RAVEN ZNANJA GEOGRAFIJE PRI ŠTUDENTIH NA ZAČETKU VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA GEOGRAFIJE V ŠOLSKEM LETU 1983/84 Primerjava z rezultati preizkusov v šolskih letih 1962/63, 1977/78 in 1978/79 Maja Ume k V zadnjih dveh desetletjih se je pouk geografi je od osnovne šole do fakultete precej spremenil. Kako se je to odražalo na predznanju študentov geografije na Filozofski fakulteti, kaže primerjava štirih preizkusov splošnega znanja iz geografije pri novin- cih na začetku njihovega visokošolskega študija. Ker so se za študij geografi je na F i - lozofski fakulteti odločali predvsem maturanti gimnazij, lahko rezultate preizkusov, čeprav samo orientacijsko, ker vzorec ni reprezentativen, posplošimo na vse matu- rante gimnazij. Do sedaj so bili podrobno obdelani tr i je preizkusi znanja geografije študentov novin- cev. Rezultati so bili objavljeni v Geografskih obzornikih . Prva anketa je bila izve- dena v začetku šolskega leta 1962/63, druga v šolskem letu 1977/78, samo leto kasne- je (1978/79) je Dušan Plut primerjal znanje geografije med študenti geografi je in psi- hologije na Filozofski fakulteti, zadnji preizkus pa je bil opravljen oktobra 1983. Pri obdelavi zadnje ankete je v ospredju primerjava z dosežki v prejšnjih preizkusih. Hkrati pa bo to osnova za vrednotenje znanja geografije bodočih absolventov srednjega usmerjenega izobraževanja. Vsebinsko izhodišče vprašalnika je ostalo pri vseh preizkusih podobno, vendar so bila, na osnovi pregleda veljavnih učbenikov ter ustnih predlogov, vnesena nekatera nova vprašanja, nekatera pa so bila izpuščena. Najbolj je bila spremenjena tretja anketa. V primerjavi bom upoštevala samo vprašanja, ki do zadnje ankete niso bila spreme- njena. Pri vrednotenju odgovorov sem uporabljala kr i ter i je , ki so bili določeni pri prejšnjih preizkusih. Manjšim napakam se zaradi subjektivne presoje ni bilo mogoče izogniti, vendar to ne pomeni večjega odstopanja od dejanske slike znanja. Odgovori, z iz jemo nekaterih geografskih terminov, so razvrščeni v štiri skupine: Lovrenčak F . , Znanje geografije pri absolventih srednjih šol na začetku visokošol- skega študija geograf i je, Geografski obzornik XXV, 3-4, Ljubljana 1978 Plut D . , Raven znanja geografije pr i maturantih srednjih šol. Primerjava znanja novincev geografije in psihologije na FF v Ljubljani, Geografski obzornik XXVII , 3-4, Ljubljana 1980 Radinja D . , Problematika o izhodiščih univerzitetnega študija geografije na prvi stopnji, Geografski obzornik XX, 1-2, 3-4, Ljubljana 1963 dipl. geog. , asistentka PZE za geograf i jo , Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 13, glej izvleček na koncu Obzornika 104 pravilni, pomanjklj ivi, nepravilni in brez odgovora. Kakor v predzadnji anketi, so tudi v zadnji anketiranci odgovarjali na 44 vprašanj, na razpolago so i m e l i ^ O minut. V preizkusu je sodelovalo 45 študentov prvega letnika PZE za geografi jo FF . I . Oznaka geografskih pojmov V prvi skupini vprašanj so študenti pokazali poznavanje geografskih pojmov. Geograf- ski pojmi so bili razdeljeni v dve skupini. Pri prvi skupini so morali anketiranci poka- zati aktivno znanje, t j . kratko opisno označiti naslednje termine: horizont, re l ie f , e roz i j a , podzol, polikulturno kmetijstvo in plantaža. Pri drugi skupini pa je zadosto- valo pasivno znanje pojmov geografska širina, izohipsa, pasat, porečje, savana ter nataliteta. Pri vsakem vprašanju so izbirali med tremi odgovori. Poznavanje geografskih terminov med novinci geografi je se od leta 1962 do preizkusa v letu 1983 ni bistveno spremenilo. Opazimo manjše nazadovanje znanja. Skupno je v prvi anketi pravilno označilo 6 geografskih pojmov 23% anketirancev, v drugi 19%, v tretj i 25% in v zadnji 18% novincev. Delež pomanjkljivih odgovorov je pri vseh pre iz- kusih zelo visok, približno polovica odgovorov sodi v to skupino in tudi negativnih je več kot pozitivnih (27,31,29,32) . Zanimivo, da novinci misl i jo , da te pojme pozna- jo, saj zelo redki ne poizkusijo odgovarjati ( 2 , 3 , 5 , 4 ) . Če analiziramo odgovore na posamezna vprašanja, zasledimo nekoliko večje spremem- be med preizkusi. Novincem je vse manj znan pojem horizont (51, 31, 42, 22) , vse slabše označujejo plantažo, pojme eroz i ja , podzol in polikulturno kmetijstvo pa kljub majhnemu porastu števila pravilnih odgovorov še vedno zelo pomanjkljivo opredelju- j e jo . Pri dragi skupini geografskih pojmov, kjer so študenti izbirali pravilne odgovore, sta pr imer l j iv i zadnji anketi, kajti v prvih dveh so tudi te pojme opisno označevali in ju lahko pr imerjamo le med seboj. Pri zadnjih dveh anketah zasledimo visok delež pra- vilnih odgovorov (81 ,83 ) , kar kaže, da je znanje novincev predvsem pasivno. Pri istih vprašanjih v prvih dveh anketah, ko so morali pokazati aktivno znanje, so dosegli bistveno manj pravilnih odgovorov (29, 33). Po analizi prve skupine vprašanj lahko zaključimo, da se poznavanje geografskih poj- mov med novinci na geografi j i v zadnjih 21 letih ni bistveno spremenilo. Opisovanje pojmov je pomanjkljivo in kaže, da od učencev v osnovnih in srednjih šolah premalo- krat zahtevamo, da pojme, ki jih pri odgovorih uporabljajo, tudi natančno označijo. I I . Opredelitev nekaterih geografskih de jstev Ta skupina obsega 14 vprašanj. 10 vprašanj je primerl j iv ih pri vseh preizkusih, 12 pri zadnjih treh in vsa med zadnjim in predzadnjim preverjanjem. Odgovori na to skupino vprašanj naj bi pokazali, kako novinci opredeljujejo preprosta geografska dejstva. Ker so bila pri prejšnjih preizkusih objavljena posamezna vprašanja, navedeni kri- teri j i vrednotenja, najpogostejši pravilni, pomanjkljivi in nepravilni odgovori, ki se tudi v zadnji anketi največkrat ponavljajo, bom podrobno obdelavo izpustila. V oklepajih si rezultati preizkusov izraženi v % sledijo po letih 1962, 1977, 1978, 1983. Kadar sta v oklepaju samo dve števi l i , je prva rezultat predzadnjega pre iz- kusa ( 1978. l e ta ) , druga pa zadnjega v letu 1983. Samo eno število pomeni rezultat zadnje ankete. Če za kakšno leto ni podatka, je to označeno s črt ico. 105 Opredelitve geografskih dejstev so od preizkusa do preizkusa znanja boljše in pri zadnjem je bilo skupno že več kot polovica pravilnih odgovorov (36,37,45,55). Ustrez- no temu se je zmanjšal skupni delež pomanjkljivih odgovorov (42,34,29,27). Pri ne- gativnih odgovorih med preizkusi ni tolikšnih razlik, razen nekoliko večjega upada pri zadnjem (19,16,16,9) in tudi delež vprašanj brez odgovora se bistveno ne spreminja (4 ,13,10,9 ) . Novinci najbolje poznajo socialistične države v Evropi (89) , vedo, katera sta glavna jezika v Južni Ameriki (87 ) , znajo našteti onesnažene reke v Sloveniji (80 ) , dokaj dobro poznajo tudi glavne geološke dobe (73 ) , atlaške državev(73). Kot v prejšnjih preizkusih so tudi tokrat pokazali najslabše poznavanje dejstev o Sloveniji in Jugosla- v i j i . Skoraj polovica študentov ni niti poizkusila pojasniti upravne razdelitve Sloveni- je in tudi naravne enote Slovenije slabo poznajo (38% pravilnih, 49% pomanjkljivih, 7% nepravilnih odgovorov). En številčen podatek o Jugoslaviji pozna 27% novincev, 56% jih je navedlo dva ali tri (največkrat površino in število prebivalcev) in samo 9% no- vincev pozna 4 ali več številčnih podatkov o Jugoslaviji. Brez odgovorov na to vpraša- nje je bilo 9% anket. Območja onesnaženega zraka v Jugoslaviji anketiranci nekoliko bolje poznajo, pa vendar je bilo glede na aktualnost varstva okolja pričakovati višji odstotek pravilnih odgovorov (58) . Pomanjkljivi odgovori (40) kažejo, da učenci kar d<3bro poznajo območja onesnaženega zraka v Sloveniji, slabše pa drugod v Jugoslaviji. Slabo poznavanje domovine je zaskrbljujoče. V naslednjih preizkusih znanja bi bilo dobro postaviti novincem več vprašanj o Jugoslaviji in natančneje analizirati njihovo poznavanje oziroma nepoznavanje Jugoslavije, še posebno, ker po novih učnih načrtih za geografijo v srednjih šolah učenci malo ter nesistematično razšir ja jo in utrjujejo znanje o Jugoslaviji. III . Oznaka nekaterih geografskih pojavov in procesov S pomočjo 12 izbranih vprašanj naj bi novinci pokazali, kako znajo označiti bistvo ne- katerih geografskih pojavov in procesov. Ker je bila ta skupina vprašanj pri predzadnjem preizkusu precej spremenjena, loče- no obravnavam prva štiri vprašanja, ki so bila pri vseh anketah ista, ter vsa vpraša- nja pri zadnjih dveh anketah. Pri prvih štirih vprašanjih se kaže od ankete do ankete porast odstotka pravilnih odgo- vorov (16,17,35,45) , vzporedno pada delež pomanjkljivih (54,58,44,37), kakor tudi delež nepravilnih odgovorov (27,20,9,12) . Delež vprašanj brez odgovora se bistveno ne spreminja. Podobno sliko kaže primerjava vseh vprašanj pri zadnjih dveh preizkusih. Več kot polovica novincev pozna pobude za osnovanje gibanja neuvrščenih (58 ) , raz lo - ge za namestitev tovarne aluminija v Kidričevem (53) ter dejavnike razvoja turizma (53 ) . Najslabše so študenti označili bistvo procesov industrializacije (9% pravilnih) , urbanizacije ( 9 ) , deagrarizacije (22) ter pojem varstvo okolja (16 ) . Precej boljše kot v prejšnjem preizkusu pa so novinci opredelili pobude za osnovanje gibanja neuvr- ščenih (16,58) , pravice narodnosti v SFRJ (23,40) ter vzroke onesnaženosti zraka v kotlinah (14,42) . 106 IV. Hidrografi ja Jugoslavije Tudi v zadnji anketi smo preizkušali znanje o hidrografi j i Jugoslavije s tremi vpraša- nji . Odgovori naj bi pokazali poznavanje naše rečne mreže , rečnih režimov v vseh treh povodjih in vzrokov za neenakomerno velikost posameznih povodij. Tudi tokrat so bili odgovori na to skupino vprašanj med najslabšimi. Na priloženi hidrografski skici Jugoslavije je imenovalo vsaj 15 od 27 rek 53% novincev, nihče ni znal obrazložiti vzrokov za neenakomerno velikost povodij, rečne režime pa je pra- vilno označilo 16% novincev. Kljub slabim rezultatom se kaže napredek v primerjavi s prejšnjimi preizkusi. Skupno delež pravilnih odgovorov narašča ( - , 4, 15, 23) , upada odstotek pomanjkljivih ( - , 43,24,28) , delež negativnih odgovorov je skoraj nespremenjen ( - , 35 ,36 ,32 ) , delež vprašanj brez odgovorov pa precejšen ( - , 17 , 25 ,17 ) . V . Širša razgledanost " Anketiranci so morali opredeliti vplive smeri , ki se kažejo v razvoju jugoslovanskih upodabljajočih umetnosti v preteklih stoletjih, zlasti arhitekture in slikarstva, ter navesti vsa j štiri dela slovenskih pisateljev, kjer najdemo tudi geografsko zanimivo čt ivo. Na prvo vprašanje je bilo pri prvem preizkusu samo 4% pravilnih odgovorov, tokrat pa je že 42% študentov pravilno odgovorilo. Na drugo vprašanje so odgovarjali samo pri zadnjih dveh anketah in tudi tu se kaže porast pravilnih odgovorov (18,27) . Ravno tako je nekaj več pomanjkljivih odgovorov (25 ,49 ) , t j . novinci so našteli samo 2-3 ustrezna literarna dela. Odgovori na negeografski vprašanji kažejo, da sedanji študenti bolje poznajo sloven- sko literaturo in umetnost. VI. Pomen in predmet geograf i je Šesta skupina,obsega št ir i vprašanja, je bila uvedena pri drugem preizkusu. V odgovorih na vprašanje, kam spada geografi ja v sistemu znanosti, 56% novincev uvršča geograf i jo k družbenim znanostim, kar je precej več kot v prejšnjih anketah ( - , 30 ,26 ,56 ) , 29% k naravoslovno-družbenim vedam ( - , 28 ,25 ,29 ) , 4% odgovorov je nejasnih ( - , 19,.43,4), 11% pa jih ni odgovorilo ( - , 4 , 6 , 1 1 ) . Na vprašanje, v čem je družbeni pomen geograf i je , študenti tudi pri zadnjem preizku- su navajajo zelo različne odgovore. Najbolj tipična sta: geografi ja spoznava odnose med naravo in družbo ( - ,11 ,23 ,13 ) in opisuje ter razlaga pokrajino, zemeljsko po- vrš je ( - , 1 1 , 8 , 1 5 ) . Veliko jih ni znalo odgovoriti ( - , - , 3 5 , 2 2 ) , precej odgovorov pa je nejasnih ( - , 20 ,11 ,27 ) . Predmet geografi je je po mnenju 33% vprašanih pokrajina, 24% jih meni, da je to zemeljsko površje, 18% odnos med naravo in družbo, 16% štu- dentov pa ni odgovorilo. Za študij geografi je so se anketiranci odločali zaradi zanimanja 56% ( - , 46 ,57 ,56 ) , iz žel je spoznati svet in ljudi 13% ( - , 1 6 , 1 3 ) , nekateri pa navajajo kot vodilo ljubezen do narave, žel jo po več j i razgledanosti, pestrost študija, terensko delo. Kar četrtina (24) novincev pa na vprašanje ni odgovorila. 107 Odgovori na zadnjo skupino vprašanj kažejo, da ima večina študentov ob vpisu zelo nejasne predstave o vedi, ki jo nameravajo študirati in tudi motivi za izbiro študija so pogosto zelo splošni (zanimanje) ali izredno šibki. To se vsekakor kaže pri osipu študentov ob prehodu v drugi letnik. Zaključek Zadnji preizkus znanja študentov na začetku študija geografije kaže podobne pomanj- kljivosti v njihovem predznanju kot prejšnji preizkusi, kljub temu da je skupni uspeh v iš j i , kar nikakor ni nepomembno. Zaradi primerljivosti anket pri skupnih rezultatih niso šteta vprašanja z izbirnimi odgovori. V prvi anketi je bilo pravilnih 21% vseh odgovorov, ravno toliko pri drugi, nekoliko višj i je odstotek pozitivnih odgovorov v letu 1978 (26 ) , pri zadnjem preizkusu pa je bila že tretjina odgovorov (33) pravilna. Deleži pomanjkljivih odgovorov se niso dosti spreminjali (40,38,33,37), negativnih odgovorov, h katerim sem štela tudi vprašanja brez odgovora, pa je nekoliko manj samo pri zadnjem preizkusu (40,38,41,30). Obseg in raven znanja geografije študentov na začetku visokošolskega študija geogra- f i je se v dobrih dveh desetletjih nista bistveno spremenila. Kljub zelo nizkim kriter i- jem pri vrednotenju odgovorov je komaj tretjina študentov pokazala zadovoljivo pred- znanje, ravno toliko pa je bilo povsem negativnih odgovorov. Znanje novincev je površno, premalo sistematično, pojmi so nejasni, slabo povezani, zato so še vedno najslabši odgovori pri opredeljevanju pojavov in procesov. Pravza- prav je presenetl j ivo, da najmanj vedo o urbanizaciji, industrializaciji, deagrariza- c i j i , to je o procesih, sredi katerih ž iv i jo . Najboljši rezultati pa so pri poznavanju geografskih dejstev. To kaže na stare pomanjkljivosti pouka geografije na osnovnih in srednjih šolah: preveč dejstev, premalo utrjeni osnovni pojmi, zlasti pa statično, nevzročno gledanje na geografske pojave in procese. Zanimiva bo primerjava sedanjih rezultatov s preizkusi znanja prvih absolventov srednjega usmerjenega izobraževanja. Do sedaj so se vpisovali na geografijo predvsem maturanti gimnazij, v naslednjem letu pa lahko pričakujemo študente, ki so se seznanjali z geografijo po precej raz l ič- nih programih. V novih učnih načrtih je več poudarka na problemskem obravnavanju pojavov in procesov v pokrajini in učenci naj bi v večj i meri kot doslej razvil i geograf- sko mišl jenje. 108 TT 00 S o oo o CT* r-\ oo o to oo o T-t « - oo P r» > ON 0 ,rt 01 "8 N QJ tH J2 M O ON vo ca o m o F H M CM OL TJ« O O CO O o O 00 I O o O oo F» S r*- CTN co nO \0 ON 00 r» ON S f : 8 2 oo S 10 « ñ S s s § s o NO NO CO NO «-" f CM f- 00 CM » I vO 00 CM CM r-l 00 rt CM O <0 •s* > c >a 0 u N •rt 1 «J a >w d IH o. > r¡ S o > o C o T3 3 bi O > O CT •o O E IH S s ¿9 « ti E 0) o oi NO o CO oo ON > I C N o r} C > S •r> fO In rt rt 00 in CM CM •N "S ~ » J ? 5 •SI N N ^ <5 C •s 2 3 o e « C d) o. p,.* a 109 ASjtOBUZo eusido 0 I ¿1 L\ £8 T8 £E 6Z ONdTlMS 0 0 LZ 6£ ZL 19 81 L 0 0 6 Ll 16 £8 ¿1 Z\ E U B A E S 0 - £Z - ¿9 - 9* *£ a foa jod z z OZ e i 8 L S8 L 01 , 'JBSBD 0 z Z v 86 ¿S 6£ esdjqoz j C U J J I S 0 z 6 91 16 za IS 69 e>jsjej6oa6 £861 8Z6I £861 8A6T £861 «¿61 XU61 XZ96I B J O A O B P O z a j q LU ITAEJDAU LUJ IABAD E J O A O 6 P O B 6 A U I T A B J D A31TOBUZO E U J I Q Z I ' Z I I . Geografska de jstva pozitivni pomanjkljivi negativni brez odgovora 1962 1977 1978 1983 1962 1977 1978 1983 1962 1977 1978 1983 1962 1977 1978 1983 sestava geosfere 23 18 17 51 10 19 53 11 40 35 28 13 28 28 2 22 32 39 27 56 28 20 23 22 40 26 35 20 0 15 5 2 naravne pokrajine v tropskem pasu tropske kulture 53 49 61 56 35 34 26 27 12 15 4 11 0 2 9 7 geološke dobe - 66 59 73 14 17 9 - 5 12 9 - 15 12 9 glavna jezika v Južni Ameriki 60 86 63 87 37 12 11 13 0 0 21 0 3 2 5 0 glavna mesta 24 9 59 47 45 49 25 42 29 39 14 7 2 3 2 4 socialistične države v Evropi 65 57 67 89 25 43 30 7 10 0 3 4 0 0 0 0 atlaške dežele 75 59 63 73 14 18 19 11 9 11 12 7 2 14 6 9 industrijske pokra- jine v Evropi številčni podatki o Jugoslaviji naravne enote Slovenije upravna razdelitev Slovenije onesnažene reke v Sloveniji območja onesnaženega zraka v Jugoslaviji 11 3 21 33 66 82 47 49 23 11. 25 11 0 4 7 7 5 8 21 9 85 57 39 56 31 21 27 4 19 9 10 43 25 38 77 47 33 49 13 7 27 7 0 3 15 7 5 11 22 - 7 19 20 - 14 7 11 / - 74 63 47 - - 74 80 - - 25 20 - - 1 0 - - 0 0 - 49 58 - - 42 40 - 9 2 - - 0 0 SKUPNO 36 37 45 55 42 34 29 27 19 16 16 9 4 13 10 6 Zl IZ 6Z ¿E EE 8E 0* EE 9Z \Z IZ (•6po • Aejd aAitDBUZo aujiqzt z a j q ) oNdflMS V * H 6E L\ EE VZ ONdflMS 6 8 - - 91 6V - , - 6V SS - - LZ 81 - - OAT1O O ^ G O A G 111 Jnoiustd I5JSU3AOIS 0 0 EI 0 EI OE Zl 99 01- ES OE ZV OE ZZ V isou^auin eu AOAijdA jauis IIUCSCJCLA JUSOIDG • H ¿1 se ¿1 8Z ZZ 9E SE 62 SZ VZ Ei> 8Z ZZ SI V EI ONdflMS LZ zz 81 - 9E TE - ZZ 61 IS - 91 6 0 - A o t u i z a j q i u o a i a^TOBUZO \Z Et- zz IS Ofr SE Et- EE 9E 81 OZ I I 0 V E S azajui auoaj Aajtzoizcjqo 0 0 0 9 OZ EE IE 9Z LZ SE 8S ES ZZ 8 ZZ TDiojs eu ^ a j afuBAouaaiiod E86I 8 i6 I ¿¿61 Z96I £861 8Z61 ¿¿61 Z96I E86I 8¿6I ¿¿61 2961 E86I 8¿6I ¿¿61 Z96I B J O A O B P O z a j q TUAT-)C6AU TATRPFFUEUIOD IUAT}TZod oliABjsobnf Eli jejboabojpiH *AI 111. CVonrafski pojavi in procesi pozitivni pomanjkljivi negativni brez odgovora 1962 1977 1978 1983 1962 1977 1978 1983 1962 1977 1978 1983 1962 1977 1978 1983 dejavniki oblikovanja podnebja pokrajine 4 11 23 38 69 51 61 36 27 38 16 27 0 0 0 0 dejavniki razvoja turizma 10 23 46 53 61 69 46 44 29 8 3 0 0 0 5 2 socialistične poteze našega gospodarstva 24 27 39 36 45 54 35 47 18 9' 9 7 13 9 17 11 raz log i za namestitev tovarne v Kidr ičevem 27 8 32 53 42 58 35 22 31 27 9 13 0 7 24 lltM T—» rH delna vsota 16 17 35 45 54 58 44 37 27 20 9 12 3 4 12 6 pojem varstvo okolja 12 16 67 71 7 4 14 9 proces deagrar izaci je 14 22 37 51 44 20 5 7 proces urbanizacije 5 9 19 40 67 49 9 2 proces industrializacije 15 9 69 60 10 ¿7 6 4 vzroki stopnje razvoja kmetijstva v Slovenij i 18 33 23 22 • 28 7 31 38 vzroki onesnaženosti zraka v kotlinah 14 42 34 24 30 18 22 16 pravice narodnosti v SFRJ 23 40 18 27 50 24 9 9 pobude za osnovanje gibanja neuvrščenih 16 58 32 22 26 2 26 18 SKUPNO 16 17 21 34 54 58 40 39 27 20 25 16 3 4 14 11