OCENArazvojnih možnosti v občini Ljubljana-Šiška za obdobje 1981-1985 ter POGLEDI na Ljubljano 2000 OCENA RAZVOJNIH M02N0STI za srednjeročni plan 1981-1985 ter doigoročni plan LJUBLJANA 2000 Ekonomski razvoj .--,". Prostorski razvoj ".4 Socialni razvoj vključene so tudi razvojne možnosti s področja vseh samoupravnih interesnih skupnosti 1. CILJI IN INTERESI DRU2BENEGA RAZVOJA 1981-1985 V ospredju vseh prizadevanj samoupravne socialistične družbe je človek ter njegov vsestranski razvoj. Temu trajnemu in poglavit-nemu družbenemu cilju moraj«} biti podrejeni vsi razvojni cilji in naloge, ki jih bomo uresničevali v srednjeročnem obdobju. Zato bo tudi človek tisti, ki bi odločal o nadaljnjem razvoju v OZD v SIS in KS, ter bil aktivni ustvarjalec družbenega plana. Globalni razvojni cilji so sledeči: — Potrebno bo vse bolj obvladovati zakonitosti blagovne proizvod-nje. Usmerjati družbeno-ekonomske procese s poglabljanjem in izpopolnjevanjem samoupravnih odnosov, združevanjem dela in sredstev, povezovanjem na osnovi dohodkovnih odnosov, s svobodno menjavo dela. Za uspešno uveljavljanje samoupravnega odločanja pa je nujno še bolj razvijati ter posodabljati informacijski sistem, ker bo le dobro informirani delovni človek in občan lahko neposredno odločal. — Ustvarjanje stabilnejših možnosti gospodarjenja in skladnega razvoja, za kar je potrebno, da organizacije združenega dela z večjo angažiranostjo skrbijo za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih kapacitet ob racionalnostih v investicijah. Usmerjenost OZD mora stremeti k boljši tehnologiji, boljši opremljenosti delovnih mest, avtomatizacijJ proizvodnih postop-kov, kar bo prispevalo k hitrejšemu pčvečanju produktivnosti in pstvarjanju višjega dohodka na zaposlenega. — Za gospodarsko stabilizacijo na področju zunanjetrgovinske menjave, se bodo morale OZD v nadalje bolj usmerjati na upora- bo domačih surovin in repromateriala ob tem pa na usmeritev v večji izvoz. Povečati aktivnost gospodarstva na področju skupnih vlaganj in skupnih povezovanj z gospodarskimi subjekti izven občinskih, mestnih, regijskih in republiških meja. Ob upoštevanju demografskih gibanj, zagotoviti zmerno rast števila zaposlenih v gospodarstvu, premagovati dosedanjo še vedno prisotno usmeritev na ekstenzivnem zaposlovanju in tako omogo-čiti hitrejšo rast produktivnosti dela in življenjske ravni prebival-stva. Pri zaposlovanju novega in pri zaposlenosti že obstoječega kadra, bo potrebno posvetiti večjo pozornost smotrnejši razmesti-tvi strokovnih kadrov in njihovo večjo vključitev v gospodarstvo ter za prekvalifikacijo, ki bo pomembna ob prestrukturiranju proiz-vodnje. Skladno s potrebami gospodarstva je treba sistematično skrbeti za programiranje kadrov; katerih planiranje mora teči vzporedno s planiranjem prestrukturiranja. Za dosego evropske ravni razvitosti industrijske tehnologije, moramo v prihodnje posvetiti veliko večjo pozornost raziskovalni dejavnosti, inovacijski dejavnosti ter skrbeti na njeni tesnejši povezanosti z družbenim delom, da bomo na ta način zagotovili hitrejši in učinkovitejši pretok dosežkov raziskovalnega in inovacij-skega dela v proizvodnjo. S povečanjem družbene storilnosti dela in dohodka, se mora večati življenjski standard delovnih Ijudi. Zato se mora še dosled-neje uveljaviti načelo delitve po delu in rezultatih dela. Hitreje od osebne porabe se mora večati družbeni standard. Samoupravno organiziranost na področju stanovanjskega gospo-darstva bomo poglabljali preko samoupravnih stanovanjskih skup-nosti, ki so prostor dogovarjanja in usklajevanja interesov uporabni-kov in izvajalcev. Krepili bomo samoupravno vlogo stanovalcev v zborih stanoval-cev in hišah in v krajevnih skupnostih. V dislociranih enotah organizacij združenega dela bomo prav tako uveljavljali samoupravno organiziranost ter boljšo samouprav-no povezanost z družbenim delom. Na vseh nivojih družbenega nadzora bomo zaostrili odgovornost za izvajanje vseh samoupravno dogovorjenih nalog, usmeritev in obveznosti. Dosledneje bomo uresničevali družbenoekonomske funkcije krajevnih skupnosti, da bodo delovni Ijudje in občani v njih reševaii vsa tista skupna vprašanja, ki so v njihovi neposredni pristojnosti. — Omejevali bomo obseg režijskih opravil in nalog na področju materialne in nematerialne proizvodnje. — Celotno gospodarsko dejavnost postaviti na lastne temelje, da se v naslednjem planskem obdobju ne bi v toliki meri naslanjali na inozemske kredite — ker je nezadolževanje tudi prvi pogoj stabilnosti gospodarjenja. 2. GLOBALNE USMERITVE V predvidevanjih za naslednje srednjeročno obdobje temeljimo na možnostih optimalnega doseganja stopenj: - družbenega proizvoda , - produktivnosti - izvoza - zaposlenosti , . - . - uvoza in - akumulacija * " - realne rasti osebnih dohodkov. Usmeritve o teh elementih, ki v vsaki družbi nakazujejo gospo-darsko uspešnost (ali neuspešnost) so razvidne \z analitičnih delov te ocene. Zato visoko planirane stopnje rasti družbenega proizvoda lahko doseže nasprotni učinek, ker na doseganju družbenega proiz-voda temelji družbena produktivnost dela, zaposlovanje, akumula-cija, realna rast osebnih dohodkov ter stopnja izvoza vdružbenem proizvodu. Zato so usmeritve potrebne v mejah realnih možnosti. 2. a. GOSPODARSKA USMERITEV Družbeni proizvod 1971-1978 Družbeni proizvod 1971-1975 > : Na podlagi dogovorjene metodologije, s katero se nominalni oziroma dohodkovni družbeni produkt zniža z upoštevanjem infli cije, ki je znana iz uvodnih podatkov v cenah: — cene pri industrijskih proizvajalcih — cene v trgovini — cene storitev ¦ ter na podlagi tega izračunanega poprečja, lahko ugotovimo, d je bil v času od 1971 — 1975 realni družbeni produkt za 1,4poen nižji kot je bil planiran. V nominativnih izračunih (upoštevajo obrestno obrestni sistem) je ta izpad družbenega produkta še višj Ob tem, da je bila produktivnost v minusu, oziroma ni bila dosež< na, je tudi struktura družbenega produkta nedosežena. Močn prekoračena planirana stopnja rasti zaposlovanja je bila logičn posledica slabših gospodarskih uspehov. Zato je za srednjeročn obdobje 1976-1980 planirana stopnja rasti družbenega prbdukt temeljifa na predpostavki: — nadoknaditi nedoseženi družbeni produkt in — s posebnimi ukrepi disciplinirano izvajati smernice družbeneg plana občine. Družbeni proizvod 1976-1978 ter ocena 1981-1985 V tekočem srednjeročnem obdobju. 1976-1980 je prišlo d nekaterih sistemskih sprememb pri zajemanju družbenega produki (krajevna in časovna funkcija) kar je zopet onemogočilo realt prikaz le-tega. Zato smo z več preizkusi skušali ugotoviti korekto je oziroma defaktorje, ki bi ob zvišanem dohodkovnem družbener produktu prikazali čim bolj realni družbeni produkt. Odločili sm se za 30 % korektivni faktor. Dne 15. 6. 1979 pa je Zavod SRSz družbeni plan na posvetu vseh občinskih planerjev Slovenije Republiški skupščini postregel s podatki, da je ta korektiv za naš občino celo 38,1 %. Ce upoštevamo ta defaktor za pretekla tri Ie1 (za republiko to pomeni, da je le 20 občin doseglo ali presegl planirano stopnjo rasti družbenega produkta, 40 občin je sploh r doseglo, oziroma 3 občine so bile celo v minus doseženi stopnji -Ljubljana-Center, Litija, Tržič) potem ugotavljamo, da smo v te treh letih v zaostanku za 1,8 poenov družbenega produkta ozirom smo ga ustvarili le z 70 %. Struktura družbenega produkta j neugodna zaradi nove zaposlenosti in ne zaradi dosežene družben produktivnosti dela. lluzorno bi bilo pričakovati, da bi se v let 1979 in 1980 ustvarilo manjkajočih 30% celotnega prihodka zadnjih treh letih. Zato bi kazalo orientacijo o rasti družbeneg proizvoda v srednjeročnem obdobju 1981-1985 preusmeriti manj kot 6 %. SKUFŠ^n-IA C2ČINE ' ¦ ' ¦ ¦ , ,.\ ¦ . ¦ . ¦ , LJUSLJANA-ČK.IIA . ' .¦ Koir.ite zc dričbeno planiranje Prikaz realnih gibanj družbenega produkta ;; i ''' "'"': in družbenoekonomske odnose v stopnjah ' \ cen, ki vplivajo na družbeni produkt zaposlovanja, • ' ,: + .,,•' za občino Ljubljana-Šiška ki vpliva na produktivnost produktivnosti, kot kazalca . uspešnosti oospodarjenja TA32LA: 1 ' ' ' . ¦ IK2K/ZALCA 1971 1972 1973 1974 1975 poprečje izhodišča __________•_________________________;_____________________________________ ^zlV^.________7J__2_L- Non inaini čružbeni produkt 125,4 ____l?l,j> ^l7'4. 12C»° 131,5 124,6 minus inflacijske stopnje (porast Drodajnih ceni 14,5 lSf6 17,8 J_.c»^ __ 25»* 2o»3 =_3ealni druSbeni produkt lo,9 6,0 - o,4 - Cj5^_. 5,9 _4»4 6,o irlnus zaposlenost 5,9 . 3,o 3,o 4,5 6,5 i 4,6 3,5 (stanje ob koncu 31.XII.79j = Frod-^rtivnoEt 5,o 3,o - 3,4 - 5,o - o,6 - o,4 2,5 Aecdni dnšberi prodiitt iz druž- bene produjctivnosti dela 46% 5o % - o,4 - 4,5 66,7 3^>* __ 5o % iz novegajzaposlovanja 54_% 5o % - 3,o - o,5 __ 33,3 24,5 __ 5o % . zajeto: področje gospodarstva TA32LA: 2 IK2 KAZJllJCA 1976 1977 1978 P°prečje dosecanje po upoštevanje -5»~_______________ _ _ __ __ 1976—197C plen.dogovoru rep.dellator. obc .\ep. Nominalni družberi produkt 143,3 132,7 132,3 136,1 C 136,1 K inus inflacijska stopnja - ¦ ,• . ' .. ; " (poras* prodajnih cen) .____, 19,6 _ 13,_o 15,g 16,1 C 16,1 mlnus !s_ _ lo>9 7'6 12'4 -3,4 C 15,8 I.ealni drušbeni produkt 5,1 8,8 L,9 7,6 +1,6 -1,L 4,2 r-.inus zapSslenost , ... g ¦ (poprečje ns podlEgi . 1^7 2,2 3»7 2,5 -o,3 C 2,8 PFiGDUrnrt-JCST _ 3,4, _ 6,6 _._ 5,2 _ 5,1 +1,9 -1,G _ 1,4 _ ?>ealni dričbeni piodukt iz aružb.produkta dela 67 " ' ¦ L4 58 7o +2o -IS,L 33,4 iz novega zcjoslovanja__ _. •' ¦ __33___ 16' _ 42___ 3o^ _ -2o +16,6 _ 66_^6_______ { Zajeto: področje cospodarstvo KCKITS ^ O?.t-J-ZJIC PLANirjiNJS. . - ... ¦ " ' . . n-r ^sui32I'IC>j:. 1979 T2;< FLAMI.^.MI FL/-.HSI.I CILJI S:3.:UJZ:.Ctl-lS.GA PLAHS^'-S3>. C-OC3.JA 1901 - 19C5 . .iEALiri DSU^- PliCOUKTIV- Z^FCSLC- IZVCZ - UVCZ - 22/.LNA T25ITCrxIJ Jf^ ¦ BiiNI FRC^UilT NCST VANJa ZUriANJA KiKJAVA ?_AST CD • " TnGCVINA . 1) Tvazviti svet a) plar. 197O-1975 4,5 • ' xx t ) rsal. 197o-1975 4,9 , ~ ! , ' . c) plan 1975-19C5 4,5 -. ' .. , , .-*. '. - '. . -. -'' 2)l!erazviU , . ¦ ','¦¦'' /: ¦. '¦.•'• / ': ;" -•¦..'¦¦ ".' •'¦''¦ .¦'•.. ' svet f) plsn 197o-1975 5,o ¦¦ . .. ' . . . ' "' ' xx t ) real. 197o-1975 5,5 ' ; , c)1975-19L5 5,o ' . * ' - V '¦¦•'. 3) S7^ Jugosla- . . ' vija " a) plan 1976-19^0 6,9 3,9 - 3,5 8,o 4,1 2,9 c) real. 1975-1979 6,2 2,9 - 3,9 2,6 2,1 3,8 : c) plan 19C1-19C5 6,o-,6,5 3,2-3,7 3,3 - 7»? 3'5 2'° 4) S:. Sloveni-e) plan 1976-19CC 6,1 3,5 3,o . 8,2 S,o 3,o j« t) real. 1975-1979 5,5 2,3 3,4 . 3,3 1,C 3,2 c) pl^n 1921-1985 5,o 3,6 . 2,9 " 8,2 5,0 3,o 5) Ljubljana a) plan 1976-19CC 5:,7 3,7 ¦ ~2,o v • 6o *° 2»° t) real. 1976-1979 S,2 2,4 3,5 , 4o . 6b ^ 3,o c) plan 1921 - 19C5 5,o 5,o 2,o 6o . . 4o . 2,0 6)Lj.-Čišl:a t) plan 1976-19CC 6,o 3,2 2,8 6o • 4o 2,0 t) real. 1976-1979 4,2 1,7 2,5 *° 6° 2»6 c) pl=m 19C1-19C5 5,5 3,o 2,5 5:>P . 2,C 2,2 ^L; '" ;¦¦¦'¦¦_¦ ^ . ¦ ¦ ¦¦¦'" :"'; '"' '" "___________________________________________) Varianta demograf»kega razvoja I. Stanje in značilnoati v letu 1976 : ¦¦¦'.¦¦¦¦¦.,!¦¦'¦¦-• * 1. Število prebivalstve - register 1978 So.984 loo 2. Delovni kontigent (zvezek 7 ZURL) ' 55.073 68 3. Delovni Vontigent moški (15-64 let) 27.O45 33 4. Jelovni kontigem žensl-.e (15-59 let) 28.O28 35 Sr Število z?poslenih(iz šiške in od drugod)v občini Ljubljana-Žiška 32.266 4o,3 6. Število zaposlenlh (» Žil!:i in drugod), stanujočih v obifini Ljubljana-Siška 37a,o9o 45,C 7. Stevilo zaposlenih v občini Ljubljana-L>iLka in stanujočih v občini Ljubljana-Siška 14.643 1C,3 G. Zaposleni iz Uške v drugih občinah (6-7) 22.247 27,4 9. Zaposleni v Žiš!ti iz drugih občin (5-7) 17.425 21,5 lo. Dnevna zaposlitvena migracija med občinami (G+9) 39.677 49,o Oelovni kontigent je razmeroma visok (68 %), prav tako delež zaposlenih (45,8 %) pri čemer pa ni razvidno, koliko zaposlenih je tudi stalnih prebivalcev. Projekcijo zaposlovanja otežuje tudi dejstvo, da privzemamo z naše stopnje zaposlovanja za tisti del prebivalstva (22.247 oziroma 27,4 %), ki hodi na delo v druge občine. V naslednji tabeli demografskih indikatorjev velja opozoriti na konstantnost naravnega prirastka (j) in rapidno upadanje selitve-nega prirastka (s). DEN.OGRAFSKI INDIKATORJI V CBČINI OUBLJANA-ŠIŠKA leto 1940 29949 7680 - 1953 37637 7596 1961 45593 66 - - 1962 45679 1444 - -196? 47223 1462 19'4 40685 2217 - 1965 5o9o2 2o25 631 1374 1966 52927 3338 677 2711 1967 56315 1945 642 13o3 196C 5C26o 2921 693 222G 1969 61101 2511 656 1855 1970 63692 3119 7o6 2413 1971 66811 2399 8o4 1595 1972 69210 2217 8ol 1416 1973 71427 1C14 719 Io95 1974 73241 1345 716 62» 1975 74586 1435 79o 645 1976 76o21 15o8 777 731 Koeficienti in mere v %o__ 19.6 6,8 12,8 27, o 39,0 19,3 6,5 12,8 51,2 67,o 16.7 7,3 11,4 23,1 34,5 20.3 8,4 11,9 3C,2 5o,l 17.6 7,2 lo,4 3o,3 4o,7 17,5 6,6 lo,9 .37,9 46,6 1C,2 6,8 11,4 23,9 35,4 16.4 7,o 9,4 2o,4 29,0 16.7 6,4 lo,3 15,3 25,4 16,2 6,4 9,8 8,6 18,4 17,o 6,4 lo,6 8,6 19,2 16,4 6,3 lo,Jl_ 9,6 19,7 skupaj 1965- 1977 26627_ 2219 JS632_ 719 17995_ 15oo Povpreček 11,1 23,3 34,4 Demografski indikatorji: P= število prebivalcev po sestavu preb. R= dejanski prirastek (1953-1948=7688) J= živorojeni - umrli = naravni prirastek S= prsselitve — odselitve = selitveni priiastek n= koetlcient rodnosti = živorojeni/1000 preb. m= koeflcient smrtnosti = umrli/1000 preb. j= mera J na 1000 preb. s= mera S na 1000 preb r= mera R na 1000 preb. Naravni prirastek ima v opazovanem obdobju od leta 1965 konstantno vrednost od 1,3 do 1,0 % in od leta 1974 dalje pred-stavlja polovico skupnega prirastka. II. Projekcijarasti do leta 1980 ' ;>¦>.,¦ Stopnje rasti (%): naiavni prirastek prebivalstva 1,1 selitveni prirast: • -fljft-' dejanski prirast 2,o porast zaposlenosti 1980-1985=2,5% 1985-1990=2,0% !.• iast števila prebivalstva : 197C 1979 19CC 1985 1.1 naravni porast 1.2 selitveni porast 3o.9C4 Go-934 01.675 82.774 81.712 82.449 1.3 skupaj (nnravni + selitveni) 0o.9C4 2. Zaposleni po deležih iz leta 197C 2.1 Delovni kontiaent : (o,6C od 1.1) 55.O73 2.2 delovni Kontigent (o,6Codl3> 55.O73 2.3 zaposleni (o,4o3od ' 1.1) 32.26C 2.4 zaposleni (o,4o3 od 1,3) 32.268 2.5 zaposleni (o,45G od 1.1) 37.o9o 2.6 zaposlenl (o,45C od J<-n .• ¦-¦ 1,3) 37.o9o 0?..6oo 55.675 56.168 32.995 33.2C5 37.499 37.831 84.252 / . ¦. ¦ " 56.206 57.291 33.353 33.954 37.91o 30.587 e7.428 86.226 93.O21 59.451 63.254 35.233 4O.O42 3. Zaposleni : atanje 1970 in predvidene stopr^e rasti: do leta 19C5 1986 - 199C «. 2 %. 3.1 itevilo zaposlenih 32.2 60 3.2 Žtevilo zaposlenih 37.o9o 33.O74 33.9OO 30.017 3C.967 199C 92.343 9o.l76 Ib2.7o2 62.793 69.837 37.214 37.4C7 41.388 42.293 42.69O 47.O38 -2,5 34, '"•: ¦ 3C.354 42.345 44.OC7 48.675 Variante zaposlitve pod 2. 3, 2. 4 in 3. 1 predstavljajo sedanje potrebe občine Šiška — dejavnost v občihi - podaljšane v srednje-ročno obdobje, dočim variante 2. 5., 2. 6. in 3. 2 kažejo število zaposlenega prebivalstva občine Šiška po posameznih obdobjih. 4. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO : Proizvodnjo zasebnega sektorja kmetijstva moramo pospešiti vendar z večjim poudarkom na pospeševanje raznih oblik združe-vanja dela, sredstev in zemlje kmetov med seboj in v okviru zadruge z namenom, da tako lahko celovito uveljavljajo svoje samoupravne pravice ob racionalnejši uporabi dosežkov moderne tehnologije in agrotehnike v cilju zagotavljanja več proizvodnje in višjega dohod-ka (z večjo produktivnostjo ob racionalizaciji proizvodnih stroškov in vloženih osnovnih in obratnih sredstev). Kot osnova za ta priza-devanja lahko služijo razne proizvodne skupnosti kmetov, katere zametki so v že obstoječih strojnih skupnostih itd. V te oblike je treba vključiti tako usmerjene kmetije kot tudi vse ostale kmete, tudi lake, ki se le dopolnilno ukvarjajo s kmetijstvom. Ovira za racionalnejše izkoriščanje zemljišč v zasebni lastnini je velika razparceliranost in lastninska razdrobljenost zlasti v ravnin-skem predelu občine. Zaradi tega je nujna zložba zemljišč, če hočemo bolje izkoriščati ustrezno mehanizacijo, hkrati pa tudi povečati proizvodnjo, kar sta osnovni pogoj za povečanjedohodka posamezne kmetije. 4. B KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST Delo kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana-Šiška bo usmerjeno v izvedbo gornjih naslednjih nalog: Zaradi vedno večje potrebe po hrani, zaradi varstva okolja in poseljenosti pokrajine ter zaradi SLO, ki narekuje družbi potrebo po ohranitvi kmetijskih zemljišč bo skrbela za racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč, ugotavljanju neobdelanih in nezadostno obdelanih kmetijskih zemljišč. Zaradi planiranja kmetijske proizvodnje m razvoja kmetijstva v občini, bo za območje občine izdelala program razvojnih usmeritev kmetijstva tako v višinskih kot v nižinskih predelih. Skupaj s SIS za gozdarstvo bo označila kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem in potem izvajala ukrepe za ohranitev kmetijskih površin. Gospodarila z zemljišči v kmetijskem zamljiškem skladu tako, da bo kmetijska zemljišča iz sklada prenašala na kmetijske organi-zacije ali jih dajala v dolgoročni zakup obdelovalcem, ki gospoda-rijo z gozdovi na tem gozdnogospodarskem območju, v cilju, da bi bila kmetijska zemljišča čimbolj racionalno izkoriščena. Z urbanizacijo izgubljamo dobra kmetijska zemljišča. Zato bo potrebno te površine vsaj delno nadomestiti z izboljšanjem rodovit-nosti perspektive kmetijskih zemljišč. Vsled tega bo kmetijska zemljiška skupnost sodelovala pri izvajanju kmetijskih prostorsko ureditvenih operacijah, predvsem pri komasacijah in melioracijah na območju, ki bo s prostorskim planom predviden za kmetijske namene. Pri tem moramo upoštevati naslednjo specifičnost zemljiškega potenciala v občini Ljubljana-Šiška: da je kmetijski prostor v občini na prebivalca 5 — 6 x manjši kot v Sloveniji in da odpade na enega prebivalca 18 arov (v SRS 110 arov) rodovitne zemlje oz. 7,66 arov obdelovalne zemlje (v SRS 38 arov). To nam narekuje še večja smotrnost pri izrabi kmetijskega prostora in prizadevanja za večjo kmetijsko proizvodnjo. V primeru, da družbeno pravne osebe ne prevzamejo zemljišč, ki jih kmet želi oddati zaradi pridobitve pravice do preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, bo kmetijska zemljiška skupnost sodelovala pri zagotovitvi socialne varnosti in stabilnosti takih kmetov, oziroma bo poskrbela za prevzem njihovih zemljišč. Zaradi pospeševanja krrietijske proizvodnje ter zaradi smotrnejše in ekonomičnejše proizvodnje, bo skrbela za oblikovanje večjih zemljiških kompleksov in združevanja dela, sredstev in zemlje z odkupom in drugimi načini pridobivanja zemljišč. Pripravljala bo elemente in strokovne osnove za sklepanje dogovorov o temeljih prostorskega plana občine jn sodelovala pri usklajevanju in sklepanju dogovora. Da se ohranijo proizvodne enote — kmetije, ki se z Ustreznimi družbenim: oblikami sodelovanja in povezovanja lahko vključijo v družbeno kmetijsko proizvodnjo in da kmetijska zemljiška skup-nost takih enot ne bi pretvarjala v roke tistih, ki zemlje ne obdelu-jejo, bo izvršila revizijo odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja. Posebno skrb bo posvetila razvoju poseljenosti in kmetijske proizvodnje na višinskem območju občine. Sodelovala bo, tako strokovno kot finančno, pri oblikovanju skupnih pašnikov, pri odpiranju kmetijskih in gozdnih površin z ustreznimi prometnicami ter pri akcijah, ki bodo povezane s po-speševanjem kmetijstva v višinskih predelih. Zaradi usklajevanja in reševanja nalog, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo, se bo kmetijska zemljiška skupnost preko svojih delegatov povezovala v zvezo kmetijskih zemljiških skupnosti. Prav tako pa bo vzadevah, ki presegajo pomen območja občine sodelovala s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi tistega območja. 4. D SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PR ED PO2AROM V skladu z zakonom o varstvu pred požarom in sprejetim pro-gramom dejavnosti SIS za varstvo pred požarom se bo v bodoče pristopilo predvsem k naslednjim nalogam: — Povezava gasilskih organizacij z družbenopolitičnimi organiza-cijami in upravnimi organi občine. — Razvoju in utrditvi koncepta družbene samozaščite. — Sodelovanju z drugimi organizacijami in odpravljanju posledic elementarnih nesreč in drugih katastrof. — Skladno z dotokom finančnih sredstev skrbeti za pravilno opremljenost posameznih društev glede na specifično okolje delovanja društva, ter prostorsko ureditev za njih hrambo. — V povezavi z odgovornimi faktorji skrbeti za obstoječe vodne vjre — vzdrževanje, usposabljanje in novogradnje. — Učvrščevanje samoupravne organiziranosti občanov in delovnih Ijudi na področju požarnega varstva. — Sodelovanje pri realizaciji programa Zve:.» SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane in republiškega SIS kot izvajalec in finančni udeleženec. — Obravnavati in sprejemati programe dela Zveze SIS, Gasilske brigade Ljubljana in mestne gasilske zveze, ter na osnovi samo-upravnega sporazuma združevati finančna sredstva za sprejete programe. — Naročati potrebne študije in načrte za izboljšanje požarnega varstva v občini pri strokovnih službah in delovnih organiza-cijah. — Sodelovanje z občinskim štabom GZ pri usposabljanju kadrov gasilsko tehnične enote in nabavljanju njihove opreme. — Sodelovanje pri razvoju potreb, dislociranih enot poklicne gasil-ske brigade in ustanavljanju gasilskih enot na področju občine v skladu s prostorskim razvojem občine. 7. TURIZEM IN GOSTINSTVO Turistični razvoj vzpodbuja posamezna področja življenja. Zato je turizem v občini Ljubljana Šiška razvijati glede na potrebe občanov in turistov, saj je najbližji in najbogatejši rekreacijski rezervat mesta Ljubljane in blizu velikega evropskega cestnega križa, ki ima svoje središče prav na območju občine. \z teh razlo-gov je upravičeno, da je turizem sestavni del razvojne strategije in eden temeljnih ciljev družbenega razvoja občine, pomemben tudi kot komponenta izvozne usmerjenosti. Če naj beležimo večje stopnje razvitosti turizma v občini tedaj moramo spremljati in vzpodbujati razvoj posameznih družbenih dejavnosti in gospodarskih panog ne le zgolj iz ozkih značilnosti dejavnosti posamezne panoge, pač pa tudi \z vidika, koliko njihov razvoj prispeva k razvoju turizma. Povezovanje stanja in razvoja posameznih družbenih in gospo-darskih dejavnosti v skupni turistični učinek je mogoče doseči na ta način, da ustvarimo širše zasnove dolgoročnega turističnega razvoja občine ali njegov dolgoročni program, s katerim naj se p/imerjajo razvojne odločitve na posameznih sestavinah turizma. Če se naj doseže hitrejši napredek v stopnji turističnega življenja, ki je hkrati tudi odraz hitrejše rasti življenjskega standarda je potreb-no razvojne odločitve posameznih sestavin usmerjati, če že ne v neposredno pa vsaj v posredno učinkovanje na razvoj pogojev za odvijanje turističnega življenja v občini. Pri tem gre torej za obliko-vanje in graditev integralnega programa vseh vrst dejavnosti in življenja, da se doseže njihov medsebojni učinek, ki se navzven izrazi v višjem nivoju turistične ponudbe občine. Večje perspektive glede kompletne turistično-gostinske servisne ter ostale ponudbe so v perspektivi v Vodicah. Ker bo tu stičišče dveh avtocestnih sistemov bi kazalo, da je tu tudi servisna postaja, kjer bi avtomobiliste oskrbovala z gorivom in hrano, omogočali bi popravila vozil, hkrati pa bi se na tem mestu zgradil tudi motel za prenočišča, oziroma nakazali tudi trgovsko ponudbo tako tehni-čnega kot kmetijsko-sadjarskega izbora. Bližina Vodic ter ostalih krajev je pomembna zaradi tega, ker bi ti kraji lahko dolgoročno usmerjali svojo kmetijsko proizvodnjo tako za oskrbovanje omenjenega centra kot tudi za oskrbovanje letališkega terminala Brnik. Z vzpostavitvijo teh dveh možnosti bi omogočili, da se delovni Ijudje iz severnega dela naše občine, namesto v Ljubljano, preusme-rijo v delo v bližino svojega kraja, za kar so dane perspektivne možnosti za razvoj infrastrukture v Vodicah. To pomeni, da je to že del usklajenega družbenega planiranja, ki naj dobi svojo veljavo predvsem v družbenem pianu Krajevne skupnosti Vodice. Na podlagi tako predvidenih izhodišč glede bodočega usmerja-nja in razvoja gostinstva in isjrizma v občini, obstajajo v sedanji situaciji možnosti razvoja v naslednjih smereh: 1. UREDITEV KOSEŠKEGA BAJERJA 2. UREDITEV IN ZAZIDAVA REKREACIJSKEGA CENTRA ,,SORA" 3. UREDITEV REKREACIJSKEGA CENTRA OB ZBILJSKEM JEZERU 4. RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA V DOLOMITIH IN OB ZBILJSKEM JEZERU 5. UVEDBA POHODNETRANSVERZALE IN VKLJUČEVANJE VANJO KOT DEL REKREACIJSKE DEJAVNOSTI TUDI V PRIHODNJE 6. POVEZAVA KULTURNIH PRIREDITEV S KRAJEVNIMI PRAZNIKI PRI ČEMER NAJ DOBIJO AMATERSKA DRUŠ-TVA VEČJE MOŽNOSTI NASTOPANJA IN IZMENJAV. Izpolnjevanje predlaganih programov je odvisno od naslednjih dejavnikov: — vseh subjektov, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na _ turistično ponudbo, (OZD, društva, DPS) — vseh krajevnih skupnostih, ki s svojimi dolgoročnimi usmeri-tvami lahko pripomorejo k trdnejšemu in racionalnejšemu razvoju turizma, — vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki lahko s svojo pro-gramsko usmeritvijo vsebinsko obogatijo turistično ponudbo. Koordinator celotne akcije bi morala biti komisija za preskrbo in promet blaga ha drobno, turizem in gostinstvo, ki bi s svojimi predlogi in mnenji tako začrtovala razvojne poti turizma in gostin-stva, kakor tudi na podlagi ugotovitev korigirala sprejete razvojne programe, če bi se to pokazalo kot boljše. 8. MALO GOSPODARSTVO Razvoj malega gospodarstva bo imel pomembno vlogo pri usklajevanju in učinkovitosti družbenoekonomskega razvoja v okviru družbenopolitičnih skupnosti. Drobna industrijska proiz-vodnja in storitev bodo tako v okviru združenega dela, kakor tudi v različnih oblikah samostojnega razpolaganja z delom in sredstvi v lasti občanov odigrafi pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju gospodarstva v celoti. Navzlic doseženemu napredku v razvoju malega gospodarstva v občini pa je le-to v strukturi gospodarstva še vedno sorazmerno slabo zastopano. Za realizacijo razvoja malega gospodarstva bo potrebno pozor-nost posvetiti: — problematiki prostora, ob upoštevanju normativov, — davčni politiki, ob upoštevanju varčevanja in financiranje iz tega, — kreditni politiki ob določenih plansko prioritetnih usmeritvah, — razvoju družbenega sektorja obrti, na podlagi potreb v združe-nem delu, — ustanavljanju POZD, kot oblike rentabilnostnega vlaganja dela in sredstev in kot močnega faktorja pri nastopu na trgu. Zato bo pospešen razvoj malega gospodarstva v prihodnjih letih terjal večje angažiranje vseh gospodarskih in družbenopolitičnih dejavnikov. Za določitev izhodišč bodočega razvoja malega gospo-darstva bomo uporabili: 1. normativ: število obrtnih delavcev na število prebivalcev, 2. normativ: potrebni poslovni prostori glede na število obrtnih delavcev, 3. zahteve krajevnih skupnosti po obrtnih delavnicah. ' * Glede nadaljnjega razvoja malega gospodarstva bo v tekočem planskem obdobju posebne pozornosti deležno ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela kot temeljnih nosilcev razvoja malega gospodarstva. S preraščanjem posameznih obrtnih delavnic ali z združevanjem dela in sredstev večjih sorodnih delavnic v pogodbene organizacije združenega dela, bo dana temeljna osnova za povečanje materialne osnove maiega gospodarstva kot celote. Z razvojem pogodbenih organizacij združenega dela bodo uveljavljene določbe zakona o združenem delu ter s tem uveljavljeni enaki samoupravni in družbe-noekonomski odnosi ter splošni pogoji poslovanja, enakovredno z organizacijami združenega dela. Z ozirom na ugotovljeno deficitarnost posameznih storitvenih dejavnosti bodo deležni posebne podpore — tako s strani družbeno-politične skupnosti kakor tudi bančne politike — tiste obrtne storitve, ki direktno vplivajo na zadovoljevanje osebnih potreb prebivalstva občine. Skladno s smernicami družbenega plana občine bodo največje podpore deležne tiste organizaciie združenega dela in zasebni obrtniki, ki v okviru svojih proizvodnih dejavnosti dopolnjujejo obstoječo industrijsko proizvodnjo. Ta določila bodo uveljavljena z družbenim dogovorom o pospeševanju malega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška. Razvoj malega gospodarstva, kot podaljšane roke organizacij združenega dela s področja proizvodnje, je zelo pomemben pogoj za vzpostavitev pravilnega ravnotežja med proizvodnjo in potroS-njo. Zato si razvoja malega gospodarstva ne moremo zamišljati kot stihijski razvoj, ampak je treba nanj vplivati prek vseh znanih plan-skih instrumentarijev. To pa med drugim pomeni, da se bodo morale potrebe po kooperacijskih storitvah s strani zasebnih proiz-vajalcev vključiti v načrte srednjeročnega, kakor tudi dolgoročnega razvoja občine. Drobno gospodarstvo, ki izkazuje predvsem osebne storitve za potrebe zlasti gospodinjskega vsakdana, mora biti stalni spremlje-valec celotnega prostorskega kakor tudi ekonomsko-socialnega razvoja. Prostorsko in storitveno-uslužnostno neskladje v naši občini je potrebno zamenjati z usmerjevanjem drobnega gospodar-stva v prostore, kjer je ta dejavnost potrebna. DAVČNAPOLITIKA Družbenopolitične skupnosti samostojno določajo višino davfcov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom, njihbv dohodek ter z njim samostojno razpolagajo zaradi tega lahko pred-pisujejo tudi oprostitve in olajšave teh davkov, taks in drugih davščin. Na tej podlagi lahko posamezne občinske skupščine pri-znavajo različne oprostitve oz. olajšave (za nove obrate, nabava reprodukcijskih sredstev za starejše občane ipd.) tako, da davčno politiko do obrti v čim večji meri prilagodijo krajevnim razmeram. Smisel in namen navedenih oprostitev oz. olajšav je v tem, da z znižanjem davka omogoča zavezancem v prvem začetnem obdobju ali pri vlaganju sredstev, premagovati ekonomske težave in druge težave, ki jih imajo v tem času opravljanje obrtne dejavnosti. Vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo naj bi spodbujalo zavezance k razširitvi dejavnosti, ne pa trošenje sredstev za osebno porabo. Priznavanje davčnih olajšav zaradi vlaganj naj bi prispevalo k povečanju zmogljivosti, izboljšanju in modernizaciji opreme in načina dela v obrti in drugih gospodarskih dejavnostih. RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA Z DRUŽBENIM DOGO-VARJANJEM Samostojno osebno delo predstavlja pomemben del malega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška. K njegovi celoviti podobi sodijo tudi organizacije združenega dela s področja družbe-ne obrti. Da bi kar najuspešnejše realizirali naloge prj razvoju tako družbene kot zasebne obrti v okviru malega gospodarstva, je potrebno pripraviti družbeni dogovor. Podpisniki tega dogovora bodo OZD s področja obrti, Obrtno združenje obrtnikov občine Ljubljana-Šiška, Skupščina občine Ljubljana-Šiška, Ljubljanska banka—Gospodarska banka. S temi podpisniki naj bi bil omogočen usklajen razvoj malega gospodarstva občine Ljubljana-Šiška in zanj zagotovljena tudi potrebna materialna osnova. Družbeni dogovor bo obvezoval podpisnike, da bodo pospeJe-vali razvoj malega gospodarstva, tako da bodo: — z ustrezno davčno politiko in s spremembo posameznih davčnih instrumentov pripomogli k hitrefšemu razvoju zasebne obrti v občini, — posvetiti več skrbi vključevanju kadrov v obrt in njihovemu strokovnemu izobraževanju, — zagotovili zadostno število poslovnih prostorov ali tokacij za uslužnostne in proizvodnje dejavnosti, — poudarjali poseben strateški pomen malega gospodarstva za uspešno izvajanje družbene samozaščite in za organizacijo materialne baze SLO. GLOBALNASOCIALNAORIENTACIJA . ~ Razvojni cilji na področju socialnega razvoja bodo terfieljili na doseženih spoznanjih raziskovalnih institucij, ki bodo podlaga in temelj ekonomske stabilnosti in varnosti, oz. kot podlaga za finan-siranje razvoja socialne varnosti. Ob tem prihaja do prvenstvenih usmeritev na dvigu življenskega standarda avtohtonih in priseljenih prebivalcev, za boljšo in odkrito izpeljavo humanih odnosov v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih, predvsem pa na delovnem mestu. Ustvar;anje samoupravnega poiožaja delavcev, njihovega odloča-nja o razvojnih usmeritvah o perspektivni tržni orientaciji, o zdru-ževanju dela in sredstev za velike skupne programe in sisteme pa so podlaga, da bo družbeno-produktivna sfera lahko napajala področ-je dejavnosti, ki zagotavljajo socialni razvoj. (^ Usklajevanje v okviru krajevne skupnosti, ki bo v prihodnjc osnovna celica dogovarjanja med organizacijami družbenega dela ', ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, mora v bodoče P potekati tako, da se na področju omenjene geografske strukturc zagotove predvsem naslednji cilji za odpravo socialne diferen- ,^' ciacije: . — rast kvalifikacijske strukture adekvatno s potrebami družbenega ; dela ter kvalifikacijske strukture v vzgojno-izobraževalnih insti- tucijah glede na potrebe izobraževanja, ,..''— dogovor o finansiranju razvoja socialne dejavnosti oz. zagotavlja-nje dinarja iz produktivnega sektorja ter prenos le-tega v družbe-ne dejavnosti, ki opravljajo storitve za produktivni sektor. — podružbljanje socialnega var-stva glede na realnost potreb, ki jih zahteva družbeni standard' kakor tudi stopnja deviacij v razvoju prebivalstva in aktivnosti prebivalstva, — uskladiti politiko novega zaposlovanja, kjer moramo zadržati nove zaposlitve na bazi intenzivnega zaposlovanja, .";"— zagotoviti doslednejše informiranje vsakega občana, delovnega človeka in delavca o njegovih pravicah in o njegovih dolžnostih, ¦¦-' — informirati delavca o višini ustvarjenega dohodka ter njegove participacije pri razvoju socialne varnosti, o oceni njegovega dela, kakor tudi dela vseh tistih, katerih rezultati dela niso izmerljivi s fizičnimi oz. dognanimi merili. TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN TEHNIČNI NAPREDEK - PRO-DUKTIVNOSTDELA Ob upoštevanju zakonitosti, ki jo kaže naravni prirastek v občini Ljubljana-Siška v naslednjih 20. letih če le-tega primerja-mo s kategorijami: prebivalstvo, zaposlenost, potem se ta kaže v letu 1980 v odnosu 100:40, ob koncu dolgoročnega planskega obdobja pa v odnosu 100:50. , Tak razvoj ne pomeni intenzivnosti zaposlovanja z uvedbo tehnoloških usmeritev, ki naj bi-omogočile racionalnejše zaposlo-vanje. Zato bodo morali bodoči investicijski prograrpi že ob nortnalni rasti zaposlenosti (v prvem srednjeročnem planu 1981-1985 po stopnji 2,5%, ter v naslednjem dolgoročnem obdob-ju 1986—2000 po stopnji 2%) imeti tudi spremljajoče programe socialnega razvoja, kar med drugim pomeni, da bo treba močneje posegati po ukrepih na področju socialnega razvoja in sicer z opre-delitvijo takih investicijskih programov, ki bodo zagotavljali tehno-loški razvoj z opredelitvijo takih investicijskih programov, ki bodo zagotavljali tehnološki razvoj s čim manjšim številom zaposlenosti, z uvaja.njem proizvodnje artiklov ob visoki produktivnosti dela ter ob usklajevanju bodoče usmeritve propulzivnosti gospodarjenja, ne samo v občinskem ampak tudi v širšem merilu (sprejemanje velikih programov in sistemov). Ce izhajamo iz stališča, da je pogoj za doseganje večje produk-tivnosti poleg ekonomske tudi socialna varnost, potem bodo morale bodoče razvojne usmeritve sloneti na naslednjih postavkah: — v okrilju delovnega mesta s programom socialnega razvoja organizacije združenega dela zagotoviti pogoje, da bo zagotovlje-no nemoteno varstvo zaposlenih žena, možnost strokovnega napredovanja in usposabljanja tudi tistih kategorij, ki zaradi neizpolnitve teh pogojev do sedaj niso mogle uporabljati teh ¦v možnosti (s tem pa so mišljeni tudi pogoji družbene prehrane ter drugih oblik razvijanja sposobnosti delavca v okviru organi-\ zacije združenega dela) ¦ — v okolju v katerem živi, razvijanje aktivnosti v okviru stanovanj- ske enote, krajevne skupnosti, na bazi političnega, kulturnega, - - športno-rekreacijskega ter drugega potenciala aktivnosti, s čemer bomo razbijali monotonost spalnih naselij in odstranje- vali posledice psiholoških motenj bivalnega okolja. — z združevanjem sredstev, ki jih ustvarjamo, izenačevali možnost za zagotovitev ustanavljanja družin s pogojem nudenja stano-vanjskih objektov, pri čemer bo treba dati večji poudarek zdru-ževanju sredstev kot pa solidarnostnirn oblikam dodeljevanja stanovanj, kar pomeni spremeniti politiko kreditiranja in finan-ciranja enot— — v pogojih, ko gre za revolucionarno spremembo na področju usmerjenega izobraževanja bo potrebno zagotoviti delitve po delu, ki bo zagotavljal tudi začetniku enake pogoje do dohodka iz dela. 10. STANOVANJSKA GRADNJA V naslednjem srednjeročnem obdobju je treba pristopiti k orga-niziranju individualne gradnje klasičnega tipa — s 500 m2, površine zemljišča: — z vrstno gradnjo doseči gostoto do 110 prebivalcev na 1 ha, dočim bi blokovna gradnja ne smela presegati večje gostote prebivalstva kot do 250 prebivalcev na 1 ha. V smeri razreševanja navedene problematike bi bilo potrebno delovati predvsem v naslednjih smereh: 1. poglabljati uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na stano-vanjskem področju v celoti, da bi tako dogradili in poglobili vlogo samoupravne stanovanjske skupnosti, ki mora postati mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov delavcev združe-nega dela ter delovnih Ijudi in občanov, uporabnikov in izvajal-cev, na področju graditve novih stanovanj'in upravljanja z obsto-ječimi družbenimi stanovanji. 2. Vsebinsko poglabljati reorganizirane hišne samouprave s poudar-kom na vlogi hišne skupnosti in razvijanja stanovanjskih enot in ostale hišne samouprave, preko katere bo možno uspešneje uresničevati vlogo občana pri razreševanju njegovih potreb ter interesov v okviru pravic in dolžnosti. 3. Usposobiti občinsko stanovanjsko skupnost za uresničevanje že sprejetih družbenopolitičnih izhodišč glede: doslednega uresni-čevanja samoupravnega družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva, da bi se tako ustvarili temeljni pogoji za družbeno-usmerjeno gradnjo, ter za izgradnjo celovitih sosesk na območju občine po načelih gradnje za znanega kupca, uveljavljanja načel racionalnosti gradnje nadaljnjih stanovanjskih sosesk, razvijanja in pogljabljanja vseh zainteresiranih dejavnikov pri sodelovanju pravočasnega oblikovanja programskih in pro-storskih zasnov novih stanovanjskih sosesk, Z realizacijo navedenih ciljev, mora občinska stanovanjska skupnost izdelati in sprejeti akcijski program, v katerem bodo konkretizirane naloge, roki ter nosilci za odpravo zatečene proble-matike na področju stanovanjskega gospodarstva (odprava barakar-skih naselij, zamenjava večjih stanovanj za manjša, izdelava progra-ma prehoda na ekonomske stanarine, priprava osnutkov za sprejem ustreznih odlokov, ki naj bi bili sprejeti na nivoju skupščine občine in mesta, analiza problematike hišniških stanovanj, ocena možnosti za odkup stanovanj nosilcev stanovanjske pravice.j. 11. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo na področju stanovanjskega gospodarstva: 1. Dograjevali in usposabljali samoupravno stanovanjsko skupnost kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja delovnih Ijudi in občanov pri uresničevanju stanovanjske politike, kar zlasti zahteva, da bomo še: ' — nadalje poglabljali delegatske odnose — dograjevali in usposabljali zbore izvajalcev in zbore uporabni-kov ob večji odprtosti za vse, ki morajo sodelovati pri izvaja-nju srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje in bi obenem sprejemali z izvajanjem tudi svoje obvezriosti; — oblikovali enote samoupravne stanovanjske skupnosti v sta-novanjskih soseskah v smislu določil Zakona o stanovanjski skupnosti, kjer bodo pričakovalci stanovanj organizirani kot združeni investitorji, ki lahko kreiržjo politiko gradnje stano-vanjskih sosesk, — položaj zadružnikov v stanovanjski zadrugi izenačili s položa-jem kupca v etapnem lastništvu blokovne gradnje, tako da zadružnike dejansko obravnavamo kot združene investitorje v usmerjeni gradnji (krediti, komunalna oprema itd). 2. Dograjevali in usposabljali bomo hišno samoupravo v vseh stano-vanjskih enotah kot osnovno celico samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva; kar zahteva: — ustanavljanje hišnih svetov, tam kjer jih še ni, oziroma v novodograjenih in prevzetih stanovanjskih enotah pred nji-hovo vselitvijo, — pomoč pri poslovanju in organiziranju hišne samouprave, — vključevanje hišne :>amouprave v celoten mehanizem samo-uprave, predvsem v novih krajevnih skupnostih, — ustanavljanje zborov stanovalcev v novih krajevnih skupno-stih in njihovo usmerjanje pri izvajanju nalog teh krajevnih skupnosti. 3. Na osnovi vsklajenih programov urejanja zemljišč na stanovanj-sko graditev komunalnega opremljanja ter samoupravno spreje-tih programov, ustreznih samoupravnih skupnosti in krajevnih skupnosti bomo gradili stanovanja v skladu s potrebami in finan-čnimi zmožnostmi združenega dela. Pri tem morarno imeti precl očmi dejstvo, da moramo na področju stanovanjske izgradnje med drugim odpravljati primanjkljaj stanovanj, pokrivati potre-be po stanovanjih zaradi predvideriega prirasta prebivalstva, predvidenega povečanja zaposlovanja. V srednjeročnem razvoj-nem programu 1981 — 1985 moramo izboljšati stanovanjske razmere delavcev in občanov, ki stanujejo v barakah, v stanova-njih VI. in VII. kategorije, to je v objektih katere ni možno sanirati. S sanacijo in revitalizacijo starejših stanovanjskih objek-tov bomo načrtno izboljševali pogoje bivanja občanov, zato bomo napravili prioriteto prenove stanovanj in priključitev teh objektov na toplovodno omrežje in s tem ukinitev individualnih kurišč. 4. Vzdrževati moramo stanovanjske hiše in stanovanja v skladu s tehničnimi normativi in standardi, ki ga bo zagotavljala ekono-mska stanarina. Za tako celovito vzdrževanje obstoječega stano-vanjskega fonda pa bo potrebno dolgoročno zagotoviti ustrezne kapacitete izvajalcev, ki so dejansko zainteresirani in pripravljeni za izvajanje teh del. 5. Usposabljati in opremljati bomo morali enote hišne civilne zaščite, v stanovanjih, sanirati in redno vzdrževati obstoječa zaklonišča v stanovanjskih objektih. 6. Zagotavljati moramo reševanje stanovanjskih potreb invalidov, borcev, starejših občanov, mladih družin in družin z nizkimi dohodki. Prav tako bomo morali subvencionirati stanarine občanom, ki ne bodo zmožni plačevanja ekonomske stanarine iz solidarnostno združenih sredstev. Sedanji rezultati doseženi na področju stanovanjskega gospodar-stva nam kažejo, da se družbenoekonomski odnosi na tem področ-ju prepočasi uveljavljajo. Zato nastajajo problemi na področju družbene reprodukcije stanarin, normalne amortizacije stanovanj-skega sklada, vzdrževanje stanovanjskih hiš, graditve stanovanj, delovanje zbora stanovalcev in hišnih svetov itd. Da pa bodo ti problemi v stanovanjskem gospodarstvu hitreje in uspešnejše bili reševani so se družbenopolitične organizacije, samoupravne organi-zacije in skupnosti, strokovni in upravni organi v občinah in re-publiki organizirali, da bodo na temeljih sklepov in stališč, ki so bili oblikovani na posebni seji CK ZKS in na osnovi predlogov in stališč, ter novih rešitev vzpodbujali aktivnost v vseh sferah družbe-nega življenja. Vsa predložena stališča, sklepi in priporočila naj na koncu javne razprave, ki je organizirana za področje stanovanjskega gospodarstva ostanejo osnova za oblikovanje nove zakonodaje. in osnova za preobrazbo odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Kožnosti stanovanjske gradnje 19C1 - 19C5 SCSiiSICA PCZIDAVA GRADNJA LT. STAN. I.ŠSG/2 9 BLCIfCV IN STCLFHICA 1979-19C4 133o cca N.DivAVLJE 2. ŠS 10 jrv/.V5Us;:A 2 3lci:a . 1979-1981 352 GKAJNA Ind. hiše Z3 4o+2o do 1984 , 60 3. LS 1-eS 7 ¦- ' ' , P^ESr.A 2 3L0KA 1979-1901 66 4. lS4/l • Stara cer- ' ~> v kev BLC2C S POSL.DELCK 190C-19G3 16o cca 5. L5 8/1 * ¦; D«AVLJiS STCLPNICA ST 2 19Co-19C2 86 6. ŠS Io7 2 BLCKA ŠSMTVID FCDZEKNE GAftALE 19C1-1984 160 cca 7. ŽS 12 ZADH.GRAONJA PODUTIK HADCIv dGT.G^ariJA 19C1-19C4 19C Cbrtna dejav. dopolnilna ' 23+lo gradnja • 31 C» ts 111/? Predv.stolpič ali manjši VLJ-A (JE- blokif zadružna gradnja 19C1-19C3 60 3aČD raje več 9. LS VCDIC2 BLCKI individualna gradnja • 19C1-1985 7o (zadruga) . . • 4o 10. tS 11 STANSu,. BLCia 1981-1985 2CCC cca 11. ŠS2o2 GA- N.SLJHiS ZADRUiTIA GilADNJA 3o+lC 19Co-19C3 . 4C 12. Š,P 5 SAKSZil DCK 190o-1982 C14 SLEPI JANEZ ležišč PROSTORSKA UiSMEftlTfev; yc;. 3 i j A. PROSTOR ' : 1. Nove razvojne programe OZD je zasnovati kompleksno, vendar stopenjsko, tako da se v prvi fazi ugotovi in potrdi gospodarska ¦> vrednost in ekološka sprejemljivost projekta za Ljubljano opravi globalna preveritev zahtev projekta v odnosu do razpolo-žljivih prostorskih možnosti ter okvirno zagotovi vire finančnih , • sredstev za njegovo realizacijo, v nadaljnjih pa izdela vsa po-trebna dokumentacija (danes je ta pot namreč obratna). 2. Povezovanje interesov in združevanje sredstev za celovito izgradnjo industrijskih con. To pomeni, da je potrebno zasledo- ¦ vati sočasnost akcij oz. usklajeno planiranje in izvajanje vseh del, ki jih je potrebno opraviti za usposobitev cone na eni in za » reševanje vzporednih programov, pomembnih za izgradnjo območja na drugi strani. 3. Dogovoriti se za način financiranja, nakupa, priprave in opreme ..j.s{, zemljišč, ki naj stimulira gradnjo novih industrijskih obratov tam, kjer lahko koristijo tudi največje zunanje prihranke, izključen mora biti podjetniški tržni princip. 4. Dogovoriti se je potrebno tudi za način financiranja izgradnje industrijskih con. Skupnost komunalne skupnosti ne more zalagati svojih sredstev oz. kreditirati priprave industrijskih ¦ con, še zlasti tistih, ki se bodo zaradi selektivne vsebinske usmerjenosti polnile v obdobju 5—8 let. 5. Dogovoriti se je potrebno za enotno oblikovanje (za iste krite-rije, postavke) cen opreme in priprave zemljišča za industrijo, kar pomeni posredno izenačiti pogoje med posameznimi občinami mesta Ljubljana. 6. Vzpostaviti je potrebno spremljanje izvajanja planov (kontrolo realizacije) tako, da bi bilo možno sprotno oz. pravočasno odstranjevati težave, ki se ob tem pogostokrat pojavljajo in ' zavirajo realizacijo projekta tudi za več let. V to skupino ukre-pov sodi tudi plansko naročanje zazidalnih načrtov proizvod-nih con, saj zaradi vsebine in značaja čas izdelave teh doku-mentov traja tudi do 2 leti. 7. Sanacijo in rekonstrukcijo dotrajanih industrijskih obratov, ki po svojem značaju ne sodijo več v prostor, kjer so prvotno nastali, je potrebno vključiti v celotni plan prenove mesta. Izdelati je potrebno hačrt sanacije oz. rekonstrukcije dotraja-nih industrijskih obratov ter oblikovati model financiranja, ki mora zagotoviti njegovo realizacijo. 8. Ugotovitev, ki je bila v času izdelave srednjeročnih planov večkrat poudarjena, da je potrebno aktivirati vse strokovne in družbene potenciale, da bi se oblikovala konkretna koncepcija gospodarskega razvoja iri zagotovila r]eri realizacija, je sicer pravilna, toda premalo konkretn". Razdrobljene razvojne službe zlasti manjših TOZD so prešibke, da bi bile sposobne k oblikovanju razvojnih programov kvalitetno pristopiti. 9. Da bi pospešili delo na izdelavi lokacijskih dokumentacij, se je potrebno dogovoriti za listo soglasodajaicev za tipične proiz-vodne objekte, istočasno pa utrditi tudi spiske zahtev, katerim morajo posamezni projekti zadostiti. 10. Dogovoriti se je potrebno za skrbnika, ki bo nadziral izvajanje sanitarnih predpisov in sanacijo neustreznih, včasih celo zdrav-ju škodljivih razmer v okolici obstoječih industrijskih obratov. Danes ugotavljamo, da ni nikogar, ki bi organizirano skrbel in sistematično nadziral izvajanje teh predpisov. 11. Iz organizacijskih vidikov velja presoditi tudi priporočilo, da naj vsak nov ali preseljeni obrat na novi lokaciji dobi status TOZD, to velja še posebej takrat, kadar gre za preselitve obra-tov iz ene v drugo občino. Potrebno se je dogovoriti za opredelitev ekonomskih in pro-storskih kriterijev za izbor novih investicij, ki morajo upošte-vati naravnost gospodarstva Šiške (kapitalno intenzivni in za-poslitveno ekstenzivni novi programi), prednosti con, (lega ob železniških in cestnih priključkih, bližina centra, bližina delov-ne sile), omejitve con (lega ob robu vodovodnih rezervatov, lega v bližini naselitvenih območij in s tem povezane ekološke omejitve, ki izključujejo na mestnem območju Šiške lokacijo kemične in težke predelovalne industrije, dobrih pogojev tudi ni za razvoj prehrambene in sploh vse industrije, ki zahteva večje količine vode in večje nove zemljiške komplekse). 12. Opredeliti je potrebno izbor obstoječih proizvodnih obratov, ki z razširitvijo oz. z medsebojnim povezovanjem današnjih dejav-nosti lahko ustvarijo nove proizvodne kvalitete. Tipični pred-stavnik je prav gotovo elektro šibki tok in elektronika, lahka kovinska industrija, farmacija. — Na osnovi podrobnih ekonomskih in prostorskih kriterijev ovrednotiti programe vseh interesentov (tistih, ki želijo graditi na tem območju in tistih, ki so lastniki zemljišč v industrijskih conah) ter napraviti selektivni izbor. — Po opredelitvi in izboru programov je potrebno oblikovSti 4f| celovit pristop k asanaciji, rekonstrukciji in izgradnji po-samezne cone oz. skupnih con. Cone so pomanjkljivo komunalno opremljene, nimajo nobenih skupnih progra-mov, kar ob dosedanjih parcialnih in spontanih programih tudi ni bilo možno pričakovati. Izgradnjo cone ali con je potrebno zasnovati tako, da so-časno pritegnemo čimveč interesov, da hkrati rešujemo tudi skupne probleme okoliških KS, s tem pa zagotovimo tudi več investitorjev za izgradnjo določenih skupnih pro-gramov. V celoten program cone oz. v obračun stroškov morajo biti vključeni tudi vsi stroški potrebnih rušenj. — Sredstvo za izvedbo do sedaj predstavljene akcije je novela-cija zazidalnih načrtov za ŠM 1, ŠP 2, SP 3, ŠP 4 in ŠP 5. V okviru še prostih površin teh zazidalnih otokov, ki jih s tem v zvezi predlagamo, bi pridobili cca 53 ha zemljišč. Zazidal-ni načrt je tudi osnova za razlastitev. 13. CEIMTRI Ker so v posameznih soseskah predvideni (ne pa v celoti izgraje-ni) centralni programi KS, je potrebno prioritetno poskrbeti za kompletiranje in za novo izgradnjo centrov višjega reda. Občinski center je potrebno dopolniti, za kar so podane realne možnosti samo na območju ,,Urban". Tja sodijo centralrie de-javnosti najvišjega občinskega nivoja, kot: dom družbenih orga-nizacij in skupnosti, dom kulture in ostale dejavnosti, ki te osnovne programe popestrijo. Razen tega centra je potrebno zgraditi še dopolnllne poslovne prostore k območnemu centru v ŠS 6 (ob križišču obvoznice s Celovško cesto) ter center širšega območja za smeri Stahežiče in Vižmarje ob novi Celovški cesti v Šentvidu (površine, ki so se spro-stile z izgradnjo Celovške ceste so izkazane kot visokovredne za centralne dejavnosti). Dva novejša območna centra sta načrtovana v Kosezah in v Podutiku. Aglomeracija Medvode tudi terja izgradnjo območnega centra. Zaradi močnih okoliških centrov v Kranju, Škofji Loki in Šentvidu ter zaradi, tudi v perspektivi omejenega prebivalstvenega zaledja, ni pričakovati, da bi se v Medvodah razvil center višjega ranga, razen če bi z zavestno plansko akcijo izgrajevali v Medvodah tudi delovna mesta v nematerialni proizvodnji (projektiva, banka, zavarovalnice, ,'¦ razvojne službe). Da ne bi urbanistična koncepcija še naprej zavirala izgradnjo centralnih vozlišč, se odločamo za opredelitev posebnih centralnih con za dejavnosti višjega ranga. Centralne cone so opredeljene skladno s prostorskimi možnostmi in skladno z investicijskimi možnostmi, predvsem iz vidika rušenj. Na novih območjih (Stane-žiče, Podutik) pa z opredelitvijo novih con omogočajo razvoj nematehalne proizvodnje in poslovnih dejavnosti, ki niso vezane na centralne funkcije. V Podutiku so možnosti za izgradnjo komplet-. nega centra usmerjenega izobraževanja za potrebe občine in mesta. GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN KOMUNALIMO GOSPO-DARSTVO 1. Urbanizem K že planlranim površinam, vendar neizrabljenim v sprejeti urbanistični dokurnentaciji: 1979/80: ŠS 1, ŠS 3, ŠS 4, ŠS 5, ŠS 6, ŠS 7/1, ŠS 8/1, ŠS 9, ŠS 10, ŠS 11 3-2, ŠS 115-2, ŠS 115-3, ŠS 12-a, b, c (I. faza). ŠS 107, ŠS 109, ŠS 110, ŠS 111, ŠS 112, ŠS 201-4, ŠS 201-5, ŠS 202-1 c, ŠS 202/2a, Mes 7 a, MeS 19, ŠS 222, ŠW 202, ŠS 214/3, ŠS 218-3, ŠM 1, ŠP 2, ŠP 3, ŠP 4, ŠP 5, ŠP 6, ŠP 7, ŠP 8, ŠP 9, Mep 1/1, 1/2, 1/2a, MeC 1, C2, C3, C3 a, ŠP 218/1, G 2 je za ' nadaljnji razvoj občine potrebno pridobiti in predvideti nove površine. Zato se nam kot potencialne možnosti odpiranja novih zazidal-nih otokov za stanovanjsko gradnjo ponujajo še naslednji otoki: ŠS 12-a, b, c, (2. faza), ŠS 11-1-1, ŠS 11-1-2, 201-6a, 201-7, 202-6b, 202-3b, 202-4a, Mes 5 in še neopredeljeno območje Vodice— Smlednik-Bukovica ŠP 11, ŠP 12, MeP 8 (Preska), ŠP 202-1, ŠP 202-2, G1. Navedeni otoki se nahajajo v povsem novih, za razvoj občinff izredno pomembnih območjih, katerih izgradnja bo predvidoma potekala dolgoročno — začnejo v letu 1981 ter končajo v letu 2000: 1. Stanežiče ' ¦ ' I 2. Podutik ; ; 3. Vodice, Smlednik - / -:.-,•>' ,. i 4. Gameljne Območje Stanežič in Podutika sta v makro-urbanističnih do- kumentih že detajlno obdelana, potrebne so še dokončne družbe- no-politične odločitve o namembnosti, ki morajo biti usklajene z ostalimi nosilci razvoja v prostoru. Območje Vodic—Smlednika— ' Bukovice se načrtuje kot najdolgoročnejša akcija razvoja v občini , in bo v realizaciji šele v obdobju plana Ljubljana 2000. 2. Možnosti razvoja industrijskih površin na obstoječih, že progra-miranih površinah: — zgostitev zazidave v coni ŠP 4, ŠP 5 (potrebni so nam razvojni programi) — zgostitev zazidave v coni ŠP 3 (potrebni so nam razvojni pro-grami) . — zgostitev zazidave Litostroj ŠP 2 — uvajanje in realizacija novih razvojnih programov Lek, Gorenje— Tiki, Mostovna, Gramex, Slovenija avto itd. v coni ŠM 1 — razširitev inmodernizacija cone SP 1/1 — pivovarna Union — sanacija območja ,,Slovin", ,,Alko", ,,Fructal" ABC Drogerija v ŠP1/2 — razširitev in zgostitev zazidave v coni ŠP 6 — Agrostroj — razširitev in zgostitev cone ŠP 7 - Iskra Pržan — razširitev in zgostitev cone IMPSKIP ŠP 8 — razširitev cone MeP — Medvode , — razširitev cone v Vodicah ŠP 218/1 — razširitev in zgostitev cone Gameljne-Rašica ŠP 202-1, 202-2. To pomeni izrabo prostora tako, da je na 1 m2 stavbnega zemljišča v območju določenega kompleksa za industrijsko gradnjo zgrajenih 'i najmanj 1,0 m2 bruto etažne površine objekta. Pomemben je kot izhodišče za ekonomsko vsklajevanje stroškov urejanja. 3. Razvojne možnosti za odpiranje novih proizvodnih in industrij-skih površin, predvsem v smislu pripravljalnih del, izdelave urba-nistične dokumentacije in dolgoročno orientiranih akcij: — industrijska cona ŠP 11 - Stanežiče, ki bo sukcesivno nastajala ob pospešeni dinamiki črpanja gramoza iz gramoznice G 4 — razvoj industrijskega območja Vodice — Smlednik — uveljavitev nove industrijske cone za območje Medvode — Podutik - lahka, čista industrija. Z ozirom na dolgoročni značaj družbenih prizadevanj po uskla-jevanju bilance gospodarskega razvoja, so nekatera od navedenih območij odločilna za rast družbenega proizvoda v občini. Industrij-ski coni v Preskii pa je po predhodni uskladitvi energetskih in infrastrukturnih potreb namenjena posebna vloga kot potencialne-ga območja za graditev večjega energetskega vira — toplarne za severnil del mesta in za Medvode. 4. Razvoj prostorskih možnosti za institutske dejavnosti, usmer-jeno strokovno šolstvo in mestne komunalne dejavnosti Družbenoekonomski procesi terjajo posodobitev strokovnega šolstva in institutske dejavnosti, zlasti v dinamičnem razvoju gospo-darstva v občini. V ta namen se predvideva postopno formiranje centrov usmerjenega izobraževanja v občini Šiška in sicer: 5. Razširitev sedanjega šolstva centra Litostroj V center kovinske in elektro stroke z nadaljnjim razvojem do nivoja srednje in visoke šole. 6. Ustanovitev novega šolskega centra na območju Šentvida — Stanežič kot centra kemične stroke, srednjih in strokovnih šol tergimnazije. 7. Ustanovitev novega šolskega centra na območju Podutika kot centra strokovnih šol deficitarnih profilov s spremljajočim programom usmerjenega izobraževanja, institutov, institutskih znanstvenih dejavnosti in mestnih komunal-nih institucij. 8. Razvoj prostorskih možnosti za formiranje družbenih centrov v obstoječih in novih naseljih Ena od najvišjih stopenj gospodarske rasti, ki jo napoveduje občina Šiška v republiškem merilu, zahteva neodložljivo reševanje družbenega standarda občanov in delovnih Ijudi. Vzporedno z jačanjem samoupravnega in družbenega sistema, mora ta sistem dobiti tudi prostorske možnosti za postopno izgrajevanje objektov družbenega standarda. Kot dolgoročni globalni cilji in orientacija razvoja družbenih centrovveljajo sledeča načela: -.¦>- — uveljavi naj se policentrični sistem centrov, — krepitev zunanjih primarnih centrov Šentvid-Gunclje, Me-dvode-Verje, Vodice-Bukovica kot pomembnejših urbanih aglomeracij v občini, — razvoj lokalnih centrov kot središč družbeno-politične dejavno-sti v krajevni skupnosti, — razvoj osrednjega integriranega družbenega centra v občini Šiška na območju sedanjega ,,komunalnega centra", območja ,,Urba-na" in območja ,,KS Komandanta Staneta". V srednjeročnem obdobju 1981-85 naj bo razvoj družbenih centrov vsebovan predvsem programsko kot naloga prostorskega načrtovanja. B. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 9. Urejanje in opremljanje zemljišč V srednjeročnem obdobju 1981-85 bodo postopoma urejena naslednja območja: . , . 10. Industrijske in poslovne cone: ~ — poslovna cona Podutik ŠP 12 v ¦ — del industrijske cone Stanežiče ŠP 11 — industrijska cona Mep Medvode — industrijska cona Preska—Medvode — del (razširitev) industrijske cone ŠM 1, Šp 2 . • 11. Stanovanjske soseske in mešana poslovno-stanovanjska območja — Podutik ŠS 12, druga in nadaljnje faze . — Stanežiče 11, prva faza, otoki 11-1-1, 11-1-2 — Medvodjj MeS 7 in MeS 19 - Verje — Tacen, Šmartno, Gameljne — novi otoki — manjši otoki v naseljih Valburga, Bukovica, Utik itd. 12. Komunalna infrastruktura Predvsem lahko podamo ključno ugotovitev, da bomo v tem srednjeročnem obdobju uspešno izboljšali prometne razmere z izgradnjo Večne poti, nove Vodnikove, nove Draveljske, Industrij-ske ceste, Tacenske, Celovške in modernizacijo Miheličeve ceste, Tacen—Gameljne v najbolj zgoščenem in urbaniziranem delu naše občine. Da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju sledili razvoju mesta, naselij in novim centrom poselitve bomo morali realizirati predvsem naslednje naloge: — podpirati realizacijo izgradnje mestnih cest po 10-letnem progra-mu razvoja cest v mestu za obdobje 1975-1985, — nadaljevati z modernizacijo ceste Vikrče-Smlednik, — nadaljevati z etapno modernizacijo cest Vojsko— Koseze, — modernizirati cesto Vikrče-Medvode (Pirniče-Verje), — modernizirati Celovško cesto od Šentvida do Medvod, — modernizirati cesto Šmartno—Gameljne—Črnuče z delno presta-vitvijo trase, — izgradnja novega mostu čez Savo za povezavo Medvode—Verje— Pirniče, — modernizirati cesto Tacen—Vikrče, — izgradnja dveh podhodov pod Gorenjsko progo v industrijskih conah SP3, 4, in 5, — rekonstrukcija ceste Sora—Topol, — izgradnja podvoza pod Gorenjsko progo za dostop do industrij-ske cone SP 3 pri IMP Trata^ — etapna modernizacija ceste Smartno—Vodice. • ; 13. Komumlna dejavnost A. Individualna poraba ¦¦"•¦'.. lntenzi>/nejša poraba energije in komunalnih dobrin se v okviru mestnega območja občine Ljubljana-Šiška predvideva na treh območjih: . 1. območje Podutika 2. območje Stanežič 3. območjeTacen-Šmartno-Gameljne (TŠG). B. Oskrba z vodo in odvajanje odplak "?'¦¦"''¦¦ V a) Oskrba z vodo : i Območje Podutika in Stanežič sta navezani na enoten vodo-oskrbovalni sistem, ki trenutno pridobiva pitno vodo iz vodnjakov v Ktečah in Šentvidu. Sedanji viri pitne vode zadoščajo le za oskrbo cca 10.000 prebi-valcev, neupoštevajoč predvidene industrijske kapacitete za katere niso znane količine porabe. Iz tega sledi, da se s sedanjimi viri lahko oskrbuje: — 1. in 2. faza izgradnje v Podutiku (6.000 prebivalcev) — I.faza izgradnje vTŠG (1.000 prebivalcev) — 1. faza izgradnje v Stanežičah (3.000 prebivalcev). Za realizacijo planiranih kapacitet v srednjeročnem obdobju bo potrebno zgraditi del novih kapacitet za pridobivanje pitne vode in sicer iz dveh možnih sistemov: — sistem bogatenja podtalnice v Vižmarjih, — sistem črpališč in magistralnega vodovoda iz Sorškega polja (projektno že obdelan), — in ojačati sisteme, ki napajajo naselji iz Mengeškega in Kranj-skega vodovoda. b) Odvajanje odplak - . , . Sedanji primarni sistem kanalizacijskih naprav na območju občine Siška (vključno z Medvodami) omogoča tudi v perspektivi dokaj velike možnosti razvoja ob sorazmerno majhnih investicijskih naložbah. Za srednjeročno obdobje 1981-85 bo potrebno izpopolniti sledeče sisteme: — povezava kanalskega zbiralnika Brod—Medvode na sistem zbiral-nikov A 20 (na območju Stanežič) in s tem razbremenitev čistil-ne napraveJ3rod. — povezava Č. N. Brod z levobrežnima zbiralnikoma Tacen— Sr. Gameljne in Tacen—Vikrče-Pirniče-Verje, — nadaljevati z izgradnjo primarnega sistema kanalizacije v 2. fazi Podutika, — nadaljevati z izgradnjo primarnega sistema kanalizacije Vodice-Bukovica -Utik-Šmartno. C. Oskrba s plinom ' Sedanja razdelitev območij za preskrbo z energijo predvideva, da se s plinom v perspektivi ogrevajo vsa naselja razen ožjega mestnega predela v Šiški in Dravljah, to so: Podutik, Stanežiče, Šentvid, Gunclje, Vižmarje—TŠG, Vodice, Medvode. V okviru srednjeročnega družbenega plana 1981-85 bo po-trebno natančno opredeliti namembnost porabe plina kotenergije za ogrevanje in ostalo porabo. Upoštevajoč terenske razmere, talno vodo, razprostranjenost naselij in stroške za omrežje instalacij, je smotrno s plinom ogrevati predvsem tista območja, kjer se predvi-deva redkejša zazidava, pretežno enodružinskih hiš (Podutik, TŠG, Pirniče, Verje, Vodice), medtem ko bi za strnjena naselja bilo neracionalno predvideti plinsko ogrevanje (Stanežiče). Plin kot izredno kvalitetno gorivo pa naj bi bil vpeljan povsod za kuhanje in morebitno pripravo sanitarne tople vode. Iz tega sledi, da je za oskrbo naselij s plinom potrebno v srednje-ročnem planu 1981-85 predvideti naslednje infrastrukturne objek-te plinifikacije: — magistralni plinovod Koseze—Stanežiče — povečava plinarne Koseze . : . — primarno omrežje plinovoda Podutik 2. faza ¦ — regulatorsko postajo v TŠG — primerno omrežje v TŠG — odcep plinovoda do Stanežič kot alternativna možnost napaja-nja Stanežič s toplotno energijo. D. Oskrba s toplotno energijo s- : Oskrba s toplotno energijo je v tesni povezavi s programom plinifikacije v Ljubljani in prav tako zahteva detajlno vsklajevanje energetske bilance. Po dosedanjih programih se s toplotno energijo iz sistertiavKEL oskrbuje le Šiška in Dravlje ter industrijske cone ŠP 4, ŠP 5, ŠM 1, ŠM 2 in ŠP 3. Po nekaterih energetskih raziskavah ta sistem ne prenese več dodatnih obremenitev, zato je potrebno načrtovati novega. Le-ta naj bi oskrboval severni del občine Šiška, predvsem Stanežiče in Medvode. Od možnih rešitev sta najbolj realni 2 in sicer: 1. alternativa: Ločeni kotlarni po cca 50 Gkcal/h na tekoča goriva ali pjin v Stanežičah in Medvodah ter ločeno razvodno primarno omrežje obeh območij. 2. alternativa: nova kotlarna v kombinaciji s proizvodnjo elektri- cne energije v Preski in Medvodah z možnostjo navezave na železniški tir. Gorivo bi bilo v tem primeru lahko tudi premog. Do Stanežič bi potekal magistralni vročevod za napajanje stano- vanj in industrije. Vsekakor bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981-85 do-končno opredeliti eno do obeh alternativ, kar bo mogoče le ob temeljiti energetski raziskavi in poznavanju vseh ostalih programov. E. Oskrba z električni energijo Območje občine Ljubljana-Šiška se oskrbuje z električno energi-jo predvsem iz dveh razdelilnih trafopostaj: RTP Šiška in RTP Medvode. Nadaljnji razvoj stanovanjske in predvsem industrijske gradnje bo v srednjeročnem obdobju 1981-85 zahteval graditev še ene postaje za Stanežiče (RTP Gunclje). Le-ta bo zadoščala za napajanje bodočih kapacitet v Guncljah (SKIP, Metalka in v Stane-žicah - ŠP 11, ŠS 11). Glede na daljnosežne posledice v energetski bilanci, ki jih povzročajo odločitve o porabi energije v gospodinj-stvih v smeri alternativ: - ogrevanje, priprava tople vode in kuhanje z električno energijo, - priprava tople vode in kuhinje z električno energijo, - samo kuhanje z električno energijo. Od navedenih bi prva alternativa povzročala potrebo po izgrad-nji še ene RTP v perspektivi naslednjega srednjeročnega obdobja. F. PTT promet in zveze Razvoj PTT omrežja terja v Šiški v srednjeročnem obdobju velike naložbe glede na izredno slabo razvitost sistema. Število tele-fonskih priključkov naj bi se v tem obdobju povečalo takole: — V Podutiku cca 2000 priključkov — vŠiški cca 2000 priključkov — v Stanežičah cca 3000 priključkov — v Medvodah cca 1000 priključkov — v TŠG cca 2000priključkov — skupaj cca 10.000 priključkov — izgradnja nove PTT in ATC stavb&v Vodicah — povečanje ATC v Vodicah za 1000 novih priključkov. OCENA MOŽNOSTI NmDALJNJEGA RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE 1981-1985 Izhajajoč iz doseženih rezultatov na področju družbenih dejav-nosti ter uresničevanja nalog in ciljev, ki so bili opredeljeni z druž-benim planom občine za obdobje 1976—1980, je možno sklepati, da bodo kvaliteta, vsebina in obseg nalog v naslednjem srednje-ročnem obdobju soodvisni od naših skupnih prizadevanj. Na razvoj družbenih dejavnosti bo še vedno vplival nadaljnji porast prebivalstva, ki ga bosta pogojevala naravni in selitveni porast. Zaradi relativno manjšega obsega stanovanjske gradnje, porast prebivahtva v naslednjem planskem obdobju ne bo tako intenziven kot v preteklem obdobju. Ne glede na to pa bo na področju nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti še vedno pri-sotna vrsta problemov, ki jih še ni bilo možno razrešiti v tekočem srednjeročnem obdobju. Viri sredstev za financiranje družbenih dejavnosti bodo še vedno brutto osebni dohodki. SIS družbenih dejavnosti bodo proučile realne soodvisnosti glede na domicilni princip zbiranja in razpore-janja sredstev. Prav tako bo potrebno proučiti vir financiranja iz dohodka TOZD za določene družbene dejavnosti ter ugotoviti posledice, tako postavljenega avtomatizma. V preteklem desetletnem obdobjfc se je pri postopni izgradnji manjkajočih objektov družbenega standarda vsestransko pozitivno odrazila solidarnost občanov, saj je bilo na območju občine iz sredstev prvega samoprispevka in iz drugih sredstev predanih namenu sedem osnovnih šol in 6 vzgojnovarstvenih objektov, v enotnem programu Ljubljane pa je na območju občine Ljubljana-Šiška vključena izgradnja nadaljnjih 15 objektov družbenega stan-darda, ki se financirajo iz drugega samoprispevka ob soudeležbi SIS, družbenih dejavnosti. Skupna vrednost 28 objektov, upoštevajoč vse stroške gradnje bo presegla znesek 600 milijonov dinarjev. Glede na to, da predstavljajo objekti družbenega standarda eno izmed osnov za izvajanje dejavnosti po posameznih družbenih področjih bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju izredno pomembno združevanje sredstev za izgradnjo prioptetnih še manj- Kajočih družbenih objektov, ki jih v preteklem obdobju ni bilo možno realizirati, oziroma se izgradnja teh objektov neposredno navezuje tudi na bodoče nove stanovanjske soseske. Vire financiranja izgradnje prioritetnih objektov družbenega standarda bomo oblikovali: — v samoupravnih sporazumih o skupnih naložbah in programih po načelih svobodne menjave dela. Pri združevanju sredstev za nove investicijske naložbe v objekte družbenega standarda bodo še nadalje pomembni med drugimi tudi naslednji viri: — solidarnostno združevanje sredstev iz osebnega dohodka delov-nih Ijudi in občanov, — prostovoljno delo delavcev TOZD in delovnih Ijudi ter občanov KS (mladinske in druge akcije), — drugi viri, ki bodo opredeljeni v planskih dokumentih naslednje-ga srednjeročnega obdobja. OCEIMA RAZVOJNIH MOŽNOSTI PO PODROČJIH ; Vzgoja in izobraževanje Na področju izvajanja osnovnošolskega pouka so bili v prete-klem obdobju realizirani določeni pozitivni premiki zlasti z izgrad-njo novih osnovnošolskih objektov, kar je neposredno vplivalo na izboljšanje materialnih pogojev dela. V vsebinskem pogledu se postopno uresničujejo zastavljeni cilji v smeri izboljševanja kvalitete dela; učnih uspehov, zmanjševanje osipa in vključevanje osnovnih šol v KS. Z družbenim planom občine za obdobje 1976—1980 je bila načrtovana 15% vključitev učencev v celodnevno šolo ter 25% vključitev učencev v podaljšano bivanje. Načrtovana projekcija vključevanja učencev v celodnevno šolo in podaljšano bivanje bo do leta 1980 realizirana in verjetno presežena. V šolskem letu 1978-1979 je obiskovalo pouk 8.713 učencev. Upoštevajoč nadaljnji porast števila prebivalstva in s tem tudi šte-vila šoloobveznih otrok je možno predvideti, da bo v šolskem letu 1984—1985 obiskovalo osnovnošolski pouk na območju občine okoli 9.500 do 10.000 učencev. Obojestranska zaposlitev staršev ter zlasti žena (okoli 43 %), nujno terjata ustvarjanje pogojev za nadaljnje širjenje celodnevne šole in podaljšanega bivanja. Izhajajoč iz dejanskih potreb bi bilo realno, da se do leta 1985 vključi v obe obiiki celodnevnega osnovnošolskega pouka (COŠ in PB) okoli 80 % učencev. S tem bi bistveno razbremenili starše vsakodnevnih skrbi za učni uspeh in povečali njihovo zanimanje in tvorno vklju-čevanje v razreševanje problematike, s katero se soočajo posamez-ne šole ter hkrati prispevali k nadaljnji preobrazbi osnovnega šolstva na območju občine, ki temelji na novi vsebinski in organiza-cijski strukturi osnovne šole s celodnevnim delom. Nadaljnji razvoj celodnevne šole bo seveda pogojen z izgradnjo novih osnovnošolskih objektov in ustreznim nujnim razmejevanjem nekaterih obstoječih šolskih okolišev. V šolskem letu 1979/80 bo imela pogoje za prehod na celodnevno osnovno šolo OŠ Zvonko Runko (v drugem polletju — 500 učencev), OŠ Franca Marn Vodice (na predmetni stopnji za 200 učencev), OŠ Rihard Jakopič, ki bo prešla na celodnevni pouk na nižji stopnji od 1. do 4. razreda za okoli 430 učencev. Realne možnosti za prehod na celodnevno šolo bo imela v šolskem letu 1980/81 (verjetno v drugem polletju) tudi osnovna šola Franc Bukovec Preska ter nova osnovna šoia na lokaciji Medvode—Svetje. Obe šoli bosta lahko po razmejitvi šolske-ga okoliša vkijučiti v COŠ po 400 učencev (ocena). V šolskem letu 1980/81 bodo realizirani pogoji za prehod na celodnevno šolo v novozgrajenem osnovnošolskem objektu v soseski 7/1, v katerem bo obiskovalo pouk okoli 700 učencev iz razmejitvenega šolskega okoliša med obstoječo osnovno šolo Valentin Vodnik in novo šolo v soseski 7/1 (KS Dravlje). Pri terrt se bo zaradi prešolanja določe-nega števila učencev iz OŠ Valentin Vodnik v navedeno novo šolo bistveno zmanjšalo število učencev na OŠ Valentin Vodnik, ki bo na nižji ali višji stopnji zaradi sprostitve prostorskih kajjacitet tudi lahko prešla saj delno na izvajanje pouka v okviru COS. Možno je predvideti, da bi že do leta 1981 z izgradnjo novih osnovnošolskih objektov in z razmejitvijo nekaterih šolskih okolišev lahko vključili v COŠ okoli 38 % učencev (ali 3.270 učencev), v PB pa okoli 22,3 % učencev. Tako bi imeli že v začetku novega srednjeročnega obdobja vključenih v obe obliki celodnevne organiziranosti osnov-nih šol okoli 60,3 % učencev. Pogoje za nadaljnji razvoj celodnevne šole pa bo potrebno realizirati z izgradnjo novih osnovnošolskih objektov, ki naj bi bili tako glede funkcionalnosti in prostorskih kapacitet prilagojeni potrebam delovanja celodnevne šole (OŠ v soseski 8/2 idr.). Nadaljnji razvoj COŠ bo nujno pogojen tudi s sočasno zagoto-vitvijo pedagoškega kadra. Že sedaj je možno zagotoviti, da se celotno področje vzgoje in izobraževanja že vrsto let sooča s ka-drovskim deficitom. V tej smeri bo v naslednjem srednjeročnem obdobju nujno potrebno izboljševati materialne pogoje za navedeni kader, pri čemer zlasti izstopa kot poseben problem zagotavljanje stanovanj za delavce v OŠ, kar velja tudi za delavce v vzgojnovar-stvenih organizacijah in drugih področjih družbenih dejavnosti. Na področju usmerjenega izobraževanja še niso realizirani bistveni premiki. Zato bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju prek usmerjenega izobraževanja v okviru poglobljenih samoupravnih odnosov med OZD, KS in SIS družbenih dejavnosti realizirati pogoje za zagotavljanje najširših oblik podružbljanja vzgoje in izobraževanja, da bi tako zagotovili delavcem neposredni vpliv na celotno izobraževalno in kadrovsko politiko, njeno izvaja-nje ter oblikovanje materialne osnove za njeno uresničevanje. Za razvoj usmerjenega izobraževanja na območju občine bo zlasti potrebno uskladiti programske cilje s potrebami gospodarstva ob upoštevanju medobčinskih in regijskih potreb. Pri tem bodo imele na območju občine prednost predvsem že do sedaj najbolj intenzivno razvite industrijske panoge kot so to: kovinarstvo, kemija in farmacija. ; y ¦ . ¦ ZDRAVSTVO Na področju izvajanja zdravstvenega varstva občanov, ki se odvija v okviru ZD Ljubljana—TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška v okviru zdravstvenih enot Šiška, Sentvid, Medvode ter v okviru sedmih obratnih ambulant, so bili v preteklem obdobju realizirani določeni pozitivni prenrki, predvsem v smeri samo-upravne organiziranosti ter na področju pridobivanja zdravstvenega prostora. Namenu je bil predan prizidek pri obstoječem objektu ZE v Šiški, novi prostori za delovanje obratnih ambulant pri DO Litostroj, pri OŠ Stane Kosec je bila predana namenu šolska zobna ambulanta, v izdelavi je projektna dokumentacija za izgradnjo zdravstvenega objekta v KS Medvode ter projektna dokumentacija za adaptacijo kletnih prostorov v obstoječem objektu ZE v Šentvidu. Nadaljnji porast prebivalstva ter stanje obstoječih zdravstvenih objektov v KS Medvode, Šentvid inVodice pa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju narekoval nadaljnjo izgradnjo manjkajo-čega zdravstvenega prostora, da bi se tako tudi na teh območjih izboljšali osnovni materialni pogoji za delo zdravstvenih služb. Posebno pozornost bo potrebno usmeriti nadaljnjemu prouče-vanju obratnih ambulant v osnovno zdravstvo ter pri tem razrešiti nekatera še odprta vprašanja glede statusa teh ambulant. Se nadalje bo potrebno v okviru osnovnega zdravstva pospeše-vati pogoje za zagotavljanje krepitve zdravstvenega varstva borcev NOV, kar bo možno realizirati z novim dispanzerjem za borce NOV po adaptaciji starega zdravstvenega objekta v Šiški ter z izvajanjem prednostnih ur za borce NOV v ZE Medvode in Šentvid. Že prisotno število prebivalstva in nadaljnji porast bosta nareko-vala nadaljnje širjenje obstoječe lekarniške mreže. Z izgradnjo dveh novih lekarn (Siška—Šentvid) bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zadostili dejanskim potrebam na tem področju upošteva-joč obstoječe normative. Z nadaljnjo krepitvijo materialne baze osnovnega zdravstva bomo neposredno vplivali na izboljševanje funkcioniranja navede-nega področja in pospešili njegovo vključevanje v celotno družbeno reprodukcijo. RAZISKOVANJE ' " Nadaljnji razvoj raziskovalne dejavnosti bo temeljil na doseženih režulfatih, ki so vidni predvsem na področju vse večjega uveljavlja-nja inovacijske dejavnosti in vključevanja te dejavnosti v razvojne programe. Raziskovanje in znanost bosta v prihodnjem planskem obdobju dobila družbeno vlogo primarnega proizvodnega tvorca na vseh ravneh družbene reprodukcije. Zato bo potrebno na osnovi dosedanjih izkušenj posvetiti raziskovalnemu delu še več pozorno-sti, da bi v okviru raziskav čim bolj uspešno razreševali naloge razvoja in modernizacije;gospodarstva kot tudi na področju druž-benih dejavnosti, na drugi strani pa hitreje zadovoljevali potrebe po raziskovalnih nalogah jzražene v TOZD.v KS in SIS. Socialno varstvo X Celotno področje socialnega varstva, ki vključuje: otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, invalidsko pokojninsko zavarovanje in stanovanjsko področje je bilo z družbenim planom občine za obdobje 1976-80 naravnano k uresničevanju zagotav-Ijanja socialne varnosti občanov vseh starostnih stopenj. Pri tem so bili po posameznih področjih realizirani določeni pozitivni premiki (zagotavljanje družbene pomoči socialno prizadetim občanom, povečanje prostorskih kapacitet na področju širjenja vzgojnovar-stvene mreže, zagotavljanje stanovanj socialno prizadetim obča-nom . . .) v okviru danih materialnih možnosti. Za hitrejše razreševanje kompleksne problematike socialnega varstva bo potrebno v naslednjem planskpm obdobju okrepiti samoupravno organiziranost SIS družbenih dejavnosti, ki se vklju-čujejo v SIS soc. varstva, da bi se tako v praksi čim bolj uspešno uveljavila njihova funkcija. Otroško varstvo Na področju izvajanja vzgoje in varstva predšolskih otrok so bili v preteklih desetih letih doseženi vidni uspehi predvsem pri izgrad-nji manjkajočega vzgojnovarstvenega prostora. Z novogradnjami je bilo pridobljenih 2.442 novih mest. Po stanju december 1978 je vključenih v vzgojnovarstvene organizacije 3.473 predšolskih otrok, od tega 760 otrok v starosti do 2 let. Tako je bilo koncem leta 1978 vključenih v družbeno organizirano varstvo 42 % pred-šolskih otrok od skupnega števila 8.231 predšolskih otrok. Osem vzgojnovarstvenih organizacij razpolaga letno oziroma lahko letno sprejme okoli 700 predšolskih otrok, kar pa ne zadošča dejanskim potrebam po vključevanju otrok v VVO. Se vedno je letno odklo-njenih okoli 1.000 otrok (od tega okoli 300 dojenčkov). Z družbenim planom občine za obdobje 1976-1980 je bila načrtovana 50 % vključitev predšolskih otrok v vzgojnovarstvene organizacije. Srednjeročna usmeritev bo do konca leta 1980 realizi-rala z izgradnjo vzgojnovarstvenega prostora v soseski 7/1 (v stano-vanjskih blokih in s centralnim VVZ objektom — skupno 300 mest), v soseski 10 — Draveljska gmaina bo predan namenu vzgoj-novarstveni objekt s kapaciteto za 200 otrok, v stanovanjski soseski Preska Medvode bo predan namenu vzgojnovarstveni prostor za okoli 90 otrok, v KS Zg. Šiška pa VVZ objekt s kapaciteto za 120 otrok ter vzgojnovarstveni prostor za 60 otrok v soseski 4/1 Stara cerkev. Srednferočna usmeritev za obdobje 1976-1980 glede vključe-vanja predšolskih otrok v družinsko varstvo ne bo realizirana. Od načrtovanega števila otrok (250) v starostj do 3 let, ki naj bi bili zajeti v okviru vzgojnovarstvenih organizacij preko varstvenih družin je ta oblika družbeno organiziranega varstva v letu 1979 razvita le v sedmih družinah, ki vključujejo 35 otrok. Glede na to, da se bo do leta 1985 še nadalje povečevalo število prebivalstva in s tem tudi število predšolskih otrok (predvideti je možno, da bo do leta 1985 poraslo število otrok starih do sedem let od 8.230 - v letu 1979 na preko 9.000), pri čemer bo narašča-lo tudi število obojestransko zaposlenih staršev in še posebej žena - mater, je nujno, da se v naslednjem planskem obdobju zagotovijo pogoji za razširitev družbeno organiziranega varstva, v katerega bi bilo potrebno vključiti okoli 80 % predšolskih otrok. Tako usmeri-tev bi bilo možno realizirati z nadaljnjim širjenjem in dograjeva-njem vzgojnovarstvenega prostora, z uvajanjem dvoizmenskega varstva in pospešenim vključevanjem varstva otrok v družinah v okviru vzgojnovarstvenih organizacij. Socialno skrbstvo Z družbenim planom občine za obdobje 1976-1980 so bili opredeljeni osrednji cilji nadaljnjega razvoja socialnega skrbstva usmerjeni zagotavljanju družbene pomoči občanom, ki svojih socialnih problemov ne morejo reševati sami. Izvajanje zastavljenih ciljev se letno uresničuje v okviru materialnih možnosti in zajema razreševanje problematike razvojno ogroženih otrok, materialno ogroženih oseb, institucionalno varstvo odraslih oseb (pomoč pri namestitvi v splošni socialni zavod, v posebni socialni zavod, v zdravstveni zavod, pomoč osebam, ki prestajajo zaporno kazen idr.), izvajanje skrbstvenih ukrepov, družbeno denarnih pomoči, usposabljanje otrok (napotitev na posebno šolanje, na poklicno in delovno usposabljanje idr.), izvrševanje vzgojnih ukrepov po odločbi sodišča ter izvajanje skrbstvenih ukrepov (stalno skrbniš-tvot skrbništvo za posebne primere). Stevilo koristnikov ali uporabnikov socialnega skrbstva narašča iz leta v leto in prav tako tudi sredstva, ki se namenjajo za izvajanje socialnega skrbstva. V primerjavi s številom prebivalstva je bilo v letu 1976, 3,1 % uporabnikov socialnega skrbstva, v letu 1977 4,4 %, v letu 1978 pa že 5,4 %. Tudi v naslednjih letih se bo povečevalo število uporabni-kov socialnega skrbstva, kar bo nedvomno terjalo še več sredstev za namene izvajanja vseh oblik socialnega skrbstva. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno posvetiti posebno pozornost zmanjševanju mladoletnega prestopništva, ki je v porastu ter delu z alkoholiki s poudarkom na razvijanju dejavno-sti klubov zdravljenih alkoholikov. V nekaterih večjih delovnih organizacijah imajo že dobro organizirano alkoholno preventivo, s katero prispevajo k večji storilnosti dela, v nekaterih delovnih orga-nizacijah pa pravočasnem zdravljenju, alkoholikov še ne polagajo dovolj skrbi. V zvezi z nadaljnjim izvajanjem socialnega skrbstva bo potrebno ustrezno razrešiti tudi prostorske pogoje za delo centra za socialno delo, intenzivirati aktivnost na področju izvajanja socialnega skrbstva v KS in TOZD ter proučiti možnost, da se korigirajo obstoječi normativi, na osnovi katerih zajema en socialni delavec 4500 občanov, kar očitno presega zmogljivosti posameznega social-nega delavca pri razreševanju problematike, s katero se srečuje pri vsakodnevnem delu, oziroma pri razreševanju socialne patologije. Z izgradnjo doma za starejše občane je bil realiziran pozitivni premik pri zagotavljanju manjkajočega prostora za izvajanje domskega varstva ostarelih oseb. Po stanju 31. 12. 1978 je bilo vključenih v 25 splošnih socialnih zavodih po vsej Sloveniji 349 oseb z območja občine. Oskrbovancev, ki delno prispevajo k oskrb-nini je 202. Od skupnega števila vseh starejših občanov, ki so vklju-čeni v socialne zavode (349) je v Dom starejših občanov v Šiški, ki ima kapaciteto 228 postelj vključenih po stanju december 1978 112 starostnikov iz območja občine Ljubljana—Šiška.. Poslanstvo tega izredno pomembnega objekta oziroma Doma starejših občanov bo potrebno v naslednjem obdobju vsestransko intenzivno razvijati v smeri večjega vključevanja Doma v razreševanje vsako-dnevnih problemov, s katerimi se soočajo starejši občani (dostava hrane na dom, pranje perila za starejše občane izven Doma . . .). Dom občanov naj bi v povezavi s patronažno službo in KS usposab-Ijal kader za izvajanje nege in pomoči starejšim občanom, ki niso vključeni v domsko varstvo. Glede na tendenco staranja nekaterih KS in glede na porast števila starostnikov v občini bo potrebno proučiti možnost z« pridobitev novih funkcionalno ustreznih pro-storskih kapacitet za širjenje domskega varstva starejših občanov, ki jim v domačem okolju tega varstva ni mogoče zagotoviti. Zaposlovanje - Na področju zaposlovanja bo izhajajoč iz dosedanjih izkušenj potrebno zlasti omejevati ekstenzivno zaposlovanje, pri čemer naj bi bila realizirana višja stopnja kvalitete sporazumevanja in dogo-varjanja na področju kadrovske politike in zaposlovanja. Okrepiti bo potrebno vlogo kadrovsko socialnih služb v organizacijah zdru-ženega deia in težiti k izdelavi in izvajanju takih kadrovskih planov, ki bodo integralna sestavina razvojnih programov združenega dela. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti sodelovanju občinske SIS za zaposlovanje z drugimi SIS družbenih dejavnosti pri smotr-nem usposabljanju in zaposlovanju invalidov, izobraževanju, svetc-vanju in pripravljanju delavcev na zaposlitev ter zagotavljanju socialne varnosti invalidnih delavcev. Kultura - . Na območju občine se kulturna dejavnost uspešno odvija v okviru danih materialnih pogojev prek ZKO, ki združuje vrsto Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti in kot družbena organizacija na področju kulture skrbi za uresničevanje sprejetih ciljev pri uveljav-Ijanju socialistične kulturne politike. Dejavnost posameznih kultur-nih društev se vsestransko uspešno uveljavljala na območju občine, nekatere dejavnosti pa so glede kulturno umetniške ravni po kvali-teti že presegle občinsko raven in se uveljavile tako na nivoju mesta, republike in na mednarodni ravni (Lutkovno gledališče, folkloma skupina EMONA, KUD Medvode, KUD Pirniče idr.). Od profesionalnih ustanov deluje na območju občine Muzej Ijudske revolucije Slovenije, Muzej izven evropskih kultur v gradu Goričane ter Knjižnica Šiška. Eden izmed osnovnih problemov, ki je bil in je še prisoten na področju izvajanja kulturnih dejavnosti na območju občine se nanaša na ugotovitev, da se to področje že vrsto let sooča z nekate-rimi objektivno pogojenimi problemi, ki še niso bili uspešno razre-šeni. Med te probleme je možno uvrstiti dejstvo, da se celotno področje kulturnih dejavnosti srečuje z občutnim pomanjkanjem ustreznih prostorov, v katerih bi bilo možno razvijati posamezne kulturne dejavnosti. Na območju občine ni centralnega večnamen-skega družbeno-kulturnega centra, obstoječi kulturni domovi so več ali manj dotrajani in bi jih bilo potrebno ustrezno preurediti ali pa povečati z novogradnjami (KS Pirniče, dograditev Doma herojev in spominskega parka herojev NOB, v KS Medvode izgradnja druž-benega centra, v KS Šmartno Tacen, izgradnja dvorane pri obstoje-čem novem objektu, ureditev Vodnikove hiše v KS Zg. Šiška, ureditev prostora za izvajanje kulturnih dejavnosti na gradu Goriča-ne, izgradnja lutkovnega gledališča y KS Bukovica — Šinkov Turn, izgradnja likovne galerije v KS Zg. Šiška ter preureditev dvorane v kulturnem domu KS Vodice. Približevanje kulturnih dejavnosti občanom v KS bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ena izmed osnovnih nalog, ki jo bo možno še uspešneje izvajati v okviru izboljševanja materialnih pogojev za izvajanje Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti. Pri tem bo potrebno proučiti vse možnosti, da bi občinski kulturni skupnosti kot nosilki izvajanja kulturne dejavnosti z združevanjem sredstev zagotovili realnejšo materialno osnovo pri uresničevanju sprejetih družbenopolitičnih ciljev, ki vključujejo področje kulture kot pomembno sestavino oblikovanja samoupravljalske socialistične osebnosti. -, Telesna kultura Z družbenim planom občine za obdobje 1976—1980 so bili opredeljeni osrednji cilji nadaljnjega razvoja telesne kulture, med katerimi je bila poudarjena kot ena izmed osnovnih usmeritev — razvijanje množičnih telesnokulturnih dejavnosti. Do leta 1980 naj bi bilo v redne in občasne aktivnosti vključenih okoli 30% prebi-valcev vseh starostnih stopenj. Usmeritev ne bo v celoti realizirana glede na nekatere objektivne težave, ki se v glavnem nanašajo na prisoten prostorski deficit na področju športno-rekreacijskih površin kot tudi na kadrovski primanjkljaj, ki se navezuje na delo v posameznih društvih v KS in TOZD. S srednjeročnim programom za obdobje 1976—1980 prav tako ne bo realizirana izgradnja načrtovanih telesnokulturnih objektov, kar je posledica pomanjkanja finančnih sredstev. Ne glede na objektivne ovire, ki so prisotne pri izvajanju že sprejetih srednjeročnih ciljev za obdobje 1976-1980 pa so bili in se še uspešno uresničujejo določeni kvalitetni premiki na področju izvajanja športne rekreacije, in športno tekmovalnega sistema, izva-janje množičnih dejavnosti v okviru DTV Partizan, katerih dejav-nost je usmerjena predvsem v splošno telesno vzgojo, organizacijo pohodov, izletov, letovanj, zimovanj, iger z žogo itd. Vsestransko uspešno se izvajajo tudi množične akcije učenja plavanja, drsanja, streljanja, kotalkanja, v katere se vključuje letno okoli 8.000 otrok iz VVZ inOŠ. Nadaljnji razvoj telesne kulture v občini bo terjal še večjo usmeritev naporov v nadaljnje razvijanje in uveljavljanje načela množičnr.,a vključevanja občanov v telesnokulturne dejavnosti. Pri tem bo potrebno: vsestransko racionalno izkoristiti vse obstoječe prostorske in kadrovske kapacitete ter združevati sredstva za dograditev in izgradnjo manjkajočih telesnokulturnih objektov po posameznih krajevnih skupnostih, da bi tako ustvarili pogoje za še intenzivnejše izvajanje telesnokulturnih dejavnosti v KS in TOZD in s tem pripo-mogli k utrjevanju obrambnih sposobnosti občanov. IZVRŠNI SVET BELE2KE: BELE2KE: Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinskj odborSZDL Ljublja-na-Šiika - Naslov: ,,Javna tribuna", Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 - Priprsva za tisk: BEP Dnevnik, tisk: tiskarna Ljudske pravtce — Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega ivata SRS