor igrajo, tako živijo! Stavek, ki pri mladih Brazilcih velja tudi v nasprotnem smislu. Za evropske razmere žesto nerazumljivemu siromaštvu je življenje v Južni Ameriki v splošnem mnogo bolj humano in lažje kot v Starem svetu. Presenetljivo je, od kod jemljejo dečki vseh barv, ki se podijo po Atlantski obali, svoje moči, ko ure in ure skačejo po mehkem pesku in igrajo svoj »futebol*. Sonce jim daje manjkajoče kalorije, kalorije, ki jim jih njihovi starši he morejo nuditi. Ta Južnoameriška mladina, ki se v stotisočih gnete in podi za okroglim usnjem, od najjužnejšega konca Atlantske obale pa vse do argentinske Mar del Plate, pozna samo nogomet, drugih številnih skušnjav, ki omamljajo današnjo evropejsko mladino pa ne poznajo. In tu na Copacabani so vsi prijatelji, pa naj si bo njihova koža bele, rumene ali črne barve. Na plaži ležijo milijonarji Iz hotela Palače Copacabana, zraven najrev- nejših črncev Iz njihovih »favelas«, pločevinastih in lesenih barak iz revnejših četrti. Na 8 km dolgi obali lahko preštejete 14 ograjenih 50-meterskih nogometnih igrišč z enostavnimi vratnicami. Od ranega jutra pa do poznega poldneva na njih kar mrgoli 5—10-letnih »Pcle-jev«, ki imajo tu svoja prva srebanja z žogo. Ko potem popoldne nebotičniki in elegantne vile na Avenida Atlantica vržejo svoje prve sence na Copacabano, prilezejo kot roji moskvitov 10 do 18-letni fantje. Na obalo pridejo iz revnih koč, kakor tudi iz luksuznih bližnjih vil. Pričnejo se tekme za prvenstvo Copacabane med uličnimi klubi, o katerih poročajo tudi največji listi iz Ria. Seveda igrajo nogometaši bosi, vendar v predpisanih klubskih dresih s številko na hrbtu. Nekaj kar vedno znova preseneča, je disciplina teh dečkov. Na igrišču med tekmo spoštujejo odločitve 16 ali 18-letnih sodnikov prav tako, kot če bi jim sodili odrasli. Tam, na Atlantski obali lahko vidite že ves nogometni repertoar, s katerim tako navdušuje brazilska reprezentanca. Streli čez glavo — škarje —, ■wolley, zaustavljanje žoge z nogo v zraku, polvisoka igra med 5 ali 6 igralci, sploh pa igra z glavo fantom ne dela nobenih preglavic. Lahko si mislite, da kdor v tako vdirajočem se pesku obvlada žogo, ho imel na trdem in ravnem igrišču prav malo truda, da svoje znanje približa dovršenosti. Občutek za žogo, tehnika, obvladanje telesa in igra z glavo, vse te veščine so že na tako visoki stopnji, kot jin le redko vidimo pri najboljših nogometaših v Evropi. Ko zvečer žgoče sonce zatone v morje, se razgiblje tudi Avenida Atlantica v »sladkem življenju« in svetilniki kažejo ladjam pot v Rio. se končajo »prvenstvene tekme* mladih umetnikov z žogo. Toda fantje se še ‘ niso naveličali žoge-Kar naprej si jo podajajo in kažejo razne vragolije, ki jih občudujejo mimoidoči. . Črni dečki imajo pred belim* neko »prednost«, ker so vsi črni kot Pele. In vsi hočejo postati t°' kar je danes Pele. On je njihov vzor, upanje in cilj. I Znana je zgodba 11-letnega dečka nemških priseljencev v Sau Paolu, ki je nekoč prijokal domov-Na materino vprašanje, če je b« tepen, je odgovoril: — Ne, sam« zakaj nisem tako črn kot Pele? — Mati mu je odgovorila: — Vesel bodi, da sl belec! — Naslednjega d“® si je svetlolasi Peter, preden se J® sešel s črnimi dečki, da bi odigral* tekmo, namazal obraz in lase črno pasto za čevlje, — da bi P° stal — Pele. 11. avgusta 1963 5 TPOi, E T AKTUALNO Kdo skrbi za formo naših skakalcev? Skakalce, ki jih ima Jugoslavija, nam zavida tujina - Brez smotrne vadbe tudi talent ne more uspevati - V Jugoslaviji se je zvrstilo že ducat trenerjev za skoke - Vabilo za Glassa, prišel pa bo verjetno za nekaj dni Bradi Vztrajnost in seveda veliki uspehi našega telovadca Mira Cerarja so spodbudili mladi rod k vestnemu in discipliniranemu delu. To velja za športnike vseh zvrsti, predvsem pa za orodne telovadce mlajšega rodu, ki želijo za vsako ceno stopati po stopinjah svojega vzornika Cerarja. Znani reprezentant mladinske vrste v orodni telovadbi Janez Brodnik z Bleda ima te dni ravno zaradi načrtne vadbe velike težave. Nekdo, ki pozna tega fanta in njegove ambicije, je povedal, da Brodnik nima možnosti redno trenirati na Bledu v telovadnici domačega Partizana. Tej novici skoraj nismo mogli verjeti, zlasti zato, ker ve- NAŠ TELEOBJEKTIV C PISMA TSS, trenutno pa sem na praksi v Elanu. Vztrajno, čeprav počasi, sem napredoval, tako da sem danes član reprezentance v orodni telovadbi. Odveč je govoriti, kako je telovadcu potrebna vsakodnevna vadba, samo poglejte Cerarja, pa boste videli, kako trdo je treba delati, da dosežeš tako formo. Na Bledu nimam več možnosti za trening! Hišnica mi je enostavno prepovedala vstop v telovadnico, ni pa drugega odgovornega funkcionarja blejskega Par- Erišli smo tako daleč, da neodgovorne osebe odločajo o tem, kdo sme vstopiti v telovadnico in kdo ne? Razumemo, da sta potrebna disciplina in red v telovadnici, nikakor pa nam ne gre v glavo, da hišnica sama odloča o tem! Sprašujemo se, kakšne so razmere v Partizanu na Bledu. Slišali smo, da je lani zapustil svoje mesto eden izmed agilnih funkcionarjev in da je danes Partizan z Bleda pred razsulom. Mar je to res? Ce je, potem spet ne moremo razumeti iz Slovenije Hišnica mi je prepovedala! mo, da so prav na Bledu, vsaj do bližnje preteklosti, z veseljem in z veliko požrtvovalnostjo delali in ustvarjali in imeli tudi lepe uspehe z mladino. Pozanimali smo se, kako je s to zadevo in tov. Brodnik nam je potožil takole: — Doma sem, kot veste, z Bleda. Študiram v Ljubljani na tizana, ki bi vso stvar razčistil in ukrepal tako, kot zahtevajo okoliščine. Zato bom v prihodnjih dneh poskušal trenirati v Žirovnici in tudi v Ljubljani. Napačno bi bilo vreči puško v koruzo, zlasti po tolikšnem trudu, ki ga imam za seboj .. . Spet enkrat nekaj takšnega, česar človel^ ne more razumeti. merodajnih forumov, zakaj ne ukrepajo hitro in učinkovito. Mar je res potrebno, da mora reprezentant Brodnik moledovati in prositi za prost vstop v domačo telovadnico samo zato, ker niso urejene razmere? Prav bi bilo, da ob Brodnikovem primeru prisluhnemo še kakšni morebitni pritožbi! SKRAJNO NESMISELNO! AJDOVŠČINA (MT) Rokomet — Ligaška rokometna kluba Ajdovščina in Nov^ Gorica sta odigrali dve prijateljski tekmi. Srečanje so organizirali v sklopu pomoči prizadetim v Skopju. V sobotni večerni tekmi sta igrala omenjena kluba na igrišču v Novi Gorici, kjer so dobri domačini premagali Ajdovščino z rezultatom 30:27. V povratni nedeljski tekmi v Ajdovščini pa je Nova Gorica izgubila srečanje z 20:24. Pri Novi Gorici so bili vsi igralci požrtvovalni in borbeni do konca tekme, nasprotno pa so domačini igrali mlačno in brez posebnega prizadevanja. PIRAN Sah — V drugi polovici šahovskega turnirja za republiško prvenstvo slepih je bilo nekaj presenečenj. Kebe, ki je bil do X. kola najresnejši kandidat za prvo mesto, je nepričakovano izgubil partijo ter za tem porazom še nekajkrat remiziral, tako da je v končni razvrstitvi osvojil šele 3.—7. mesto. Lep uspeh je dosegel veteran slovenskih slepih šahistov Pintarič iz Trbovelj. Končni vrstni red: Ulaga 11, Pintarič, Kavtičnik 10, Komovec 9,5, Kebe, Kumer, Kanc 9, itd. MURSKA SOBOTA (FM) Strelstvo — Preteklo nedeljo je bilo v Murski Soboti končano občinski strelsko prvenstvo z malokalibrsko puško serijske izdelave. Na prvenstvu je nastopilo 28 strelcev iz 9 strelskih družin občine Murska Sobota. Najboljši med njimi je bil Karel Turner (SD) Po- murje), ki je z 236 doseženimi krogi zasedel prvo mesto pred Sušnikom (SD Boris Kidrič) 224 krogi. Za nadaljnje okrajno tekmovanje se je uvrstilo 5-tekmovalcev. Za to letošnje občinsko prvenstvo je bilo značilno, da je potekalo v hudi vročini, zato so bili doseženi nekoliko slabši rezultati. BELTINCI (FM) Kolesarstvo — Klub »Prekmurje« iz Beltincev je v nedeljo organiziral društveno kolesarsko dirko. Na 56 km dolgi progi, ki je potekala po asfaltni cesti iz Beltincev preko Murske Sobote, Radencev do Radgone in nazaj je zmagal Mirko Kavaš s časom 1:29.14 pred Lipičem, ki je dosegel isti čas. Na dirki je nastopilo samo 7 kolesarjev. MARIBOR (MA) Delavske športne igre — Pri Splošnem gradbenem podjetju Konstruktor v Mariboru se pripravljajo na letošnje športne igre gradbincev Slovenije. Letos bo nastopalo približno 1200 tekmovalcev, kar ' jasno kaže, da bodo morali organizatorji res vložiti mnogo truda, da bo prireditev stekla tako kot je treba. Gradbinci bodo tekmovali v naslednjih športih: nogometu, odbojki, šahu, kegljanju, balinanju, streljanju in namiznem tenisu. Športne igre gradbincev Slovenije bodo letos na sporedu že trinajstič, še nikoli pa ni bila udeležba tako številna. Favoritov na tem tekmovanju pravzaprav ni. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da so praviloma zmagovali tisti, s katerimi so najmanj računali. Se danes mi je ostalo v spominu, ko je zbranim slovenskim smučarskim delavcem in novinarjem pripovedoval svoje prve vtise v Jugoslaviji znani norveški trener Tharaldsen. Tega trenerja je povabila smučarska zveza Jugoslavije pred 13 leti z željo, da bi sestavil podroben' načrt dela in ga postopoma spravil v življenje. Theraldsen je imel tedaj z našimi skakalci veliko uspeha in je kot odlični pedagog in poznavalec smučarskega skoka, našim skakalcem kot Klančniku, Mežiku, Poldi, Javorniku in mlajšim Avseniku, Roglju, Adlešiču in drugim nakazal pravo pot k uspehu. Toda, ko danes, tik pred novimi olimpijskimi igrami, sledimo pripravam naših smučarjev, predvsem skakalcev, se ne moremo načuditi, da je vsaka naša kritika izrečena v4eraj, danes ali jutri brez pravega pomena! Prelistali smo arhiv Poleta in pregledali seznam vseh trenerjev naših skakalcev in ugotovili, kako nenačrtno in stihijsko smo skrbeli za naš skakalni rod. Če se nekoliko poglobimo v ta pereč problem in pri tem upoštevamo vse naše skakalce, ki so se doma in v tujini večkrat neverjetno izkazali, potem se sprašujemo, kaj vse bi lahko še dosegli, če bi posvetili njihove- mu strokovnemu vodstvu vso pozornost. Spomnimo se takoj povojnih let, ko so nastopali Finžgar, Mežik, Polda, Šuštaršič, Gašperšič in drugi z velikim zagonom, veseljem, vendar s premajhnim znanjem, da bi lahko na večjih mednarodnih prireditvah posegli v borbo za prva mesta. Kmalu so ugotovili, da brez strokovnega vodstva naši skakalci ne bodo dosti dosegli. Tehnično vodstvo je prevzel bivši reprezentant in sedaj znani funkcionar Bogo Šramel, ki je z uspehom prijel za vajeti. Vsebolj so merodajni ugotavljali, da moramo povabiti tujega trenerja, z mednarodnimi izkušnjami, predvsem pedagoga, ki to športno disciplino pozna po dobrih in slabih plateh. In tako so se v krajšem časovnem razdobju razvrstili Norvežani: Tharaldsen, Heyseoter, dr. Sjoelderup, Thy-nes, za njimi pa Jugoslovani dr. Dečman, Klančnik, Pribošek, Gorjanc, Zalokar, Finžgar in še nekateri, ki so bolj opravljali funkcijo »skrbnih stricev« kot pa pravih trenerjev. Seveda ne smemo biti pri tem preveč zlobnega jezika. Naši trenerji so storili vse, kar je bilo vnjihovih močeh, prav nič novega pa ne bomo povedali, če trdimo, da je takšna vsakoletna menjava tre- Rezervirano za bralce V KRANJU DELUJE ATLETSKI KLUB Morda se obračam na vas z nekoliko čudno prošnjo. Prosil bi vas, da bi mi svetovali v rubriki »Rezervirano za bralce«, kako bi izboljšal svojo fizično kondicijo, predvsem v rokah in nogah. Star sem 15 let in treniram troskok. Dosegel sem daljavof 8—9 metrov brez vsakega treninga in zaleta. Prosim vas, če bi mi povedali, kakšen rezultat Je to, dober ali slab. Obenem vas prosim, če mi odgovorite na vprašanje, kateri so vaši sodelavci in kdo vodi rubriko »Rezervirano za bralce«. __. Peter Mahnič, Kranj Prejšnji teden ste imeli otvoritev lepega kranjskega stadiona, kjer bo v bodoče zatočišče vseh športnikov bližnje in daljne okolice Prav gotovo bodo tudi atletski funkcionarji z veseljem sprejeli’ v svojo sredino nove atlete, med katere se boste verjetno uvrstili tudi vi. Pravite, da ne veste, kakšen je rezultait 8—9 metrov v troskoku brez treninga in celo brez zaleta. Naši atletski strokovnjaki trdijo, da ste gotovo bodoči rekorder, če zmorete že danes brez treninga in kar z mesta takšne daljave. Atletski trener vam bo gotovo svetoval in povedal, kako je treba trenirati, da bo uspeh zagotovljen. Glede vprašanja, koliko sodelavcev imamo, vam sporočamo, da to ne sodi v to rubriko. ŠKUFCA PRI OLIMPIJI Sem reden bralec vašega lista. Zelo mi je všeč vsebina, posebej pa se zanimam za rubriko »Rezervirano za bralce«. Ob tej priložnosti vas prosim, da mi pojasnite, kako je z mladim nogometašem Škufco. Tega igralca sem videl na tekmi Olimpija : Trešnjevka in vsi, ki smo gledali to tekmo, smo bili navdušeni nad njegovo igro. Od tega dne dalje pa kot sem opazil, ne nastopa več v moštvu Olimpije, niti ga nisem opazil pri treningu. Zanima me, kaj je s tem nadarjenim napadalcem in ali bo ^nastopal^za ^O^lmpUo. Pozanimali smo se na upravi Olimpije, kjer vso zadevo okrog Škufce. Znano je, da J* f ™ a t nastooal za Ilirijo, nad katero je imela Olimpija svoj patronat. Zdaj PJe tehnično vodstvo Olimpije uvrstilo Škufco v svoje vrste. Na preizkušnji je bil prav na tekmi Olimpija : Trešnjevka. Škufca redno trenira in bo nastopal za barve Olimpije. STVARNIK NASTOPA ZA PROLETAREC Kot ljubitelja košarke me zanimajo nekatere stvari okrog igralca Proletarca Stvarnika. Večkrat sem ga že videl igratl ln sem ugotovil, da bi pod strokovnim vodstvom iahkomnogonapredovM Ni dolgo tega, ko sem slišal, da namerava oditi v JLA. Zanima me ali so te govorice resnične in ali misli ta igralec P*®8* J h kakemu boljšemu klubu? Med košarkarskimi novicami sem brak da je bil na mednarodnem turnirju na Jesenicah prvi strelec^ ce Je to res, prosim, potrdite te govorice, in če mogoče, objavite njegovo fotografijo. ^ ponlkvar, Ljubljana, Čopova IT Predvsem -s je presenetilo dejstvo, ^a stanujete V-Ljubljani, dopisnico pa st®. f^fiiL re bf bili v Ljubljani, bi se lahko sami s>ssr -"M £|.’ srsjr-s: košarkarjev Proletarca — kale, j n^pozna jePs tem koSar_ karjemfobmite^se ni upravo kluba ali samega igralca Stvarnika, Pa vam bo vse jasno! ,_. _ . .. uk tf3 ?hrll?Žn0ntiašiaenJih° bolj^tični "in5 konkretni. Uredništvo svojih pismih. m 3 sprašujejo o stvareh, ki res ne dobiva pisma, kjer posam bralce«. Pri tem opažamo tudi sodijo v rubriko »Rezervirano za ki k(l0 ve lz kakšnlh neresnost in nesmisel tega an onesa v • . nvnta ne. izločilo in bo romalo v uredniški koš. nerjev skoraj vedno pomenila korak nazaj in ne naprej. Drži in povsem se strinjamo s trditvijo, da smo imeli in imamo sposobne ljudi, naše vaditelje, toda kaj pomaga, ko nismo znali teh vaditeljev pravilno vključiti v smoterno delo in jih za njihov trud tudi pravilno stimulirati. Podrobna analiza uspehov in neuspehov naših skakalcev nam pokaže, da so bili jugoslovanski skakalci, zlasti v tujini, psihično nepripravljeni, ponavadi razdvojeni in brez pravega tehničnega vodstva. Prepričani smo, če bi v preteklosti določili za trenerja tega ali onega od naštetih domačinov, ki bi ves čas do današnjega dne avtoritativno opravljal svoje delo, bi prav gotovo segli v sam elitni svetovni vrh, kjer že smo, le svojih pozicij ne moremo obdržati. To pomeni, da imamo nadarjene tekmovalce, ki nam jih zavidajo po vsem svetu, nismo pa sposobni sestaviti tehničnega vodstva tako, da bi bilo kos težki in odgovorni nalogi. Seveda pri tem ne gre zamolčati tudi drugo dejstvo, da še vedno nismo omogočili dobrih pogojev za vadbo našim reprezentantom, od katerih je večkrat zahtevamo nemogoče dosežke. Danes so naši smučarji, torej tudi skakalci, pred novimi olimpijskimi igrami. Vprašujemo se, kakšne so njihove priprave? Prejšnji teden smo videli skakalce na Mostecu in ugotovili, da so brez zadostne kondicije (vsaj nekateri kandidati), na trenutke neresni, medtem ko o malodušju še ne moremo govoriti, čeprav ga slutimo saj je prav ta lastnost najbolj otipljiva, ko stojijo na startu velike prireditve. Rečeno je bilo, da bo letos treniral skakalce znani reprezentant iz NDR ih nosilec bronaste medalje z olimpijskih iger v Gortini, Harry Glass. Toda spet same besede! Kje se je zataknilo? Kdo je kriv, da Glassa ni med našimi skakalci? Kdo nam lahko na to odgovori, čeprav smo že ugotovili, da bi lahko izrabili za trenerja našega človeka? Slišali smo drugo verzijo: ker Glassa ne bo, bo prevzel trenerske posle znani Bradi iz sosednje Avstrije. Lepo, kajneda! Toda zakaj spet to? Bradi je vendar trener avstrijskih skakalcev in menda ne bo v olimpijskem letu pustil na cedilu svojih učencev, zato da bo treniral naše fante!? Vabiti ga za teden ali dva, v avgustu ali septembru, pa spet ne more roditi kdo ve kakšne sadove, zlasti če vemo, da bodo naši skakalci na specialnih pripravah na snegu ostali brez Bradla. Kdor količkaj zasleduje kvaliteto katerekoli športne panoge bo ugotovil,, da imajo vselej uspeh tisti športniki, ki so se disciplinirano podredili svojemu trenerju — strokovnjaku. Le trenerji, ki več let zaporedoma opravljajo zahtevno metodično, pedagoško in strokovno delo, so zagotovili svojim kandidatom izredne uspehe, sebi pa mednarodni sloves. Poglejmo na primer italijanske smučarske skakalce. Več let jih je treniral znani Šved Nordlund, pred leti pa ga je zamenjal mlajši Nilson, ki samo nadaljuje začeto delo svojega rojaka. O uspehih italijanskih tekačev pa menda ni treba posebej govoriti. Gotovo poznate slovitega nemškega nogometnega trenerja Herbergerja. Ta je opravljal svojo zahtevno nalogo zveznega trenerja že pred drugo svetovno vojno in jo uspešno nadaljuje še danes. Kakšni so rezultati nemške nogometne reprezentance, pa spet ni treba posebej komentirati... Da zaključimo našo misel: dokler ne bodo imeli naši smučarji, v našem primeru skakalci trenerja, ki bo za svoje delo stimuliran in dokler ne bo takšen trener — tu ni važno, ali je domačin ali_ tujec — več let zaporedoma opravljal trenerske posle, pri tem pa imeli tekmovalci vse možnosti za vadbo, toliko časa se bomo morali zadovoljiti samo z takšnimi rezultati, ki jih dosegajo naši smučarji zaradi nadarjenosti ali po naklučju! MARJAN LIPAR Atletika — Na klubskem mitingu Branika je dosegel najbolj! rezultat mladinec Bukovec, ki je vrgel člansko kladivo 56.51 m daleč. Drugi je bil Markež z rezultatom 55.20 m, tretji pa Golob s 46.000 m. Ostali rezultati: star. mladinci, kopje: Školnik 53.61, disk SkolniR 38.03, troskok Slana 12.13, mlajši mladinci — kopje: Krapnik 46.87, disk Gomzi 27.85, palica Hrženjak 3.90, Pečar 2.80, članice: disk Rozman 23.68, daljina' Rozman 4.26, mladinke: disk Petrovič 23.21, daljina Vihar 4.30. MEŽICA Plavanje — Da bi popularizirali plavanje na Koroškem so organizirali v ta namen v Mežici meddruštveni plavalni miting, ki so se ga'tokrat udeležili tekmovalci iz Raven, Dravograda in Mežice. Tudi tokrat se tega tekmovanja niso udeležili tekmovalci iz Slovenj Gradca. PTUJ Rokomet — Rokometaši Drave in Branika so se v prijateljskem srečanju razšli z neodločenim rezultatom 23:23. Cisti dobiček so namenili ponesrečencem iz Skopja. Čeprav so črno-beli v Ptuju nastopili brez 5 kaznovanih igralcev, so domačini šele v zadnjih minutah uspeli izenačiti. Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah : TVD Partizan - Ptuj sodeluje z zaledjem Med ielesnokulturnimi organizacijami je d Ptuju brez dvoma najmočnejše TVD Partizan. V društvu je včlanjenih kar 400 aktivnih članov, razen tega pa so si pridobili tudi številno občinstvo. To pride najbolj do izraza vsako leto ob Dnevu mladosti, ko prireja Partizan svoje akademije. Poleg tega obiskuje ptujsko društvo tudi podeželska društva o Markovcih, Vidmu, Dornavi in Gorišnici. Člani TVD Partizan Ptuj delajo o telovadnicah v Mladiki, o gimnaziji in na ESŠ. Da bi zadovoljili vsestransko zanimanje mladine, so v Ptuju poleg orodne telovadbe ustanovili še sekcijo za košarko in odbojko. Iz teh vrst so pridobili nove člane tudi rokometni klub, nogometni klub >Drava< in kegljaški klub, ki imajo svoja igrišča ob Ormoški cesti. Vsi so do- segli na gostovanjih po Sloveniji in sosednji Avstriji že zelo lepe uspehe. Vsa leta od ustanovitve je bil za Partizan največji problem pritegniti v svoje vrste čimveč vajenske mladine. V Ptuju je vajenska šola in tako prav vajenci pomenijo precejšnje število mladine, ki vsaj v času šolskega leta prebiva v Ptuju. Ravno tej nalogi bodo v Ptuju posvetili o bodoče največjo pozornost. Drug problem pa je, podobna kot pri vseh društvih, strokovni kader. Povprečna starost vaditeljev je kar 45 lel> načelnik društva tov. Štefan Edžetin pa jih ima celo 64! Seveda bodo morali število vaditeljev še precej povečati, če bodo hoteli sprejeti v društvo vso mladino, ki je za to dejavnost pokazala zanimanje. Od aktivnosti TVD Partizan Ptuj je odvisna tudi aktivnost društev Partizan na podeželju. Ptujčani jim morajo biti svetovalec in jim morajo pomagati ob vsaki priložnosti, ko na podeželju ne vedo, kako bi reševali posamezne probleme. V Ptuju so se res znašli in pomoč podeželskim društvom res ni samo na papirju. Problem so rešili zelo iznajdljivo. Ob nedeljah prirejajo člani TVD Partizan Ptuj nastope na podeželju, h katerim pritegnejo, tudi domače članstvo. S tem se zanimanje na podeželju za tovrstno telesnokulturno dejavnost seveda zelo stopnjuje in zato tudi ta društva delajo z vedno večjim uspehom. Društvo TVD Partizan ima v ptujskem občinskem ljudskem odboru svojega zaščitnika, ki mu vsako leto pomaga po svojih močeh. Pred kratkim je ob- činska skupščina Ptuj že dodelila društvu 250.000 dinarjev, ki jih bodo porabili za nabavo rekvizitov in za prej omenjene nastope na podeželju. Poseben problem pa je podpora šol. Ko bodo te bolj pomagale Partizanu pri njegovem delu tako o Ptuju kot na podeželju, se bodo vrste članov nedvomno še povečale in telovadnice bodo še bolj polne. Obenem pa bodo lahko rešili problem strokovnega kadra in pritegnili k delu mlajše vaditelje, tako da jim bodo starejši lahko le v pomoč. Seveda pa društvo vsako leto svoje člane tudi nagradi za vloženi trud pri delu. Med počitnicami taborijo člani Partizana na morju in tudi letos je 24 članov odšlo v Biograd. Tako si nabirajo novih moči za še boljše delo v novi sezoni, ki je že tik pred vrati. ! I Iz albuma rekorderjev Vlado Brinovec je pojem gubil zaupanja v samega sebe. kranjskega plavanja. Skoraj de- Z novim trenerjem sta skrbno setletje že navdušuje ljubitelje preštudirala tehnične slabosti, plavalnega športa v gorenjski planirala trening in lani smo metropoli, malim kopalcem na zapisali o renesansi Lada Bri-kranjskeni plavališču pa je novca. vzornik, saj bi vsi radi tako Zopet, zmage, zopet rekordi, plavali kot »naš Lado«. zopet napredek. Vlado je stopil na »sceno« Vlada smo pretekli teden sre- leta 1956, ko je začel osvajati čali v Kranju, ko se je vrni) naslove pionirskih prvakov. Po- iz Beograda, kjer je na tekmo-tem je šlo strmo navzgor in kar vanju J. lige postavil nov slo-naenkrat ga najdemo med naj- venski rekord na 200 m metulj-boljšimi Jugoslovani. 1958 že po- ček. tuje na evropsko prvenstvo v — Koliko rekordov si pospra-Budimpešto. Sicer brez vidnej- vil v svoji dolgoletni plavalni ših uspehov, toda bogat z izkuš- karieri? Vlado Brinovec njami, poln novih vtisov, se vr- — Teh ne štejem več. Mnogo ne v Kranj, kjer prične s še jih je bilo, prav gotovo preko večjim elanom. Prihodnje leto 25. je jugoslovanski plavalec št. 1. _ In koilko prvenstvenih Vrste se zmage za zmago, re- naslovov? kord za rekordom, uspeh za m _ ,, uspehom. Olimpijske igre v Iti- 0 ~ ^utdi za to stevfJo ne vem. mu so na pragu. Vlado se pri- Spominjam pa se, bilo je men-pravlja še bolj intenzivno, toda da leta 1959, ko sem v tej pri tem nima sreče. Vreme ni sezoni osvojil nič manj kot 17 naklonjeno plavalcem in v mr- ?^1}®tv®nih naslovov od repu-zli vodi, kjer prebije ure in ure do zveznih in od mla- si nakoplje mišično vnetje, tako ainskih do članskih, da odhaja v Rim v krizi, ki ne V njegovi osebni izkaznici mine niti do pričetka iger. Tam piše, da je Lado star 22 let in doživi s celotno našo plavalno da je študent medicinske fakul-ekipo neuspeh, ki močno vpliva tete, v »športni izkaznici« pa bi na nadaljnji razvoj tega pla- našli tele najvažnejše podatke: valca. Sledi leto krize, težav, član kranjskega Triglava in kolebanj in samopremagovanja, osebni rekordi 100 m prosto: ki je svojsko vsakemu velike- 1:00,0, 200 m prosto 2:11,0, 400 m mu športniku. Mnogi so napo- prosto 4:42,4, 1500 m prosto vedovali konec Ladotove pla- 18:38,8, 200 m metuljček 2:35,7 in valne kariere. Toda Lado ni iz- 400 m mešano 5:25,8. PLflVBLNI TROBOJ DUMI : TRST : LJUBUSM Po nekaj letih mednarodna prireditev v Ljubljani V moštvu Dunaja 6 reprezentantov - Kvalitetna ženska ekipa Trsta - Ljubljančani se resno pripravljajo V sredo 14. avgusta bo na kopališču Kolezija ob 20. uri plavalni troboj mestnih reprezentanc Dunaja, Trsta in Ljubljane. Ugotovitev, da so dosegli ljubljanski plavalci kvalitetne rezultate v državnem merilu, je dala pobudo za ta troboj. Če pregledujemo zapisnike plavalnih tekmovanj za nekaj let nazaj ne zasledimo več nobene mednarodne tekme od dvoboja SSSR : Jugoslavija v vaterpolu. Tako bodo imeli zopet priložnost, da si ogledajo kvalitetno plavalno tekmo, saj sta reprezentance Dunaja in Trsta zelo močan nasprotnik. Prireditev spada v sklop kvalitetnih športnih prireditev mesta Ljubljane. Organizacija samega troboja je potekala sicer v prisrčnem vzdušju, vendar je imel organizator PK Ljubljana velike težave, preden sta se obe reprezentanci sporazumeli za datum troboja. Tako kot naši, imajo tudi dunajski in tržaški tekmovalci mnogo tekmovanj in le razumevanje vseh treh vodstev se moramo zahvaliti, da bo vendarle prišlo do troboja. Pred kratkim je moral organizator spremeniti dan tekmovanja od 15. na 14. avgusta, ker mora šest dunajskih reprezentantov takoj na pot v Bukarešto, kjer bo 17. in 18. avgusta plavalni dvoboj Avstrija * Janez Kocmur se zopet vrača v rekordno formo Romunija. Tudi tržačani imajo zadrego, saj tekmujeta dve njihovi tekmovalki 10. in 11. avgusta v Rimu na dvoboju Italija : Madžarska. Ljubljančani niso mnogo na boljšem. V torek 13. avgusta imajo zadnjo tekmo zveznega razreda s kranjskim Triglavom. Tekma je za Ljubljančane in Kranjčane izredno važna, saj si želita oba kluba, da bi nabrala kar največ točk, ki bodo odločale o prvem mestu v severni skupini. ' Po vseh teh težavah bo prireditev stekla v veliko zadovoljstvo ljubiteljev plavalnega športa. Imela bo tradicionalni pomen, saj se bodo morale mestne reprezentance sestati štirikrat, da bo prehodni pokal mesta Ljubljane prešel v trajno last najboljši reprezentanci. Prihodnje leto se bodo sestale reprezentance na Dunaju, nato v Trstu in končno zopet v Ljubljani, kjer bo prehodni pokal predan najboljšemu v trajno last. Tekmovanje ima poleg tekmovalnega pomena tudi namen zbliževanja plavalcev sosednih držav, z utrditvijo medsebojnih odnosov. Na sporedu bodo naslednje discipline: moški 100 in 400 m prosto, 200 m prsno, 200 m hrbtno, 200 metrov metuljček in štafeta 4X100 metrov mešano. — Ženske: 100 in 400 m prosto, 200 m prsno, 100 m metuljček in štafeta 4X100 m mešano. Ko pregledujemo spisek nastopajočih lahko ugotovimo, da nastopa v dunajski reprezentanci sedem državnih reprezentantov, od katerih nam je najbolj znana plavalka prsnega sloga Christl Filip-povits, ki je nastopala meseca marca v Zagrebu na mednarodnem plavalnem mitingu. Je državna rekorderka na 200 m prsno s časom 2:57,3, na državnem prvenstvu v začetku avgusta pa je dosegla čas 3:00,3. Poleg nje imajo Dunajčani močnega zastopnika v metuljčkarju Volkerju Deckardtu, ki je postavil na istem prvenstvu na 200 m nov državni rekord s časom 2:26,0. Nadalje najdemo v seznamu dunajskih plavalcev še državno rekorderko na 100 m metuljček s časom 1:16,0. Od tržaškega zastopstva moramo omeniti predvsem sprinterja Spangara, ki je na nedavnem troboju Italija-Nizozemska-Jugoslavija plaval v štafeti 4X200 m in dosegel čas 2:07,6. Posebno pozornost zaslužita tudi plavalki Cecchi in Pasa-gnoli, ki sta državni reprezentantki. Obe sta plavalki velikega slovesa in #bo Cecchijeva nastopila v štirill disciplinah, Pasagnolijeva pa v treh. Obe sta šprinterki, saj dosegata na 100 m prosto čase okrog 1:08. Zelo .dobri sta tudi v disciplini/ 100 m metuljček s časom 1:16,0. Od najrazburljivejših točk moramo orne- I. Zfim PLAVALNA LIGA Mladost poražena v Ljubljani in Kranju Uirajeni tekmovalci, povprečni rezultati - Dermastia odličen v metuljčku - Ljubljana pred zmago v severni skupini Sredi tedna je gostovala v Sloveniji zagrebška Mladost na povratnih srečanjih z Ljubljano in kranjskim Triglavom. Z obeh tekem so odšli Zagrebčani poraženi, domačini pa so se tako oddolžili za poraze, ko so gostovali v Zagrebu. Na tekmi v Ljubljani so bili rezultati nekoliko boljši, saj sta tudi oba klu£>a zbrala rekordno število točk. Pri plavalcih Ljubljane se je seveda poznala utru- jenost, ker so dan prej in še isto dopoldne mladinci tekmovali v Kranju na mladinskem prvenstvu SRS. Med domačini je bil deležen največje pozornosti Dermastia, ki je po nesrečni diskvalifikaciji v Beogradu tokrat ponovno startal v metuljčku. Ponovil je rezultat iz Beograda in s tem izenačil republiški rekord za mladince na tej progi. Rezultati: moški: 100 m pro- sto Volčanšek (M) 1:02,1, Zavrnik in Vošnjak (L) 1:03,3, 400 m prosto Člečkovič (M) 4:59,4, Vol-čanšek (M) 5:05,2, Goršič (L) 5:07,2, 200 m prsno Tomičič (M) 2153,9, Ogrin (L) 2:56,7, Račič (M) 2:58,2, 200 m metuljček Dermastia (L) 2:40,7, Masnec (M) 2:48,0, Poljanšek (L) 2:51,8, 200 m hrbtno Vrbovšek (L) 2:27,5, Goršič (L) 2:43,1, Žedelj (M) 2:47,2, 4 X 100 m mešano Ljubljana 4:45,4. RAZGOVOR S SVETOVNIM JUGOSLOVANSKIM POTNIKOM VEČ PO SVETU KOT DOMA — Tenis ste začeli igrati v Zagrebu na Salati? — Tistega pravega na ' Salati. Vendar sem že prej v ulici, kjer sem stanoval, igral z lesenim loparjem. To je bil prvi začetek. — Opišite z nekoliko besedami vaš razvoj doma. — Trikrat mladinski državni prvak in enkrat članski. Trikrat republiški članski prvak, trikrat član mladinskega moštva, ki je zmagalo na državnem prvenstvu, in trikrat član moštva državnega prvaka pri članih. — Kdaj ste pričeli z uspehi v evropskem in svetovnem tenisu? — Težko je točno določiti dan. Mislim pa, da mi je največ pomagala večmesečna turneja s Pilicem pred dvema letoma po Avstraliji in Ameriki. — Kdaj menite, da ste dosegi! ! uspeh, ki vam je odprl vrata za nastope na vseh evropskih turnirjih oziroma da je postalo vaše ime zanimivo za organizatorje najkvalitetnejših turnirjev? — Mislim, da moram omeniti Aleksandrijo 1960. leta, ko sem premagal Pietrangelija. Leto dni pred tem je bil najboljši Evropejec, zmagovalec mednarodnih turnirjev v Rimu in Parizu, to pa sta turnirja, ki mimo VVimbledona največ veljata. Po tem uspehu so bila vabila za najmočnejše turnirje vse češča. — Kje ste nato prvič pozneje ponovili svoje kvalitete z uspehom, ki je bil enakovreden tistemu v Aleksandriji? — Že naslednje leto na mednarodnem prvenstvu Zahodne Nemčije v Hamburgu sem premagal Emersona s 6:3, 6:0, 6:3 In osvojil prvo mesto. To je bilo prvič, da sem premagal odličnega Avstralca. Strokovnjaki so tedaj komentirali mojo igro kot najboljši tenis, ki so ga do tistih dni videli v Hamburgu. — Naštejte nam nekaj vaših največjih uspehov, tako po osvojenih prvenstvih ali turnirjih, kot tudi po tem, da ste premagali kakega znanega igralca? — Vrstnega reda svojih najpomembnejših uspehov nimam. Naštel vam jih bom laže po kronološkem redu: prvak Indonezije v Djakarti z zmago v finalu nau Bu-dingom, prvi na tekmovanju za »Pokal Porea« v Parizu z zmago v finalu nad Jaufrettom, prvi v Bremenu * zmago nad Lamasom, dvakratni zmagovalec mednarodnega prvenstva Jugoslavije v Dubrovniku z zmagama nad Panajotovičem in Gulyasom, finalist mednarodnega prvenstva Italije v Rimu, na katerem sem v četrtfinalu premagal Pietrangellija, v polfinalu Emersona, v finalu pa sem izgubil z ivimbledonskim zmagovalcem Mulli-ganom, zmagovalec mednarodnega prvenstva Aleksandrije nad Pietran-gelijem in IVilsonom, finalist v Monte Carlu, kjer sem v finalu izgubil z Darmonom, finalist mednarodnega prvenstva Maroka, kjer sem po zmagah nad Filetom in Santano izgubil v finalu z Bunger-tom, finalist mednarodnega prvenstva Kolumbije v Parranquilli, kjer sem premagal Emersona, izgubil pa s Santano, finalist prvenstva Švedske v Baastadu, kjer sem premagal ■wlmkledonskega zmagovalca McKinleya, v finalu pa izgubil z Lundquistom. Se je nekaj zmag, vendar mislim, da so te najpomembnejše. — Izberite med vašimi uspehi tri najdražje. — To ni lahko. Toda poizkusimo. 2e omenjena zmaga nad Pie_ trangelijem v Aleksandriji leta IMO; ker mi je odprla ozka vrata, skozi katera je mogoče priti v vrh svetovnega tenisa. Prva zmaga nad Emersonom na že omenjenem turnirju v Hamburgu leta 1961. Zmaga nad takrat drugim najboljšim igralcem na svetu mi je dala mnogo samozavesti. Uvrstitev v finale med dvojicami v Wimbledonu lanL kjer sva s Piličem izgubila proti Heivittu in Stoieju, tembolj, Ker sva v četrtfinalu zmagala nad Mc-Kinleyem In Ralstonom, v polfinalu pa premagala Emersona in Frasejja. — Ali imate kakšne posebne spomine v zvezi z vašimi najdražjimi uspehi? — Z vsakim uspehom je zvezan kakšen poseben spomin. Spominjam se, kako v Wimbledonu v igri dvojic nisva preveč pričakovala, ho sva odhajala na ta pomembni mednarodni turnir. Tako Pilič kot jaz niti disciplino 100 m prosto, saj imajo štiri gostje in domačinka Trtnikova skoraj iste čase. Tudi na 100 m metuljček lahko pričakujemo zagrizeno borbo dunajčank in trža-čank, ker imajo vse štiri skoraj iste čase, kar bo prava poslastica za gledalce, za sodnike na cilju pa težka odločitev o vrstnem redu. Zal bomo ravno v tej disciplini slabše zastopani, saj je metuljčkov slog problem št. 1 v jugoslovanskem plavalnem športu. Naš mladinski državni prvak na 100 in 200 m hrbtno Dani Vrbovšek bo imel odličnega nasprotnika v Dunajčanu Friedlu Sudi, ki je dosegel na letošnjem državnem prvenstvu isti čas 2:25,6, s katerim je postal Vrbovšek državni mladinski rekorder. Nič manj zanimiva, vendar kvalitetno nekaj slabša bo borba med tržačanom Umekom in Ljubljančanom Dermastjo na 200 m metuljček, kjer oba dosegata čase okoli 2:40,5. Organizator troboja je zaprosil uprave plavalnih klubov Triglav in Ce-lulozar. da bi V. Brinovec. Kocmur in Breskvarjeva ojačali ekipo ljubljanske reprezentance. Tako bomo Ženske: 100 m prosto Trtnik (L) 1:09,3, Verži (M) 1:13,3, Souvan (L) 1:16,6, 400 m prosto Verži (M) 5:32,8, Trtnik (L) 5:53,3, Pogačic (M) 5:55,6, 200 m prsno Tominšek (L) 3:08,4, Pe-terman (L) 3:12,6, Maričič (M) 3:13,8, 100 m metuljček Pogačic (M) 1:36,0, Roš (L) 1:36,3, To- minšek (L) 1:37,1, 100 m hrbtno Souvan (L) 1:24,6, Wolfart (M) 1:27,7, Papič (M) 1:31,6, 4X 100 m prosto Ljubljana 5:12,4, Mladost 5:16. Točke Ljubljana 15.309, Mladost 14.461. (Nadaljevanje na 7. strani) priča še dvem točkam, v katerih je Brinovec favorit pred dunajča-nom Dleterjem Kleisehom na 400 m prosto, Kocmur pa se bo trdo spoprijel s Tržačanom Spangarom, kajti oba imata na 100 m prosto čase okrog 58 sekund. Obeta se torej tekma, v kateri so dunajčani favoriti, za drugo mesto pa se bosta borili reprezentanci Trsta in Ljubljane, ker sta po moči precej izenačena. Morda bo v ostalih disciplinah odpadel zagrizen boj za prvo mesto, ki je že v naprej usojeno dunajčanom, bomo pa zato priča rezultatom, ki se bodo približevali povprečku evropskih dosežkov. Za Avstrijce je značilno, da pred leti niso mnogo pomenili na evropski plavalni borzi, so pa zaradi izrednih pogojev in rosnega dela v zadnjih štirih letih tako napredovali, da bi težko ' V naprej predvideli zmagovalca v dvoboju Avstrija : Jugoslavija. Na letošnjem državnem prvenstvu so dosegli plavalci 15 državnih rekordov In to v bazenu, kateremu so uredili va-lobrane tako, da so plavali v idealno mirni vodi. Brez dvoma bo ta troboj zelo koristil našim plavalcem, saj sl bodo lahko tako nabrali še več Izkušenj, v medsebojnih pogovorih pa našli ključ do bodočih uspehov in vsesplošnega kvalitetnega razvoja plavalnega športa. PELE SE JE BORIL ZA ŽIVLJENJE Zadnje, dni južnoameriški tisk veliko piše o hudem pretepu na nogometnem igrišču (kar je tam nekaj vsakdanjega), v katerem je sodeloval tudi »črni biser« Pele, ki je tokrat moral uporabljati tudi pesti in ne samo noge. Do izgreda je prišlo na prvenstveni tekmi Bauru : Santos. Pet minut pred koncem srečanja je Bauru vodil s 3:2. , Nato je sredi igrišča prejel žogo najboljši nogometaš na svetu Pele, ki je preigral šest igralcev Baurua in še vratarja tega moštva ter se z žogo vred znašel v mreži nasprotnika. Dve minuti pred končnim sodnikovim žvižgom se je Pele spet odločil za samostojno akcijo, v odločil- nem trenutku pa so ga obrambni igralci grobo zaustavili. Kaže, da je to Peleja razhudilo* saj je prvič v svojem življenju izvajal enajstmetrovko. Seveda 4:3 za Santos in 4 zadetki Peleja! Igralce Baurua je ta »predrznost« tako razkačila, da so začeli fizično obdelavati Santo-sove igralce. Na »pomoč« je čez žično -ograjo prišlo še 200 gledalcev, ki so naskočili »krivca« Peleja, ki je tokrat vihtel pesti kot pravi boksar. Posredovala je policija, ki je le s težavo obvarovala Peleja in tovariše. — V takem položaju se še nikoli nisem znašel in v pravem pomenu besede sem se boril za življenje — je v slačilnici nato izjavil svetovnoznani nogometaš Pele. sva bila skoncentrirana, če povem iskreno, in sva si bolj želela uspeh v igri posameznikov. Toda želje so eno, resničnost pa drugo. Izpadla sva že v prvih kolih in bila precej nerazpoložena zaradi tega. Začel se je turnir dvojic in z manj znano ter ne tako kvalitetno japonsko dvojico sva imela v prvem kolu mnogo težav. V naslednjih kolih sva zaigrala bolje, proti McKinleyu in Ralstonu pa celo odlično. To je bil takšen tenis, da sem že po prvem nizu prepričeval Piiiča, da bova v tem srečanju zanesljivo zmagala. Tako je tudi bilo. Naslednji dan sva proti Emersonu iu Fraserju zaigrala še bolje in premagala dvojico, ki je takrat veljala za najboljšo na svetu. Mimogrede naj vam povem, da tako Pilič kot jaz meniva, da je bilo to srečanje najina najboljša Igra dvojic sploh. Postala sva finalista. Morala sva odpovedati letalski vozovnici, ki sva ju imela rezervirani za Italijo, ker si nisva mogla misliti, da se Bova uvrstila v finale. V finalu, tega se še spominjate, sva zaigrala slabše in izgubila. — Srečali ste se že z vsemi najboljšimi igralci na svetu. Kaj menite o njih in za koga sodite, da Je najboljši? — Za mene Je najboljši igralec na svetu Spanec Santana. Ne morem razumeti, zakaj Je letos v Pa-, rižu izgubil z Darmonom, v Wim-bledonu pa s Stollejem. Upal bi staviti na njega, da bi v srečanju desetih dvobojev, kakršne igrajo profesionalci, premagal Darmona in Stolleja zanesljivo vsaj s 7:3. — Kakšen je količnik vaših srečanj s Santano? — 5:3 za njega. Pred leti sem zmagoval jaz, zadnja leta pa pogosteje on. — Ali nam lahko poveste količnik vaših srečanj z desetimi najboljšimi igralci na svetu? — To vem na pamet. Z McKin-leyem 1:1, z Mulligar.om 0:1, s Pie-trangelijem 4:2, z Emersonom 4:2, z Lundouistom 0:3, s Schmidtom 1:0, z Darmonom 0:2. Kjerkoli igra, ima Jovanovič dosti oboževalcev — Ali imate »svoje igralce«, ki jih laže premagate, ali nekatere, s katerimi redno Izgubljate? — Tudi takih je nekaj. Večkrat to ni odvisno od kvalitete nasprotnika, ampak od drugih, če tako rečem, razlogov, ki jih je težko pojasniti. Na primer, Emerson je zanesljivo boljši igralec kot Darmon. Sam sem premagal Emersona doslej štirikrat, vsakokrat, kadar sva igrala na trdih igriščih, izgubil pa sem dvakrat, ko sva se srečala na travi. Z Darmonom sem se doslej srečal dvakrat, obakrat izgubil, čeprav ne bi mogel nikdar priznati, da je boljši od mene', kaj šele od Emersona. Darmon je igralec, ki mi ne ustreza in z njim nerad igram. Santana me je v zadnjih letih večkrat premagal, pa kljub temu z njim zelo rad Igram. — V zadnjem času ste Izgubili dve zelo pomembni srečanji z Lundquistom v okviru tekmovanja ža Davisov pokal in v finalu mednarodnega prvenstva Švedske. l£a-že, da vam tudi on ne ustreza. — Točno. Ne ustreza mi. To pa zato, ker je izreden igralec, ki zna vse udarci. Nima slabih strani. Ne vem, kako naj hi igral proti njemu, kje naj najdem slabo mesto. Zanj menim, da je mimo Santane najboljši igralec na trdih -igriščih. Razen tega je Lundquist Igralec, ki je sposoben v zelo kratkem času priti v formo v pravem času. Poleg tega je tipični igralec za tekmovanje za Davisov pokal. Ne spominjam se, da bi v zadnjih letih izgubil srečanje v tekmovanju 2* Davisov pokal, razen letos, ko J® proti Rodeziji nastopil bolan, takoj potem ko je bil operiran na vratu. — Kot vam Lundguist in Darmon iz različnih razlogov ne ustrezata, so igralci, s katerimi lahKO igrate. (Nadaljevanje prihodnjič) MEDNARODNI TURNIR MLADINSKIH MOŠTEV V NOGOMETU Olimpija najboljša Ljubljana, 11. avg. Na lepem travnatem igrišču NK Slovana na Kodeljevem je bil včeraj in danes v organizaciji NK Olimpije mednarodni turnir s sodelovanjem organizatorja, domačega Slovana, WSV Donawitz (Avstrija) in FCB Bayreuth (ZN). Zmagovalec turnirja je zasluženo postalo mladinsko moštvo Olimpije, ki je od vseh moštev pokazalo najboljšo igro in dobro kondicijo. V prvi tekmi sobotnega sporeda so nogometaši WSC Dona-witza premagali domačega Slovana z 3:1 (2:0). Fizično močnejši in kondicijsko bolje pripravljeni gostje so že v šesti minuti vodili z 2:0. Oba gola sta padla po grobih napakah Slovanove obrambe. V drugem polčasu je bila igra izenačena, Obe moštvi sta dosegli vsako po en zadetek iz enajstmetrovke. Strelci golov: v 3. minuti Petrovii-schek, v 6. Sporer G. in v 67. Resch (11 m) za Donawitz in v 78. Kotar (11 m) za Slovan. NK »OLIMPIA« : FCB BAFREUTH 3:1 (1:0) Drugo srečanje med Olimpijo in FCB Bayreuth je bilo kvalitetnejše od prvega. Nemci so pokazali precejšnjo mero vzdržljivosti in oster toda fair nogomet, mladinci Olimpije pa so z dobro tehnično in hitro igro prevladovali na igrišču. Najboljša igralca pri Olimpiji sta bila Škufca in strelec dveh golov Plevel. Pohvaliti moramo še vratarja Škulja, ki je nekajkrat izredno posredoval. Strelci za Olimpijo v 9. minuti Plevel, v 47. Škufca in v 63. Plevel. Za goste pa je bil uspešen levo krilo Peetz. V današnjem nedeljskem srečanju sta se za 3. mesto najprej pomerila FCB Bayreuth in Slovan. Tekma se je končala z zmago gostov iz Zahodne Nemčije z rezultatom 4:1 (1:1). Do prvega polčasa je bila igra enakovredna. V 30. minuti je sodnik izključil igralca Slovana, ki se v nadaljnji igri ni mogel zoperstaviti robustnim Nemcem. Za dva prejeta gola zadene krivda domačega vratarja. Gole so dosegli: v 6. minuti Koren za Slovan in v 8., 78. Prochnow ter v 63. in 76. Berchthold za FCB Bayreuth. V finalu mednarodnega mladinskega turnirja je ljubljanska Olimpija premagala solidne go- ŠAHOVSKE NOVICE L&zarevičeva neulovljiva, Plberlo-va kontumaclrana, Jelen Juriia — , tako javljata brzojavki Iz Slavonske Požege In Dravograda, z ženskega In mladinskega državnega Šahovskega 'Prvenstva. Pri ženskah Je vrstni red • po 8. kolu takle: Lazarevič 7 (1), Pi-,berl 5, LJiljak 4,5, Kača Jovanovič 4 (2), Bertok in inž. Nedeljkovič 4 (1), Jocič in Pograc 4 itd. Lazarevi-čevo že lahko razglasimo za novo državno prvakinjo, zato pa se še kopica igralk poteguje za mesto v olimpijski ekipi (poleg šampionke in inž. Nedeljkovičeve). Piberlova je svoje šanse pokvarila zaradi obojestranskega kontumaca . v partiji s Svarcerjevo zaradi nešportnega dogovora o remiju v popolnoma izgub; Ijenem položaju zanjo. LJiljakova Maribor : Beograd 1:2 (0:0) Maribor, 11. avg. — Okoli 4000 gladalcev si je danes v Ljudskem vrtu ogledalo srečanje med Mariborom in prvoligašem Beogradom, ki je pravkar končal s štirinajstdnevnimi pripravami v Murski Soboti. Beograjčani, ki so nastopili brez reprezentativnih kril Skoblarja in Samardžiča, niso navdušili. Dva gola v drugem polčasu sta padla bolj na račun nezanesljive obrambe Maribora z Vabičem na čelu, kot pa strelskih sposobnostih beograjskih napadalcev. Mariborčani so igrali dobro samo prvih petnajst minut. V tem delu igre je bil izredno razpoložen Prosen, ki je kar naprej zaposloval svoje soigralce z uporabnimi žogami. Vidinič je moral pokazati vse svoje znanje, da je rešil svojo mrežo. Na nesrečo pa je moral v 11. minuti zapustiti igrišče, potem ko se je v dvoboju s Pircem poškodoval. 2 rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbe na ličnici. V drugem delu je tempo igre močno popustil. Sodnik Ljujič iz Maribora ni vedno dovolj ostro kaznoval prekrške igralcev obeh moštev, tako da je igra v tem delu postala izredno ostra. Vijoličasti so povedli z golom Arnejčiča v 63. min., ko je sod-hik nekoliko preostro kaznoval Prekršek nad Cehom z enajstmetrovko. Samo pet minut pozneje je Vabič izredno slabo ocenil let visoke žoge z levega krila in Marič, ki je bil eden najboljših igralcev na igrišču, 3e brez težav izenačil. Iz gneče so gostje v 76. min. dosegli še svoj drugi gol. Strelec je bil Varinac, Maribor: Vabič, Krajnčič (Ivanovič), Bolfek, Kreač (To-Uč), Grubišič, Ceh, Markovič, Prosen, Arnejčič, Pirc (Kek), Gajšek. Beograd: Vidinič (Milorado-)dč), Milovanovič, Gavrič, So-Uč, Krivokuča, Marič (Djukič), Adamovič (Varinac), Cebinac, Milošev, Perišič, Banovič. solidno vozi, tudi Pongračeva, vtem ko Je Svarcerjeva na celi črti zata, Jlla. Pri mladincih smo bili v minulem tednu priče popolnemu Žagarjevemu polomu (neresnost, užaljenost, ker ni bil povabljen na svetovno mladinsko prvenstvo in pretirano kartanje), Ce-glarjevim prizadevanjem za 50 °/o in Jelenovemu jurišu na naslov državnega prvaka. Vrstni red po 8. kolu: Cvetkovič in Jelen 6,5, Cebalo, Ostojič in Ujhazi 5,5, Antunac 5 (1), Ceglar, Martinovič in Nlčeskl 4, Žagar 3,5 itd. Slovensko člansko prvenstvo od 22. avgusta do 10. septembra. — Lista udeležencev letošnjega republiškega šampionata Je določena takole: Ankerst: inž. Crepinšek, Fajfar, Grosek, Ivačič, inž. Krivec, Kržišnik, Malešič, Musil, Parma, Pirc, Planinc, Plavčak, Puc, Svrzič, inž. Vidmar in Vošpernik. torej 2 velemojstra, 2 mednarodna mojstra, 7 mojstrskih kandidatov in 6 prvokategornikov. Ker je pričakovati nekaj odpovedi (Musil. Parma in še nekateri), so rezerve Preinfalk, Germek (mojstra), Bajec, Stupica, Cuderman (kandidati) in Penko (I. kat.). GOSTOVANJE OLIMPIJE V CELOVCU flUSTRM : OLIMPIA 0:1 (0:0) Ljubljana, 11. avg. Včeraj je ljubljanska Olimpija v prijateljskem nogometnem srečanju premagala v Celovcu domačo Au-strio. Tehnično vodstvo je na tekmi preizkusilo naslednje igralce: Frič (Žabjek), Kulenovič (More), Jovičevič, Jalševec (Gu-golj), Petkovič, Kokot, Vukotič, Mladenovič (Škraba, Velkavrh), Kapidžič, Oblak, Corn. Tekma, ki je bila zadnja priprava pred začetkom prvenstva, je bila dobrodošla, nasprotnik je bil primerno močan, nesreča pa je bila v tem, da je bilo zaradi ostre igre domačinov poškodovanih 5 igralcev Olimpije. Predvsem sta resneje poškodovana Jalševec in Mladenovič, ki je zapustil igrišče že na začetku igre. Celovčani so igrali zelo ostro, vendar je sodnik njihovo igro dopuščal. V prvem polčasu je .Olimpija zaradi ostre igre igrala precej' raztrgano. V drugem polčasu pa so Ljubljančani z mimo igro in točnimi podajami prevladovali na igrišču. Ustvarili so si nekaj lepih priložnosti za dosego gola, od katerih je Kapidžič eno lepo izkoristil. Na dolgo podano žogo Gu-golja v globino je Kapidžič stekel z desne strani do roba kazenskega prostora in z razantnim udarcem zadel spodnji del vrat. Od igralcev Olimpije moramo pohvaliti danes izredno razpoloženega Corna, ki mu je uspevalo vse, Strelca edinega gola Ka-pidžiča in pa srednjega krilca Petkoviča, ki je bil zlasti v igri z glavo nepremagljiv. Pri domačinih je >bil ponovno najboljši Jugoslovan Senauer. % Olimpija je prejela v dar pokal, ostali udeleženci pa lične spominske zastavice. Vse štiri tekme je pred nekaj sto gledalci sodila sodniška trojka Einspieler, Podlipnik in Mer-čun. OLIMPIJA : SLOVAN 7:2 Ljubljana, 11. avg. — Danes dopoldne je bila na igrišču Slovana na Kodeljevem odigrana trening tekma med drugim moštvom Olimpije in domačim Slovanom. Zmagala je Olimpija z visokim rezultatom. Igralci Olimpije, posebno napadalci, so pokazali dobro igro in precejšnjo učinkovitost. V moštvu Olimpije se je danes prvič pojavil znani nogometaš inženir Kranjc, ki se je nedavno vrnil iz JLA in ki bo v novi sezoni nastopal v dresu Olimpije. Gole za Olimpijo so dosegli: Zagorc 3, Klančišar 2, Rojina 1 in ing. Kranjc 1, za Slovana pa sta bila uspešna Radovan in Nikolič. Vsem Okrajnim zvezam za telesno kulturo Kot vse ostale družbeno-politične organizacije so se tudi teles-nokulturne organizacije po skopski katastrofi takoj vključile v skupno akcijo vsega našega ljudstva za pomoč težko prizadetim prebivalcem glavnega mesta Makedonije. Medtem ko je šlo v prvi fazi predvsem za zbiranje najrazličnejših oblik pomoči neposredno za Skopje, s čemer bomo seveda nadaljevali tudi v bodoče, je sc®^j ena naših glavnih skupnih nalog v tem, da omogočimo čun bolj urejeno življenje tisočim makedonskih otrok, ki so našli začasno bivališče v SR Sloveniji. ' Zato pozivamo okrajne ZTK, da preko občinskih zvez in nepo-sredno osnovnih organizacij takoj nudijo vso možno pomoč, da bodo imeli naši mladi makedonski prijatelji možnost pestrega teles-nokulturnega življenja. Okrajne oziroma občinske zveze naj se takoj povežejo s štabi na sedežih okrajev in grupami Zveze prijateljev mladine,' ki vodijo akcijo za ureditev vsega življenja v domovih, kjer prebiva makedonska mladina. Po naših podatkih imamo za zdaj makedonske otroke v Ljubljani, Mekinjah, Celju, Dobrni, Vranskem, Brežicah, Mariboru, Rušah in drugod, pričakujemo pa še nove skupine, ki bodo nastanjene po različnih krajih. . . ^ Osnovne organizacije, občinske in okrajne zveze naj omogočijo čim boljše in redno telesnokulturno življenje makedonskim otrokom predvsem s tem, da: 1. dajo na razpolago svoje objekte (stadione, igrišča, telovadnice, kopališča itd.), 2. dajo v uporabo opremo in rekvizite, , . ^ . 3. pomagajo s svojimi strokovnjaki pri telesnovzgojni dejavnosti makedonskih otrok, . . . . 4. vabijo makedonske otroke na brezplačen ogled športnih prireditev. Prosimo, da akcijo na svojem področju takoj izpel4 da omogočimo našim mladim prijateljem iz Makedonije re^- pestro in udobno življenje. __________ ZVEZA ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE DRŽAVNO PRVENSTVO V BALINANJU »Žaba« najboljša četvorka Ljubljana, 11. m tima „ PRED POŠTO ste iz Avstrije z 2:0 (0:0). Do polčasa je bila igra enakovredna, obe moštvi sta imeli po nekaj priložnosti za dosego gola. Igralcem se je poznala utrujenost' z včerajšnjih srečanj. V drugem polčasu po so si igralci Olimpije s točno igro in lepimi podajami ustvarili nekaj priložnosti za dosego gola, od katerih, je Škufca dve izkoristil in dosegel dva lepa zadetka. Od 68. minute dalje so gostje igrali samo z 10 igralci, ker je sodnik izključil kapetana gostov Ebnerja zaradi ostre igre. Zmagovalec turnirja NK avg. — Prizorišče letošnjega državnega prvenstva četvork v balinanju je bilo osemstezno balinišče TVD Partizan Vič. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip in to 7 iz Hr-vatske ter 9 iz Slovenije. Naši najboljši balinarji so pokazali zadovoljivo formo. Veliko presenečenje letošnjega prvenstva je slaba uvrstitev drugače dobrih moštev Polja in Skale, nasprotno pa je zelo ugajalo mo-* štvo Istre iz Poreča. V finale prvenstva so se uvrstila naslednja moštva: Žaba, Lokomotiva (obe iz Ljubljane), Uljanik iz Pule in Istra iz Poreča. Najprej je Žaba premagala s 13:0 Uljanika, nato pa še Lokomotiva s 13:6 moštvo Istre. V zaključnem dvoboju je Žaba premagala Lokomotivo (13:2), za SELNICA Odbojka — Delavna odbojkarska sekcija v Viltušu pri Selnici ob Dravi je povabila v goste odbojkarje Iz Bezene pri Rušah In jih po izenačeni Igri predvsem po zaslugi odličnega Majstra ^er 0®" peta premagala s 3:2. Pri gostih je bil najboljši Marinčič. 3. in 4. mesto pa sta se spoprijela Uljanik in Istra (13:4).-Končni vrstni red moštev je naslednji: 1. Žaba, 2. Lokomotiva, 3, Uljanik, 4. Istra, 5. Jadran, 6. Medveščak, 7. Pdrti-zan-Trnovo, 8. Cennari, 9. Planina, 10. Skala, 11. Polje, 12. Hajduk, 13. Istranin, 14. Benčič, 15. Iskra, 16. Sovič. To tekmovanje je bila tudi predpriprava za reprezentanco Jugoslavije, ki se bo udeležila septembra svetovnega prvenstva v balinanju. Mladinci Crvene zvezde državni prvaki Beograd, 11. avg. — Danes popoldne je bilo v Beogradu zaključeno letošnje državno prvenstvo v košarki za mladince, na katerem je sodelovalo pet moštev: Borac iz Banja Luke, Vardar iz Skopja, Ivangrad, Crvena zvezda in'Olimpija. Rezultati: Olimpija : Borac 62:74 (19:34), CrVena zvezda : Vardar 79:60, Ivangrad :' Vardar 36:44, Olimpija : Crvena zvezda 43:44 (20:15), Crvena zvezda : Ivangrad 98:76, Var- (tempera a IkvarelJ dar : Borac 50:84, Ivangrad i Olimpija 67:65 (31:34), Borac : Crvena zvezda 79:91, Borac : Ivangrad 73:62, Olimpija : Vardar 83:92 (80:80, 72:72, 31:34). Ravno zadnja tekma med Olimpijo in Vardarjem je bila najbolj razburljiva. Ljubljančani so potrebovali zmago s šestimi točkami razlike, da bi lahko osvojili tretje mesto. V obeh podaljških so vodili le z dvema točkama in so nasprotniku namerno dovolili izenačenje, v upanju, da bodo v zadnjem podaljšku le zmagali s šestimi toč- , kami razlike. To se jim je'maščevalo, ker so morali v tretjem podaljšku najboljši igralci zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče in so tako še zadnjo tekmo izgubili. Končni vrstni red: 1. Crvena zvezda, 2. Borac, 3. Vardar, 4. Ivangrad, 5. Olimpija. Nedeljske športne brzojavke KRANJ : BELJAK 88:55 Kranj. 11. avgusta — Na novem stadionu Je bila • danes že tretja večja atletska prireditev. Prvič so se v medmestnem dvoboju pomerili najboljši atleti Beljaka in Kranja. Domačini so zabeležili dvojno zmago in sicer 49:35 pri moških in 31:20 pri ženskah. Rezultati: 100 m Protič (K) 11,2, Galjot (K) 11,3, 300 m Protič (K) 36,7, Kleč (K) 37,7, 1500 m Luser (B) 4:09,0, Hafner (K) 4:10,4. 4 X 100 m Kranj 44,8, Beljak 46,4, višina Švab (K) 175, Šušteršič (K) 170, krogla Landstatter (B) 12,61, Hafner (K) 12,52, disk Landstatter 41,40, Konc (K) 34,51, ženske: 100 m Scheriau (B) 13,5, Sajovic (K) 13,7, 4 X 100 m Kranj 56,3, Beljak 57,5, višina Salmič (K) 144, daljina Scheriau 4,92, Sajovic 4,57, krogla Mežek (K) 9,33. TEK PO ULICAH KRANJA Kranj, H. avgusta — Sinoči je priredila Občinska zveza za telesno kulturo tradicionalni tek po ulicah Kranja z mednarodno udeležbo. Be-zulati: člani 2800 m Štros (Lj) 11:13,6, Homan (Lj) 11:16,3, Luser (B) 11:49,2, mladinci 1400 m Maurer (B) 4:58,6, Hafner (T) 4:59,5, ženske 700 m Scheiau (B) 3:09,7, Kristanc (T) 3:11,8. CELJE ———“ (K. J.) — V torek so atleti Kla-divarja premagali moštvo Dinama iz Prage. Ker so Cehi pred tem sredi Beograda prepričljivo Premagali moštvo Crvene zvezde, ni nihče pričakoval takšnega uspeha domačinov. V vrstah Kladivarja so na tem dvoboju nastopili kot gostje Špan, Kovač, Stanovnik in Lubeje-va iz Maribora. V moški konkurenci so Celjani pobrali osem zmag,-gostje le dve, v ženski konkurenci pa domačinke 6, gostje pa tudi samo 2. Dvoboj se je končal z zmago Celjanov pri moških z 59:47, pri ženskah pa z 51:33. Pri ženskah je zmagala Stamejčičeva na 80 m ovire z 11,3 in na 60 m s 7,8. Lubejeva na 100 m z 12,5 in v daljini s 555, Urbančičeva v metu kopja s 44,88 in štafetah 4 X 100 m z 49,2. Od Čehinj sta zmagali le državni re- Mladost poražena v Ljubljani in Kranju (Nadaljevanje s 6. str.) ^ftlGLAV : MLADOST 14.581:14.010 , V Kranju so bili rezultati nekoli-I.0 slabši kot v Ljubljani. Pri Tri-j^ovu sta se ponovno izkazala Vlado ?«novec in Kocmur. Prvi z rezulta-na 400 m prosto in zmago nad t,,P,rezentantom Volčanškom v me-Jfflčku. Kocmur pa je letos že dru-b® zabeležil rezultat 58,0 na 100 m C°sto. v ženski vrsti pa je bila to-1 4* pri domačinih najboljša Colnar-sv ki Je na IC® m hbrtno dosegla osebni rekord s časom 1:27,9. S-Rezultati — moški: 100 m prosto: S^etnur (T) 58,0, Košnik (T) 1:02.8, prosto: V. Brinovec (T) 4:45.1. V, Brinovec (T) 4:50,4, Clekovič (M) jL8’1- 200 m prsno: Tomičič (M) 2:55.0, 3-nlwSnlk (T) 2:57,0, Levičnik (T) 200 m metuljček: V. Brinovec h,! ,;40j, Volčanšek (M) 2:47.2, 200 m CK. ! Žerjal (M) 2:39,5, Levičnik te;,S:41,3, Plčulin (T) 2:42.8. 4 X 100 m '»ano: Triglav 4:42,1. Mladost 4:47,8. I jfJhske — 100 m prosto: Verži (M) 1 Čolnar (T) 1:19,7, Jančar (T) t>oo i ‘OD m prosto: Verži (M) 5:41,0, 8a®ič (M) 6;0ii5j Bogataj (T) 6:10,2, 200 m prsno: Kerker (T) 3:14,8, Senica (T) 3:23,6, Debeljak (T) 3:31,2, 100 m metuljček: Pogačič (T) 1:32,2, Bogataj (T) 1:32,8, Senica (T) 1:40,8, 100 m hrbnto: Volfart (M) 1:27,1, Čolnar (T) 1H7,9, 4 X 100 m prosto: Mladost 5:16,2, Triglav 5:22,5. Točke: Triglav 14.581, Mladost 14.010. ZALEDJE MLADIH V torek in sredo je bilo v Kranju mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju. Na tekmovanju je sodelovalo preko 150 mladih plavalcev iz osem klubov. Čudi nas, da se tega tekmovanja nista udeležila Rudar iz Trbovelj in celjski Neptun, bd katerih ima zlasti prvi odlično žensko vrsto mladink. V ekipnem tekmovanju je z veliko premočjo zmagala Ljubljana, čeprav ni v vseh disciplinah sodelovala z najmočnejšo zasedbo, zadnji večer pa so nastopili skoraj izključno pionirji, ker so tekmovalci prve ekipe nastopali proti Mladosti v Ljubljani. Tako je Ljubljana dokazala, da se ji ni treba bati za naraščaj, saj ima v svojih vrstah odlična zaledja mladih plavalcev. Za drugo mesto sta enakovredno borbo vodila Celulozar in Triglav, ki je ob zaključku pripadala mladim plavalcem iz Krškega. Pohvaliti moramo še tekmovalce iz Kopra, ki so v končni razvrstitvi zasedli 5. mesto pred lj ubij ansko. IliriJ o. Med posamezniki so nastopali mnogi najboljši slovenski tekmovalci. Odličen rezutat je dosegel Vrbovšek na 200 m mešano, Souvanova pa se je tokrat predstavila kot izvrstna plavalka metuljčka. Na tekmovanju sta bila dosežena tudi dva nova republiška rekorda. Štafeta Ljubljane v postavi Vrbovšek. Bole, Dermastla, Zavrnik je izboljšala na 4 X lOOm mešano stari rekord Triglava (4:47,6) s časom 4:46,2, Miša Holčeva pa je na 200 m mešano dosegla nov pionirski rekord š časom 3:23,6. Rezultati — mladinci: 100 m prosto: Dermastla 1:01,4, Zavrnik 1:02,8, Vrbovšek (vsi L) 1:03,2, 400 m prosto: Švab 5:09,0, Jesenšek (oba C) 5:13,6. Zavrnik (L) 5:27,3, 1500 m: Švab 20:41,2, Jesenšek (oba C) 21:31,8, Zavrnik (L) 22:17,3. 200 m prsno: Bole (L) 3:06,5, Detiček (I) 3:07,3, Lileg (C) 3:09,8, 200 m metuljček: Lileg (C) 2:51,2, Jesenšek (C) 3:02,7, Zule (L) 3:05,6, 200 m hrbtno: Vrbovšek (L) 2:28,1, Jesenšek (C) 2:34,1, Levičnik (T) 2:40,8, 200 m mešano: Vrbovšek (L) 2:32,8, Lileg (C) 2:41,3, Jesenšek (C) 2:43,1, 4 X 100 m mešano: Ljubljana 4:46,2, Celulozar 5:06,3, Ilirija 5:30,6, 4 X 200 m prosto: Celulozar 10:08,4, Koper 10:50,4, Triglav 11:32,0. Mladinke — lOOm prosto: Trtnik (L) 1:09,8, Souvan (L) 1:15,6, Bogataj (T) 1:16.6 , 400 m prosto: Trtnik (L) 5:56,2, Souvan (L) 6:05,0, Kohl (T) 6:06,6, 200 m prsno: Peterman (L) 3:14,7, Jensterle (R) 3:19,8, Senica (T) 3:29,1, 100 m metuljček: Souvan (L) 1:26,8, Peterman (L) 1:33,6, Bogataj (T) 1:35,3, 100 m nrbtno: Bogataj (T) 1:30,3, Fischer (I) 1:34,5, Jenšterle (R) 1:35,9, 200 m mešano: Souvan (L) 3:08,9, Bogataj (T) 3:14.7, Peterman (L) 3:14,9, 4X100 m mešano: Ljubljana I. 5:55,7, Triglav 6:12,0, Ljubljana n. 6:30,1, 4 X 100 m prosto: Triglav 5:23,7, Koper 6:05,8, Ljubljana 6:14,1. Stanje točk: 1. Ljubljana 17.768, 2. Celulozar 14.962, 3. Triglav 13.306, 4. Radovljica 8.427, *5. Koper 7.136, 6. Ilirija 5.955, ,7. Bled 4.409, 8. Kamnik 2.121. prezentantki Mertova v disku z 51,70 in Jetmarova v .skoku v višino s 163 cm. Zmagovalci pri moških: 100 m: Ajdič 10,8, višina: Vivod 196 1000 m: Kovač 2:26,5, palica: Lešek 460 400 m: Stanovnik 48,7, 3000 m: Špan 8:09,8, daljina: Lešek 681, šta-. feta 4 X 100 m: Kladivar 43,0, krogla: Šmid (Dinamo) 17,01, disk: Znojil (Dinamo) 50,02. Lešek je na tem tekmovanju le za las zgrešil 475 cm. V teku na 3000 m je po ogorčeni borbi zmagal Špan pred Važičem in izenačil Važičev republiški rekord. (B. S.) — V zaostali tekmi osmine finala za jugoslovanski nogometni pokal je Maribor premagal Soboto z 9:0 (6:0). Najuspešnejši je bil Gajšek s štirimi goli pred Arnejčičem s tremi. Sodil Je Blekač iz Šoštanja, (B. S.) — V prijateljski odbojkarski tekmi Je Branik premagal Hoče s 3:1 (17:15, 15:8, 11:15. 15:8). DRAVOGRAD (E. W.) — V Dravogradu je bilo danes consko pionirsko prvenstvo koroške cone v plavanju. Udeležili so se ga ekipe iz Slovenj Gradca. Dravograda in Raven, žal pa ni bilo na startu pionirjev iz Mežice. Ob isti priložnosti je bilo tudi meddruštveno plavalno tekmovanje vseh treh krajev. Rezultati - pionirji 200 m prosto: Breznikar (Fu) 3,37, 100 m prosto 1:31,2, 200 m prsno Wlodiga (Fu) 4:26,6, pionirke 100 m prosto Kralj (Fu) 2:31,5, 200 m prsno Suber (Fu) 4:04,1. Na meddruštvenem tekmovanju so dosegli naslednje rezultate - mladinci 200 m prsno Levičnik (Fu) 3,28, 100 m prsno Levičnik (Fu) 1:47.1. 100 m prosto1 člani Polajnar (Fu) 1:17,7, 200 m prsno članice Kos (Fu) 3,52. (E. W.) — Nogometaši Fužinarja so gostovali v Gradcu, kjer so na mednarodni nogometni tekmi premagali GKV s 5:2 (2:1). (E. W.) — Med tednom je bila v Ravnah prijateljska odbojkarska tekma Fužinar : Hoče 3:1 (15:9, 15:3, 13:15, 15:11). V moštvu Fužinarja je nastopil kot gost državni reprezentant Bulatovič, ki se skupaj z Urnavtom pripravlja za nastop na/ mediteranskih igrah. KOLESARSKA DIRKA NA JEZERSKEM Kranj, 11. avgusta — Kolesarski klub Mladost je prvič priredil dirko na progi Kranj—Jezersko in nazaj. Udeležilo se Je Je 43 tekmovalcev iz slovenskih klubov in iz Reke. Na- stopili so tudi nekateri najboljši, ki so bili na pripravah za dirko Po Jugoslaviji,' ki se bo pričela v nedeljo Po izenačenih borbah na 75 km dolgi progi je pri članih v sprintu zmagal Ukmar (Rog) v času 1:32:56 pred Santovcem (Br) 1:32:57 m Spa-ningerjem (Br) 1:33:30. Najboljši med mladinci na isti progi so bili Rogov-ci Licul 1:35:19, Trček 1:35:26 in Baur 1:36:00. Turisti so vozili samo do Sp. Jezerskega in nazaj, prva tri mesta pa so dosegli Rogovi kolesarji Kunaver, Flajs in Petelinkar vsi v času 1:24:05. PRIJATELJSKI ROKOMET Mladost (Kranj) : Partizan (Tržič) 20:14 (8:9) ženske: Mladost (Kranj) : Partizan (Tržič) 16:1 (6:0) PRIJATELJSKI NOGOMET Dinamo : Zagreb 3:0 (1:0) Wacker : Ljubljana 3:2 (1:1) Austria (Celovec) : Olimpija 0:1 (0:0) Hajduk : Lokomotiva 4:3 (2:0) Sutjeska : Crvena zvezda 0:1 (0:1) Vojvodina : Borovo 6:2 (4:1) Budučnost : UTA (Rom) 1:3 (0:2) Proleter (Zr) : Radnički (Bgd) 7:6 (3:3, 2:1) — pokalna tekma Zeljezhičar (S) : Sloboda 1:0 (1:0) Jonz 49,9 na 400 m ovire V nadaljevanju atletskega prvenstva Zahodne Nemčije sta bila dosežena dva najboljša letošnja rezultata v Evropi: Kal-felder 400 m 46.0, Janz 400 m ovire 49.9. Med ostalimi rezultati se odlikuje še 10.7 Fische-ve na 80 m ovire in Salomona 82.19 m v metu kopja. Slovenska nogometna liga ČEZ TEDEN DNI-PRVE TOČKE Čez teden dni bodo stortali nogometaši SNL, borba za točke bo zopet pričela. Letos sodeluje v SNL 16 moštev in bo tako tekmovanje bolj zanimivo. Pred startom smo obiskali vse enajsterice in se pozanimali za njihove težave, priprave in načrte v letošnji sezoni. Vsi so pred startom optimistično razpoloženi, kar kaže, da bo borba za točke letos izredno ostra. llllllll!llllllin!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!lllllll!llllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllDllllllllllllllinillllllllllll!llllll>lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllfllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllll! ALUMINIJ PRVIČ V TAKSNI KONKURENCI V zgodovini nogometnega kluba v Kidričevem pomeni letošnje leto prelomnico. Prvič so se nogometaši Aluminija uvrstili v SNL in so nato seveda zelo ponosni. Ta uspeh' ni slučajen, temveč je plod vztrajnega dela in prizadevanja vsega članstva, vodstva in vseh prebivalcev Kidričevega. Nogometnemu klubu se ravno letos odpirajo še večje možnosti, ker se bliža h koncu rekonstrukcija tovarne in povečanje njenih kapacitet. Ves kolektiv Tovarne glinice in aluminija nudi svojim nogometašem veliko podporo, tako materialno kot moralno. Vsi v Kidričevem so trdno prepričani, da bo nastop nogometašev v konkurenci najboljših slovenskih moštev letos uspešen in da bo nogomet v Kidričevem napredoval še bolj kot je doslej. Vsa moštva od ligaškega prej njegov prvi pomočnik. Tudi v moštvu samem ni šlo brez sprememb. Klub sta zapustila dva izmed najboljših igralcev Miha Bajželj, ki nosi sedaj dres ljubljanske Olimpije in Boris Binkovski, ki je prestopil k celjskemu Kladivarju. Novincev v klubu letos pravzaprav ne bo. Iz Tržiča sta se. zopet vrnila v svoj matični klub Štraus in Čebulj, nameravajo pa v prvo moštvo vključiti tudi nekaj mladih moči, med katerimi še najbolj izstopata Dominko in Zorman. Tekme bodo Triglavani letos igrali na novem stadionu. Vsi so prepričani, da bodo kljub temu, da so izgubili dva najboljša napadalca, pod vodstvom novega trenerja vseeno pristali v gornji polovici lestvice SNL. KLADIVAR BOLJŠA UVRSTITEV KOT LANI vem, bomo štiri tekme lahko igrali na Glaziji, ostale pa na igriščih v Velenju in Štorah. Izbira igralcev je za novo sezono precejšnja. Na razpolago imamo i vratarje, 5 obrambnih igralcev, 5 krilcev in 8 napadalcev. Zato letos tudi morebitne poškodbe igralcev, ki so nujno zlo prvenstvenega tekmovanja, ne bodo mogle zelo vplivati na formo celotnega moštva. OLIMP CILJ — OBSTANEK V LIGI Celje ima po osvoboditvi letos največje število svojih zastopnikov SNL. Letos se je kot tretji predstavnik uvrstil v tekmovanje najboljših slovenskih nogometnih moštev Olimp. Podobno kot o obeh drugih predstavnikih nam je o Olimpu lahko največ povedal trener tov. Vili Cater: — Po dolgih letih smo končno le dosegli svoj cilj, vstop oziroma povratek v SNL. Blizu cilja smo bili že večkrat, toda nikdar nismo uspeli. Čeprav smo v zadnjih dveh letih izgubili vse svoje najboljše igralce, smo letos z mladim moštvom, ki smo ga vzgojili, uspešno prebrodili kvalifikacije. S pripravami smo pričeli šele pred tednom dni. Igralci so bili ves junij podvrženi velikim fizičnim in psihičnim naporom med kvalifikacijskimi tekmami in so si res zaslužili 15 dni oddiha. Naše moštvo je mlado, povprečna starost igralcev je komaj 21 let. Kljub temu, da že vadimo trikrat na teden, moštvo še vedno nima dovolj kondicije, pa tudi tehničnega znanja še precej primanjkuje. Sicer pa imajo ti mladi Igralci druge kvalitete, ki jim zagotavljajo uspešen nastop v letošnji se- stvu presenetila z izrednim finišem in z uvrstitvijo na 6. mesto. Tudi v letošnjem letu je njihov cilj zlata sredina, da si tako zagotovijo obstanek v SNL. Uprava kluba se bori za prepotrebna finančna sredstva in za ureditev novega igrišča, oziroma za popolno preureditev starega. Tako so vse priprave potekale na pomožnem igrišču, kjer bodo morali letos Igrati predvidoma vse tekme. Moštvo vodi trener Hacler, ki ima na voljo 11 igralcev. Trenirali so 2-3-krat tedensko. Za barve Svobode bosta v letošnji sezoni nastopala tudi Potočnik (SI) in Pal (OK), kar pomeni vsekakor veliko okrepitev. V času tekmovanja bodo predvidoma morali igrati brez Lobode, Strmeckega in Verbiča, ki bodo morali v JLA. Tudi pri Svobodi menijo, da je SNL preobsežna, zaradi česar morajo prezgodaj začeti s tekmovanjem, ki se bo nato zavleklo tudi prav v zimo. RUDAR PONOVITEV USPEHOV V Trbovljah je nogometna mrzlica prav tako dosegla višek kot v vseh drugih mestih v Sloveniji, kjer so doma naši ligaši. Pravzaprav je ravno tu skoraj najmanj sprememb. Moštvo bo igralo v svoji standardni postavi, v kakršni nastopa že nekaj let. Nihče ni zapustil kluba, priključil pa se jim bo samo njihov prejšnji igralec Mak, ki se je vrnil iz JLA. Moštvo se že dlje časa pripravlja in vsi igralci se redno zbirajo dva do trikrat na teden na trboveljskem stadionu. Trenerju Paliču povzroča skrbi le to, da so igralci zelo zaposleni. Nekateri delajo celo v treh izmenah in se zato težko zberejo na Prihodnjo nedeljo bodo startali nogometaši v vseh ligah do pionirskega trenirajo trikrat n« teden in so na sezono že dokaj dobro pripravljena. Nič manj delovni niso odborniki, ki skrbijo, da delo njihovih ljubljencev poteka nemoteno. Povprečna starost" nogometašev je 22 let, kar vliva še več zaupanja. Vsi so zaposleni v tovarni in predstavljajo homogeno celoto, od katere celotni kolektiv pričakuje letos zelo veliko. Nogomet, tako pravijo v Kidričevem, mora postati močna športna zgradba, ki bo spodbuda in zgled vsem ostalim športnim panogam. Pod vodstvom trenerja Kuriliča bodo letos v SNL igrali naslednji igralci: Kramberger, Musič, Muršec, Markovič, Ge-rečnik, Mesarič, Vidušek, Soršak, Todorovič, Kovač, Artenjak, Spe-honja, Murko, Kuret, Lončarič, Pe-‘cikožič. DELAMARIS SAMO MALO VEC RAZUMEVANJA Ze lani so nogometaši Delamarisa presenetili ljubitelje nogometa s svojo igro in s svojimi uspehi. Po končanem prvenstvu so vsi odšli na zasluženi odmor, 23. julija pa so se zopet zbrali na pripravah. Na žalost 6 igralcev na priprave ni prišlo zaradi poškodb ali pa zaradi tega, ker se nameravajo posloviti od nogometa. Po vrhu v*ega so Gabrijelčiča, ki ga je NP Koper kaznovala s prepovedjo nastopanja za eno leto in pol, izključili iz svojih vrst. Vodstvo je res zaskrbljeno. saj na treningih ni Sorga, Jerkoviča, Sošica in Gubana, ki so lani predstavljali jedro ligaškega moštva. Razen tega imajo problem še s sredstvi in z igriščem, ki še ni sposobno za igro. Za nameček nimajo niti sklenjene pogodbe z NK Tomosom, ker je tudi stadion v Kopru v popravilu. Člane uprave je prevzelo že malodušje in mnogi so prenehali z delom, ker so se znašli pred nerešljivimi problemi. Uspelo jim ni sklicati niti letne konference, tako da privrženci nogometa v Izoli zastonj čakajo na obračun dela v lanski sezoni in načrte za bodočnost. Zaradi neurejenih razmer niso obnovili pogodbe s trenerjem, vendar so se treningi vsaj do sedaj zadovoljivo odvijali. Precej so dobili ponudb, vendar je nazadnje pristopil k Delamarisu le igralec Rudarja iz Trbovelj Marjanovič. Pomladitev moštva predT sta vij a resen problem Delamarisa, kajti mladinci do sedaj niso igrali v SML, tako da so premalo izkušeni. Letos so le uvideli to svojo o ____ breht, kf skrbi' za -ligaško moštvo, povedal naslednje: — Za novo sezono smo sklenili pogodbo z novim trenerjem tov. Locijem. Upajmo, da bo sprememba trenerja vplivala na disciplino potrebne izkušnje in zadovoljili upravo kluba in ljubitelje nogometa v industrijskem predmestju Celja. Naš edini cilj je obstati v družbi najboljših slovenskih nogometnih moštev. Na razpolago Ima- treningu v ponolni postavi. Ravno to je tudi jWvzfo61io, ker jih lahko zato že prvo razočaranje vrže s tira. Z okrepitvami je letos postala obramba mariborskega ligaša zelo močna, pa tudi igralcev je dovolj. Med glavne kandidate za naslov prvaka druge lige pri' števajo ljubljansko Olimpij0’ Slobodo (pa čeprav je izgubil3 nekaj moči) in Slavonijo. Sel® potem prideta na vrsto Maribor in Čelik. Rezervno enajstorico Mari' bora, ki bo igrala v SNL, pri' pravi j a pomočnik Simuni®3 Plaznik. Na razpolago ima pre' cej dobrih igralcev, že po i£rl v pokalni tekmi proti Rudari3 pa se je pokazalo, da uspei3 pravzaprav ne bi smeli biti, pr®* skromni. J