^odja slovenske sekcije PWB — Mv. Sharp «a spložno željo nai.h dsplam^ov ‘lajno Eliko Mr. Sharpa, vodja «lov. sekcije ^ri PV/B v Celovcu. Pomemben napredek ^aš Ust izhaja tedensko že od preteklega .'““ia. Naše radijske oddaje imamo že od tahuarja in pred enim mesecem smo jih raz-,lriU na i uro in 3S minut tedensko. Ne da * si kaj domišljali, smo res veseli svojega lomnega uspeha, ki morda le pomeni I^jhen doprinos k poživitvi slovenskega Su!turnega življenja. V našem listu smo pred nedavnim opojni, da smo pripravljeni sodelovati z vse-1 onimi, pri katerih spoznamo pošteno vo-i0 za bodočo ureditev svobodnega in re-^tično demokratičnega življenja. Medtem je javila cela vrsta koroških Slovencev, vestno sodelujejo tako pri radijskih od-aiah, kakor tudi pri časopisu. „ V naše zadovoljstvo se je sedaj obrnila has Prosvetna zveza in izrazila željo, da s pri glasbenih oddajah. S strani vod- 5°deluj ŠfeVa te^ oddai- s0 k-ot znano pod angle-‘m nadzorstvom, je bilo sklenjeno, da se Sodi tej želji in da se takoj pristopi k sku-*1 sestavi imenovanih oddaj. Sirn*S*U Se®a članka ne pristoja, da daje na-(f . čitalcem pojasnila o Prosvetni zvezi, lilai °n‘ to boljšo vedo, kakor pa kakš-sn pa čeprav bi se tudi trudil, da 2na in razume kulturo in običaje druge-r-aroda. Ali važno je, da v začetku jp ^n_e9a dela, od katerega si v ostalem °l-|lasti mnogo dobrega obetajo, eS°vorimo odkrito besedo. lalar°Svetna zv®2a, kakor naj bi bila obsto-^ .^led priključitvijo Avstrije k Nemčiji 9ov SS? ^zredao povdarja, da tukaj ne more Uds^ iz lastne izkušnje — naj bi se bila dr0g- v°Vala izključno na kulturnem po-tjji u .^11 ne imela nobene zveze s tedanji-0. jA0 Učnimi strankami ali skupinami, kot koh . ^. SJovensko stranko ali pa s kakršno-^ Poimenovano „nemško" stranko. staVnjPriliki razgovorov z vodečimi pred-ho^ Kl Prosvetne zveze so poslednji po-Va*i s podčrtali, da se želi zveza udejstvo-a m o na kulturnem področju. SodelQie*k? oblasti stoje na stališču, da je Sttjatr Vanle možno samo na tej podlagi, kajgjj da smo z dejanji že dovolj do-^lvij6tj.da se resno trudimo za kulturno 116 l]ud^ ^lovencev. Pozvali smo vse pošte-*rut]ju ' sodelovanju, ali v nobenem tre-kakor to ne mislimo spuščati v politiko, sedaj na Koroškem vodijo. Čeprav Perzijsko vprašanje pred varnostmm svetom Takoj po otvoritvi Varnostnega sveta dne 26. marca je podal sovjetski odposlanec Andrej Gromykov izjavo glede perzijskega vprašanja. Gromykov je predlagal, naj črtajo perzijsko vprašanje iz dnevnega reda in med drugim izvajal: „Med konferenco in tudi med prvim zasedanjem glavne skupščine Združenih narodov v Londonu je sovjetska delegacija jasno izrazila svoje stališče v perzijskem vprašanju z ozirom na Združene narode. Pri teh izjavah so se ozirali posebno na važnost Varnostnega sveta kot glavnega činitelja za varnost miru. Potrditi moram, da se stališče moje vlade glede Združenih narodov ni spremenilo." Gromykov je nadaljeval: „Politika moje vlade stremi za mirom in da odgovorim tem, ki delajo na tihem proti miru in varnosti. Ti elementi zlorabljajo tudi svobodo govora in tiska v svoje namene". Zunanji minister g. Byrnes je odgovoril na predlog Gromyka, ki je predlagal naj črtajo perzijsko vprašanje iz dwtyoep» reda sledeče: „Ne morem se strinjati s predlogom zastopnika Sovjetske zveze. Stvarni položaj je za Varnostni svet sledeč: perzijska vlada je predložila po svojem »astopniku sporno vprašanje med Perzijo in Sovjetsko zvezo, ki po njeni izjavi ogroža mir in svetovno varnost. Varnostnemu svetu. Byrnes je navedel potem neko pismo perzijskega poslanika v Washingtonu, v katerem pravijo, da so se ruske čete še po drugem marcu nahajale v Perziji in da so se vmešavali sovjetski agenti, uradniki in vojne sile še vedno v notranja vprašanja Perzije. Kakor je Byrnes še izjavil, bi morali sovjetska in perzijska vlada v slučaju sklenjenega sporazuma predložiti neko izjavo Varnostnemu svetu. „Ne moremo odrekati Iranu pravico" je nadaljeval Byrnes, „da ga poslušamo. Mi smo obvezani sprejeti to točko na dnevni red." Sir. Cadogan, zastopnik Velike Britanije, je izjavil, da se priključi Byrnesovernu stališču. Ko je zunanji minister Byrnes zahteval takojšne glasovanje, je odklonil Varnostni svet v torek zvečer predlog Sovjetske zve- ze črtati perzijsko vprašanje z dnevnega reda z osem proti dvema glasovoma. Za obravnavo perzijskega vprašanja so glasovale: Velika Britanija, Zedinjene države, Francija, Mehika, Nizozemska, Avstralija in Brazilija. Sovjetska zveza in Poljska sta glasovali proti predlogu. To sta oteme-Ijili s tem, da je Sovjetska zveza že pričela z umikom svojih čet in da bo zadeva rešena z neposrednimi pogajanji. Ker je poslanik Kitajske obenem predsednik sveta, se je Kitajska vzdržala glasovanja. Neposredno po glasovanju je zastopnik Sovjetske zveze Gromykov opozoril Varnostni svet, da je zahteval odgoditev do 10. aprila in tudi nadalje na tem vztraja. Zunanji minister Bevin je poslal Sir Aleksan- Jugoslavija in Pred petimi leti je nemško gospodarstvo gospodarilo nad celotno Srednjo Evropo. Na severu sta bili Norveška in Danska pod nemško zasedbo, na zahodu Francija, Belgija in Nizozemska, na vzhodu pa Poljska — kajti v tem času je še obstojala zveza med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, sklenjena avgusta 1939. Na jugu je vstop Italije v vojno zavrl pomorsko plovbo britanskega imperija. Italijanske bojne sile so stale proti britanskim v Libiji in v italijanski Vzhodni Afriki. Onkraj Atlantika na Daljnem Vzhodu je še vladal mir . Pred petimi leti je tedanja jugoslovanska vlada izjavila pristop k takrat imenovanim silam osi. Jugoslovanski ministri, ki so bili istega mnenja kot je bilo razširjeno v Nemčiji in sicer, da bo Tretji rajh dobil vojno, so si bili v svesti, da večina jugoslovanskega naroda tega stališča ne odobrava. Vrnili so se po ovinkih domov, da bi se izognili besu, ki bi izbruhnil napram njim, če bi jih bili med potjo spoznali. Britanski imperij je bil torej na dan 27. marca 1941 že 9 mesecev sam na bojnem polju proti onemu, ki je bil pozneje označen kot skupni sovražnik Združenih narodov, ki se do takrat še niso zedinili. der Cadoganu, stalnemu zastopniku Velike Britanije pri Varnostnem svetu UNO nova navodila o perzijskem vprašanju. Po teh naj bi pri zasedanju stavili Sovjetski zvezi pet vprašanj. Prvič bodo naprosili sovjetskega delegata za izjavo o dejanskih dogodkih glede umika sovjetskih čet iz Perzije. Drugič, da da poročilo o pogajanjih, ki so vodila do umika sovjetskih čet. Tretjič o podrobnostih kakršnihkoli pogojev, katerim je perzijski ministrski predsednik pritrdil. Četrtič o vzrokih kršitve pogodbe iz leta 1942., ki je določala 2. marec 1946. za dan umika. Petič, polasnila o izjavi „Če se ne zgodi kaj nepričakovanega." 27. marec 1941 Tedaj pa se je jugoslovanski narod dvignil v uri, ko se je zdel vsak odpor proti moči Hitlerja nesmiseln, proti sramoti pogodbe z glavnim tlačilcem Evrope. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so se vršile parade. V Londonu je takrat stal Churchill na čelu zvezne vlade. Dejal je: „Jugoslavija je zopet našla svojo dušo.” Kaj je nato sledilo, bo beležila zgodovina: Nemški zračni napad na Beograd v zgodnji ‘ jutranji uri 6. aprila, napad na mesto, ki je j bilo nedavno prej razglašeno za odprto; j nagel zlom jugoslovanskih bojnih sil; priče-| tek uporniškega gibanja, vstaja partizanov; | dobave orožja, ki je prišlo v pretežni večini iz Anglije, ter skupna končna zmaga in osvoboditev izpod nemške zasedbe. Takrat je Jugoslavija bila še kraljevina. Nič ni čudnega čs je ljudstvo na dan pred petimi leti vzklikalo kralju. Danes je postala Jugoslavija republika. Sprememba državne oblike je stvar jugoslovanskega naroda, ne nas, ki stojimo zunaj. Če pa ta dan ne bodo j proslavljali v sedanji Jugoslaviji, to ne spre-j meni ničesar na priznanju britanskega impe-; rija napram junaštvu jugoslovanskega na-| roda, ki bo s 27. marcem 1941 prešlo v zgo-I dovino. se samo po sebi razumljivo bavimo tudi v splošnem s politiko in bomo to tudi v bodočnosti, smo daleč tako od onih, ki streme za delno ali popolno priključitev Koroške k Jugoslaviji, kakor tudi od onih, ki upajo na dokončno rešitev političnih problemov Avstrije od Združenih narodov, a kljub temu kažejo v ostalih ozirih malo razumevanja za želje in potrebe koroških Slovencev. Marsikateremu Korošcu je padlo v oči, kakor je to bil slučaj pri nas, da se razmeroma majhno število osebnosti bavi, kot vodeči možje s slovenskim vprašanjem na Koroškem. Tako se iz potrebnosti zgodi, da se ista imena vedno ponavljajo, če govorimo o različnih organizacijah, skupinah in strankah. Torej ni nobena tajnost, da je stopilo več koroških Slovencev, katerih imena so nam vsem znana, pred javnost v različnih svoj-stvih; enkrat kot pristaši izrazito političnega pokreta, drugič kot podporniki slovenskega kulturnega življenja. Onim, katerih zastopniki so nam izrekli željo za sodelovanje, povemo sledeče: Pripravljeni smo v okviru že dogovorjenega iti po skupni poti. Ali eno morate resno premisliti. Naše sodelovanje, za katero ste zaprosili sme in bo sledilo samo z ljudmi, ki j cenijo kulturno dobro Slovencev nad vse J in Pri katerih igra politika podrejeno vlogo. Čeprav je nekaj časa trajalo, da so se znašli tudi tisti, ki do sedaj niso šli z nami roko v roki, smo vendar veseli, da moremo končno le ugotoviti, da je naše delo v korist koroškim Slovencem. Bilo bi smešno, ako bi hoteli odrasle inteligentne ljudi izključiti iz politične dejavnosti. Toda prilike na Koroškem so na žalost takšne, da se ne moremo odreči gotove kontrole nad ono drugo dejavnostjo naših bodočih sodelavcev. Dajte, da se ra-; zumemo. Mi nismo navdušeni niti za one j ljudi, ki vpijejo: „Mi hočemo priključitev j k Jugoslaviji!" in to objavljajo v inozem-| skem tisku, niti za one, čijih parole kot j „Koroška svobodna in nedeljena" istotako jasno, kot njihovi nasprotniki spominjajo na čase, katerih večina človeštva ne želi več doživeti. Pošten trud, da se želi usoda koroških Slovencev na različnih področjih poboljšati, tvori po našem mnenju skozi in skozi za-željeno obliko potilične delavnosti. Kdor pa pri tem terja zaključkov, ki vodijo k eni izmed obeh omenjenih parol, tega pri nas ne moremo trpeti kot sodelavca. Naši sodelavci morajo pomisliti, da smo kot zasedna oblast dolžni, da položaj na | Koroškem kolikor mogoče nepristransko | obravnavamo. Ako bi se pokazalo, da oni, ki i na eni strani na kulturnem področju z nami ! sodelujejo, na drugi strani pa razvijajo po-1 litično delavnost, ki je v nasprotju z interesi svobodne volje Korošcav, bi mogel nastati vtis, da zasedbena oblast to delavnost že zaradi tega odobrava, ker z doti-čnimi ljudmi sodeluje, čeprav samo na popolnoma drugem področju. Na drugi strani zopet, bi mogli morebitni politični nasprotniki teh očitati zasedbeni oblasti, da ugaja : politični delavnosti, katero s svoje strani | smatrajo za škodljivo. Z dobro voljo in poštenostjo pa ni niti potrebno, da pride do takšnih neprilik, ki bi nas prisilile, da se odrečemo sodelovanju Prosvetne zveze kot takšne. Mi govorimo in pišemo odkrito in pošteno o teh problemih. Od naših sodelavcev pričakujemo istotako odkritost in poštenost. Kdor pa meni, da ne bi več mogli sodelovati kulturno, ker to ugovarja njegovi politični delavnosti, tega prosimo, da to dejstvo takoj javi. Takšen način postopka je kajpada mnogo pametnejši in služi mnogo bolj skupni stvari, kakor pa da se razvije politično delavnost, ki ugovarja gori imenovanim principom in smernicam, in ki bi morda mogla pripeljati do prekinitve sodelovanja. Zanimivosti pveteMe&a tedna ZDRUŽENE DRŽAVE V četrtek 21. t. m. so se zbrale k tako imenovani konferenci za pripravo trajnega mini odposlanke 21 ameriških republik, da sestavijo oznovne načrte za dosego trajnega miru. To izjavo bodo predložile predsedniku Trumanu, vsem predsednikom zveznih ameriških držav, zunanjim ministrom Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav, kakor tudi mirovni konferenci. „New York Times" komentira dejstvo, da mora varnostni svet UNO rešiti novo nalogo zaradi perzijskega vprašanja ter pravi med drugim: „Potem, ko je skušala doseči prijateljski sporazum z neposrednimi pogajanji, kot so določili na prvem zasedanju Varnostnega sveta, obnavlja perzijska vlada svoje prejšnje pritožbe zaradi vmešavanja Sovjetov v notranje zadeve Perzije. Istočasno je predsednik Truman ponovil kongresu, da so Združene države sklenile storiti vse kar je v njihovi moči, da bodo podprle načela in določbe listine Združenih narodov in bi delovale v nasprotnem smislu pomenilo prevariti one, ki so se borili za mir, varnost in dobrobit človeštva. Zaradi tega ni iransko vprašanje samo vprašanje petroleja, ampak gre tu tudi za točnost pogodb, za usodo majhnih držav ter za odnošaje med Sovjetsko zvezo in Britanskim imperijem. V tem vprašanju gre za mir ter ga bodo zaradi tega predložili Varnostnemu svetu kot odločilno preizkušnjo za organizacijo Združenih narodov. Naj postane zasedanje v New Yorku še tako burno, vendar ne bo moglo biti nikdar tako nasilno, kot so vojaške operacije." V govoru, ki ga je imel 23. marca predsednik Truman pred zastopniki demokratične stranke, je med drugim rekel: „Bodočnost in blagostanje naše dežele za-visi od bodoče ureditve miru. Zaradi vas in zaradi Amerike ter zaradi človeštva naj zopet služimo vzvišeni stvari — miru. Ml Ame-rlkanci moramo nadaljevati naše pogumno življenje ter stremeti za hrabrostjo in odločnostjo naših očetov. Amerika mora pokazati pot k boljšemu svetovnemu redu. Skušamo doseči vedno tesnejše odnošaje z vsemi narodi. Okrepili bomo temelje Združenih narodov. Gotovo je, da se ne bomo nikdar ustrašili težav, ki bi se nam zoperstavljale na poti do sklenitve trajnega miru. Ne glede na opozicijo in težkoče bomo dosegli naš cilj, ki je srečnejši in mirnejši svet. VELIKA BRITANIJA V nekem govoru, ki ga je imel 19. marca John Lavrence, bivši novinar britanskega poslaništva v Moskvi, je pripomnil, da je obramba glavni smoter sovjetske politike. „Sovjeti — je dejal — nimajo namena postati „Herrenvolk", njihovi nameni so povsem miroljubni. Nevarnost obstoja le v možnosti, da bi Sovjetska zveza, ki predvideva, da jo bodo v kratkem napadli, sprejela strategijo „ofenzivne obrambe", ki bi mogla neizogibno dovesti do spora. Smer, ki jo je zbrala Sovjetska zveza je, da se izogne podrobnosti, dokler ne bo dosežen okviren sporazum. Tak sporazum nameravajo z angleške strani čimprej skleniti. To pomeni, da bi osnovni sporazum z ozirom na atomsko bombo mogel dovesti do sodelovanja s Sovjetsko zvezo mnogo lažje, kot to na videz izgleda, To pomeni tudi, je dodal Lavrence, da bi se brez takega sporazuma odnošaji med velesilami poslabšali." Maršal Aleksander je v nčkem govoru zatrdil, da meni, da atomska bomba ne bo odstranila uporabe kopnih, pomorskih in zračnih sil. Atomska bomba ja uničevalno orožje, ki bo zrevolucijonirala potek vojne prav toliko, kot pred davnimi časi iznajdba smodnika. Vsakdo upa, da bo organizacija Združenih narodov mogla preprečiti nove vojne. „Prepričan sem — tako je zaključil maršal Aleksander — da bo odkritje atomske bombe moglo preprečiti novo svetovno vojno za dalj časa, ker posest tega strašnega orožja s strani narodov v rokah katerih se sedaj nahaja, bo spremenila idejo tistih, ki mislijo, da je koristno začeti napadalno vojno." SOVJETSKA ZVEZA V torek 19. marca je bilo zaključeno zasedanje Zveznega sovjeta in Sovjeta narodov. Prisostvovali so številni gostje, člani diplomatskega zbora ter sovjetski in inozemski časnikarji. Zasedanju je predsedoval presednik Zveznega sovjeta Zdanov. Ker je prejšnji predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta Kalinin podal ostavko, je bil na njegovo mesto izvoljen Nikolaj S vernik. Dosedanji predsednik Kalinin pa je bil soglasno izvoljen za člana Vrhovnega sovjeta. Kot druga točka dnevnega reda je bila sestava vlade ministrskega sveta SSSB.. Predlog je podpisal generalisiimus Stalin in so ga navzoči sprejeli z burnimi ovacijami. Vrhovni svet je sestavo ministrskega sveta soglasno ratificiral. Kot pravi uradno poročilo Tassa, so pričeli na osnovi sporazuma z Dansko in SSSR. umik sovjetskih čet z otoka Bornholma. Umik bo izvršen v teku enega meseca. Kot pravijo poročila, bo mestu ameriškega veleposlanika v Moskvi zasedel divizijski general Walter Bedela Smith, katerega imenovan je so v četrtek potrdili v Združenih državah. Na zasedanju plenuma sovjetske komunistične partije, je bil generalisimus Stalin ponovno izvoljen za tajnika stranke FRANCIJA Ministerski svet je pooblastil Georgesa Bonneta, francoskega veleposlanika v Wa-shingtonu, da bo zastopal Francijo na prihodnjem zasedanju Združenih narodov. Kot poroča Agencija France Presse, je vichyjsko sodišče obsodilo na smrt Georges Dayrasa, kl je bil štiri leta generalni tajnik vichyjskega pravosodnega ministra. Dayras je bil obtožen, da je sodeloval pri ustanavljanju posebnih odsekov sodišč, ki so na zahtevo Nemcev obsojala antifašiste na smrt, in da je poleg tega tudi sam podpisoval smrtne obsodbe. „Agencija France Press“ je sprejela poročilo iz Bejruta, da je dala Libanonska vlada navodila delegaciji v Parizu, naj sprejme francoski predlog za umik francoskih čet iz Libanona. Po mnenju dobro poučenih krogov se bo večji del francoskih čet umaknil s koncem junija, ostale čete pa bodo zapustile deželo še letos pred koncem avgusta. V Bejrutu pričakujejo prihod letalonosilke „Dixmude", ki bo prepeljala v domovino prvo skupino moštva, GRČIJA Poročilo „Newyork Herald Tribune'' javlja, da je angleško zunanje ministrstvo podalo izjavo, v kateri nasprotuje odložitvi volitev v Grčiji, Izjava povdarja, da je Anglija zagotovila Varnostnemu svetu UNO, da bo pospešila volitve ter da bo takoj, ko bo mogoče umaknila svoje čete iz Grčije. Izjava potrjuje, da odložitev volitev ne bi izboljšalo položaja. Zunanje ministrstvo je izrazilo svoje zadovoljstvo za priprave, ki so jih naredili za volitve, katerih se bo udeležilo 14 strank. Izjava dodaja1, da jfc tišoč -oaefc? • rokmei ščenih po vsej Grčiji, ki bodo nadzorovale volitve ter izraža obžalovanje, da Sovjetska zveza ni hotela poslati opazovalcev kot ostale velesile. Kot je izjavil vodja grške kmečke stranke, se bo njegova stranka udeležila volitev, ki bodo 31. marca. Grški ministrski predsednik še vedno vstraja na izvedbi volitev v prej napovedanem roku. JUGOSLAVIJA Ena izmed osvobojenih držav jugovshod-ne Evrope, ki se jev kratkem času postavila v vrsto zelo vplivnih držav v Evropi je vsekakor Jugoslavija. S spretno politiko si ji znal maršal Tito osvojiti simpatije sveta in navezati stike z drugimi narodi ter na ta način zagotoviti Jugoslaviji nemoten razvoj in napredek. Da bi stike med narodi še trdneje povezal se je pred nedavnim podal na uradni obisk v Poljsko in Češkoslovaško. Velike manifestacije, ki so mu jih priredili v Varšavi so dokaz, da ta obisk ni bil samo službena formalnost predstavnika države. Ob tej priliki so predstavniki Poljske in maršal Tito podpisali pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči med poljsko republiko in FLRJ. Pogodba ima veljavnost za dobo 20 let. Po obisku v Poljski se je maršal Tito podal na Češkoslovaško, kjer je bil gost predsednika republike Beneša. Tudi tu so mu priredili prisrčen sprejem in ga pozdravili kot prijatelja. Kakor poroča agencija Tanjug, je član narodnega sveta Lužiških Srbov dr. Jurij Rej-niko prispel v Beograd in obiska! ministra za zunanje zadeve Stanoje Simiča. Prav tako je obiskal podpredsednika vlade Edvarda Kardelja. Kot piše „Slovenski poročevalec", so pričeli v dolini Mlave graditi prvo ozkotirno železnico po osvoboditvi. Z Izročitvijo te železnice prometu, bo omogočeno načrtno izkoriščanje premoga v bazenu reke Mlave in Homoljskih planinah. Pri otvoritveni seji jugoslovanskega parlamenta je namestnik ministrskega predsednika gospod Edvard Kardelj podal kratek pregled o političnih odnošajih med posameznimi jugoslovanskimi republikami. Gospod Kardelj je izjavil, da bo šest zveznih jugoslovanskih republik kmalu volilo svoje ustavodajne skupščine in tvorilo svoje lastne vlade. Ko je govoril o obnovi je naglasil, da Jugoslavija še vedno potrebuje pomoči UERRE, ker je v nasprotnem primeru možnost izbruha lakote. Kakor poročajo iz Beograda, so jugoslovanske oblasti ujele, generala Mihajloviča, ki je na listi jugoslovanskih vojnih zločincev in bo prišel pred ljudsko sodišče BOLGARIJA Ministerski predsednik bolgarske - vlade Georgijev je izjavil 20. t. m., da je njegova vlada odstopila, da bi dala možnost ustavnim činiteljem izraziti svoje stališče o bodočem režimu, bi ga bodo morali vsposta-viti v državi. V Sofiji so mnenja, da je ta korak v skladu z nedavnim moskovskim sklepom, po katerem so velesile zahtevale razširitev vlade s prejemom dveh članov opozicije v vlado. Kot javljajo, se bodo stranke domovinske fronte pred pogajanji z opozicijo posvetovale z Moskvo. Na sestanku parlamenta je dobil mandat za sestavo nova vlade Georgijev, ki je obljubil, da bo bodočo vlado sestavil na širši podlagi. „Slovenski poročevalec" prinaša med drugim sledeče novice iz Slovenije: V Slovensko Bistrico so 10. t. m. prihajali iz vseh strani z zastavami in zelenjem okrašenimi vozovi. Od vseh strani so prišli agrarni interesenti z godbo in petjem k svečani delitvi zemlje. Med njimi je bilo največ viničarjev, ki so se združili v viničarsko zadrugo. Ta zadruga je dobila nad sto hektarjev zemlje, ki jo bodo viničarji skupno obdelovali. V sreči so jim žarele oči, ko so zamaknjeni poslušali odločitev ljudske oblasti, . da bo poslej ta zemlja njihova, da bo njim rodila zemlja in zanje zorelo grozdje. Navdušeno so vzklikali maršalu Titu in ljudski oblasti ter novi Jugoslaviji, ki je uresničila njih davne želje po lastni zemlji. V ptujskem narodnem gledališču je vpri-zorila igralska družina realne gimnazije In-goličeve „Mlade aktivistke". Gostovali so tudi v Ormožu, sedaj se pa pripravljajo na obisk- v Mursiki Soboti in Beltincih. V Kočevju so obnovili tekstilno tovarno, ki je bila v času vojne 22 krat zadeta z bombami. V primerjavi s predvojno proizvodnjo so proizvodnjo v januarju in februarju dvignili za 14%. Za zaključek prvomajskega tekmovanja so delavci sklenili, da bodo dvignili proizvodnjo za 50%. Skupina delavcev in nameščencev tekstil-'nin tovarn'„Jugotekstii", Jugosvila“ in „Ro-teks" je že drugič tekom štirinajstih dni obiskala kmete. Odločili so se, da bodo pomagali pri obnovi vasi Ribnica na Pohorju. Ob prihodu so delavci priredili kulturno-prosvetno prireditev, drugi dan pa so pričeli z delom. Žene v Hrastniku so sklenile, da bodo v prvomajskem tekmovanju čas za domače gospodinjstvo načrtno izrabile, da jim bo tako mogoče delati še prostovoljno delo pri Poljska armada, ki se je borila pod angleškim poveljstvom in ki se trenutno nahaja v Italiji, je bila že večkrat, posebno pa še v zadnjem času predmet, živahnih političnih debat. Kot pravijo zadnja poročila iz Londona, bodo to armado sedaj razpustili. Vojaki ss bodo lahko vrnili na Poljsko, kateri pa tega ne bi hoteli, bodo lahko ostali v tujini. V zvezi z II. armadnim zborom poljske vojske je „British Morning News" priobčil naslednji članek, ki ga v celoti priobčujemo, „Poljska armada v Evropi ki jo bodo sedaj razpustili, lahko beleži velike vojaške uspehe med vojno, na katere je upravičeno lahko ponosna. To vojaško silo, ki je povzročila mnogo sporov, so tvorili v glavnem možje, ki jih je Rusija izpustila iz vojnega ujetništva. Ko so sovjetske čete po pogodbi z Nemčijo leta 1939 zasedle Poljsko, so ujele po njihovem lastnem poročilu 180.000 poljskih vojakov. Ko je Nemčija leta 1941 napadla Rusijo, je bila dosežena pogodba med Sovjetsko zvezo in Poljsko, obnovljeni so bili diplomatski odnošaji in sestavljena iz vojnih ujetnikov poljska armada. Ta je delovala pod sovjetskim vrhovnim poveljstvom, toda vodil jo je poljski častnik, ki ga je izvolila poljska vlada v Londonu. ANDERS KOT POVELJNIK Izvolili so generala Andersa, ki se je izkazal že leta 1939. Od tega časa dalje je Britanija armado oboroževala in upravljala; bojevala se je po ukazih britanskega vrhovnega poveljstva, medtem ko je imela stalne odnošaje s poljsko republikansko vlado zastopano v Londonu. Druge vojne sile izven Evrope so tvorile čete, ki so leta 1939 zbežale dz Poljske, a so leta 1940 ponovno zbežale iz Francije, ker so odklonile predajo Francozom, ki so zahte-' vali premirje. MADŽARSKA Kot poroča „Reuter" sp aa Madžarske«* ustanovili novo politično stranko „Szabai»iiiiiiMiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii!iiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiii[|||||||||||||||||ll|l|l|||||||||l|ll,m|„„l,l|l„|„l|llllll||||^ želim ,da se zopet čimprej oglasijo. Tudi E „Jenkove slovčke" moram pohvaliti, saj so pesmi ih.) = nam tako lepo zapeli naše slovenske pe-! srnice. Kdo bi si mislil, da naši otroci kaj | takega zmorejo v tako kratkem času. Tu je | pač najlepši vzgled, kakšen mora biti dober = učitelj. Zato še prav posebna zahvala gospo-= du Jenkotu za njegov trud..." | Odgovor: Prosimo, da nam sporočite na-= tančen naslov, ali se pa osebno zglasite v = uredništvu. 1 * | BL. Sporočate nam, da s-o vam na nekem = sestanku prepovedali dopisovati v naš ča-| sopis. Sedaj želite od nas nasveta. ülimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimniiiiiiimiiuit ! Prepričani smo, da ni na Koroškem no-i bene organizacije, ki bi bila po končani voj-j ni tako ozkosrčna, da ne bi dovoljevala [ Slovencem udejstvovanja pri slovenskem časopisu in pri slovenskih radijskih oddajah, posebno če pravijo predstavniki te organizacije, da se borijo za slovenske interese. Zato le pridno dopisujte. Pametni ljudje bodo vaše delo gotovo drugače ocenilL * ! V zvezi z obiskom g. ministra Helmer j a, j so nam iz St. Jakoba v Rožu poslali sledeče j pismo: „Ob priliki obiska notranjega ministra g-( Helmer j a v Št. Jakobu srno bili koroški Slo-: venci zelo razočarani. Rekel je: „...katerim j pri nas ni všeč, pa naj gredo drugam, kjer | je boljše." ! Mi smo storili svojo dolžnost, ker smo se j udeležili polnoštevilno sprejema in tako po-; kazali dobro voljo za sodelovanje — pa smo I slišali take besede. To naj bi bil govor mi-, nistra? Ali bi ne bilo bolj pametno in umestno kar bi se za ministra tudi spodobilo in kar smo pričakovali — da bi nam govoril o sodelovanju, o medsebojnem razumevanju, o spoštovanju naroda do naroda. Pa ti gre in seje med ljudstvo zopet razdor, sovraštvo in jezo. To potovanje ni bila misija miru in sprave, ampak začetek novega sovraštva in jeze. Takšne besede in govore smo slišali ob času nacizma. Take govore je imel vojni zločinec in SS Maier Kaibitsch. Stari možakarji so zmajevali z glavami češ: „Takšnih ministrov pa še nismo imeli.* * M. M. — iPodroščica. Prosimo, da pošljete naslov. * T. M. — Bekštajn. Objavimo prihodnjič, za to številko je prišlo prep''"' I Zw* toUhules StotjUdU: Important irregulär verbs — važni nepravilni glagoli. I shut — zaprem I shut — zaprl sem I have shut — sem bil zaprl. I sing — pojem I sang — pel sem I have sung — sem bil pel. I sink — pogrezam se I sank — pogreznil sem se I have šunk — sem se bil pogreznil. I sit — sedim I sat — sedel sem I have sat — sem bil sedel. I sleep — spim I slept — spal sem I have slept — sem bil spal. I smeli — duham I smelt — duhal sem I have smelt — sem bil duhal I speak — govorim I spoke — govoril sem I have spoken — sem bil govoril. I speli — črkujem I spelt — črkoval sem I spelt — sem bil črkoval. I spend — potrošim I spent — potrošil sem I have spent — sem bil potrošil. I spoil — pokvarim I spoilt — pokvaril sem I have spoilt — sem bil pokvaril. I spring — skačem I sprang — skakal sem I sprung — sem bil skakal. Lesson — nalogat Translate! — Prestavite! I go to school I am at church We go to bed It is ten minutes past eight and she ist not here yet Your watch is fast Did you sleep well? Please take a seat I am very pleased to make your acqualn-tance What is your name please? What do you want Translate it! — Prestavite! Nje ni tukaj Gospoda Kovača ni doma Ne, to ni res (true) Pojdi z menoj (me) prosim Vi govorite prehitro Ali je to mogoče? * Kako gre Vašemu bratu? Moj brat je bolan Koliko je ura na Vaši? Pol enajstih j Kaj je to? Vprihodnji številki bomo priobčiti rešitev teh nalog, razen tega jih bomo v nedeljo prečitali v radiju. Tv/o proverbs: — Dva pregovora: i When the cat is away the mice will play — Kadar mačke ni doma, miši plešejo. ; Where there is a will there is always a way — Z dobro voljo se vse opravi ( do-i besedno: Kjer je volja, tam je tudi pot.) GALERIJA koroških mo z PROFESOR JANEZ HUTTER Hutter je sin Podjune. Doma je bil iz dobro poznane Globasčnice. To je precej globoko udrta struga potoka, ki prodira izpod sv. ŠLnana v Šmihelsko ravnino. Kaplanova! je v raznih župnijah, potem pa je prišel za profesorja verouka in slovenščine v Celovec. Tukaj je stopil v odbor Mohorjeve družbe in je bil več let tudi njen urednik. Vseskozi pa je opravljal službo jezikovnega popravljalca. Pri Mohorjevi družbi si je prizadeval z vsem jezikovnim znanjem izriniti iz spisov tujke in jih nadomestiti z odgova-varjajočimi domačimi izrazi. Pri tem je moral marsikateri rokopis temeljito predelati, s čimer pa pisatelji niso bili popolnoma zadovoljni. Pa tudi sam je bil nekaj pesnika, legenda o „Kamenitem ribiču" je njegova. Kot mlajši profesor se je rad udeleževal slo-venskih shodov, ali ukor, ki mu ga je dal deželni predsednik Schmied Zabierovr, ga je vrgel iz politične pozomice. Kot profesor je bil morda nekoliko neokreten in trd, a dijaki so ga imeli vkljub temu radi. Hutter je bil izredno dobra duša. Kjerkoli je bilo treba pomagati, je priskočil na pomoč. Predvsem je pomagal svojemu bratu, ki je bil trgovec „za vse". Izgube mu je plačeval Hutter. Celovčani so Hutterja dobro poznali. Vsak dan je hodil z brevirjem okoli deželne vlade in se sprehajal okoli svoje realke. Ljudje so se šalili in govorili, da roti hudobne duhove v vladni palači. Vsekakor pa zasluži Hutter, da ga koroški Slovenci ne pozabimo. DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU Kakor v vsej Evropi, tako je tudi pri nas razvoj ljudskega šolstva zahteval, da se da ljudem več knjig, kot je bilo to v takratni dobi mogoče in potrebno. Prvi so se odzvali tej potrebi Francozi, ki so leta 1882. ustanovili „Družbo za razširjanje dobrih knjig“. Leto za tem je na Dunaju vabila družba „Mehitaristov" k novemu podjetju za razširjanje katoliških knjig. V vabilu so sporočali, da imajo v načrtu letno izdajanje štirih zvezkov. V Nemčiji sta sloveči pisatelj Görres in učeni Dollinger ustanovila društvo za izdajanje dobrih knjig. Leta 1853, je nastalo iz tega „Boromejsko društvo“, ki obstoja še danes. Društvo je ustanovilo 422 podružnic, ki so imele skupno 5520 članov. Obenem se je naročilo 14455 oseb na družbene knjige. Leta 1850. je bil katoliški shod v Münsteru, na katerem so se posvetovali, kako naj se organizira širjenje verskega štiva, To je začetek gibanja, ki je na slovenskih tleh rodilo tako zaslužno „Mohorjevo družbo". Glas časa je našel pri nas ljudi, ki sc razumeli potrebe časa: Slomška in Einspie- Naš jezik v davnih časih Jezik, ki ga govorimo mi, se imenuje slovenski. V drugi polovici 10. stoletja se je slovenščina prvič pisala. V majhnem mestecu Freisingu nekje na Bavarskem so v nekem samostanu pastirjeva!! brižinski škofje. Med njimi je bil v letih 979 do 994 škof po imenu Abraham, ki si je sestavil nekako ročno knjigo. Razen latinskih zapiskov obsega knjiga (hrani se še dandanes v Monakovem) tudi tri slovenske zapiske, in sicer očitno izpoved in v dveh obrazcih pridigo o pokori in grehu. To so „brižinski spomeniki." V kakšni zvezi so s škofom Abrahamom in kako so prišli slovenski obrazci v rokopisno knjigo brižanskega škofa? Malo vemo o življenju tega moža, ki jih je napisal ali narekoval, kar pa vemo nam utegne odgovoriti na to vprašanje. Škofa Abrahama so nagovarjali „Karantanca" — Korošca. Kakor drugi škofje, je tudi Abraham imel veliko posestev, nekaj teh je pa zamenjal, in sicer tako, da je za posestva na nemškem ozemlju dobil druge v slovenskem delu tedanje Koroške, ki je bila ta čas veliko večja, kot je danes. Jezik v katerem so pisali ti spomeniki, nam kaže vse znake naših koroških narečij. Raba živega, lepega, narodnega jezika v cerkvi je bila nujno potrebna za misijonarje, kajti od tega je bil odvisen uspeh. Ce je namreč duhovnik molil in govoril v slov. jeziku ga je ljudstvo razumelo. V tujem nemškem jeziku ni mogel misijonar delati za naraščaj cerkve in ni mogel poglobiti verskega čustvovanja. V tej nujni potrebi so nastali brižinski spomeniki, ki so res najstarejša priča in zrcalo slovenskega jezika. Lahko smo mi ponosni na pismeno pričo, kajti noben drugi danes govorjen slovanski jezik nima tako starega spomenika. Tudi iz poznejših stoletij so se nam ohranili razni rokopisi n. pr. „celovški rokopis", ki obsega več molitvic in drugega. ierja, ki sta osvojila lepo misel in jo z neumornim delom tudi uresničila. Izdajati poljudne spisa po nizki ceni bi bilo takoj mo goče, kakor hitro bi se zglasilo dovolj bralcev in naročnikov. Začetek je bil dosti skromen, ker je bila ljudska -šola na Koroškem, kakor tudi na Kranjsko in na Slovenskem Štajerskem preveč naslonjena na nemščino. Zanimiv je zapisnik prvih članov Družbe: Rudmaš Šimen, šolski svetovalec. Robida Drago, gimnazijski učitelj, Zorčič Franc, spiritual, Einspieler Andrej, katehet na realki, Janežič Anton, gimnazijski učitelj, Leon Janez, knjigarnar v Celovcu, vsi slovenski bogoslovci: Aleš Lovro, Janžič Franjo, Jerala Lenart, Kragel Martin, Potočnik Lovro, Sibov Anton, Mraz Tomaž, Goličnifc Melhior, Dolinšek Blaž, Pustotnik Jakob, Pčerik Franjo, Turkuš Jože. Iz Št. Andraža so pristopili sledeči bogoslovci: Klančnik Oroslav, Jeraj Jožef, Kenne Franjo, Kovačič David, Krofič Miha in Rebov Jože. Družba je polagoma narasla do 90.000 članov in članic, katerih vsaki je dobival po šest knjig letno. Kako velik uspeh, če upoštevamo, da je da! toliko članov mali'slovenski narod. Morebiti samo Angleži in Amerikan- ci naročujejo v teko velikem številu svoje 'knjige. In kakšne knjige so izdajali? Sveto pismo, občo zgodovino, življenje svetnikov, vse vrste gospodarskih in leposlovnih spisov. In ne samo spisje. Kako lepo se je razvijala ob družbi tudi slikarska umetnost. Kar poglejmo Vaupotičeve in Koželove ilustracije. Družba Sv. Mohorja še obstoja v Celovcu. Upamo, da bo sedaj po petindvajsetih letih prisilnega odmora, lahko nadaljevala s svojim delom. Ker so nam dali šole, nam gotovo tudi knjig ne bodo odrekli. MATEJ RAŽUN Petindvajsetega decembra 1943 je zaspal za ta svet in počiva na Škocijanskem pokopališču. Matevž je bil Erjakov sin iz Goriče vasi pri Škocijanu. Študije je dovršil v Celovcu in to z lepim uspehom. Pastiroval je kot stolni kaplan v Celovcu in kot župnik v St. Jakobu v Rožu, kjer je ustanovil zavod šolskih sester. Deloval je tudi pri posojilnici in pri mlekarni. Ob času plebiscita je bil obdolžen veleizdaje. Ker pa niso mogli dobiti obremenilnih prič, so ga izpustili. Najlepše spričevalo mu je dal takratni nemški -župan v. Št. Jakobu, ki jena sodišču izjavil: „Der Pfarrer ist ein Ehrenmann". (Gospod župnik je časti vreden mož.) Matevž je odšel potem v Jugoslavijo, kjer pa se ni mogel udomačiti. Stopil je v pokoj in se vrnil na Koroško. Tudi mala Mojca je zaslutila pomlad Toplo pomladno sonce je ogrevalo orja-velo, mušje, na osojnih krajih so se že prikazovale nežne glavice pomladanskih prvencev. Rahla -sapica je dihala in majala brsteče mladike po drevju. Vse se je prebujalo. Takrat je dejala mama mali Mojci: „Kmalu bo prišla pomlad!" „Kaj pa je to pomlad, mamica? Ali -je to tista dobra žena, ki -se po dolgem, dolgem času zopet vrne med nas?" „Da, otrok, neskončno veselje nas obišče takrat. Vse solze, ki tako po izmučenih obrazih se pod njenim dihom osuše in duše se nam napolnijo s sladkim mirom. To je pomladi" „Kajne, takrat boš tudi ti zopet srečna in tisti hudi možje bodo odšli, nič več se ne bomo bali njihovih- velikih pušk." In v mislih na prihajajočo pomlad je Mojca zaspala. Tema, črna tema je objela zenSijo, Še mesec, kot bi slutil za veliko gorje se je skril za oblakom. Vsa vas je pokojno spala —■ le tam na hribčku je še brlela lučka. -Pes je z groznim glasom zavijal na dvorišču. A, le tuli dolgodlaki priček — nič dobrega nam ne oznanjaš! „Kam odhajaš mama..." in zmanjkalo je besedi Mojci. Saj je vendar vse polno tujih mož v sobi. Njihove oči so tako grozne, kot pošastne sence, ki padajo po njej. Otrok is vztrepetal. „Nič tse ne boj dete, kmalu se vrnem, nič hudega se mi ne bo pripetilo, Bogec me bo varoval." „Bogec bo varoval!" je ponovil otrok in se skoraj zveselil. „Mamica, še zdajle moliva." V tem hipu je začutila mati, kako sladka in mogočna je ljubezen otrok. Vnovič je občutila srečo -svojih težkih dni in poklenila pred podobo. Rdeča lučka je zatrepetala pred Marijinim oltarčkom, beli zvončki so po-zdevali in žalostno klonili glave, iz katerih so spolzele debele kaplje rose, kot solze. Da, še cvetlice so čutile s teboj, o Mojca, ti izrekle svojo žalost in že isti dan ovenele. Od tistega dne dalje ni Mojca več iskala prijateljstva med vaško mladino. Posedala je najrajše sama, v vročih poletnih dneh v senci, v jeseni in zimi pa v samotni izbici. Tu -je bilo sedaj odločeno bivališče njen in babici, v katero je desto upirala svoje velike oči. „Danes bomo zopet pisale tja daleč... daleč, k mamici .In ti babica boš zapisala v pismu; da vedno mislim !e na njo, da hočem ostati pridna. Pripiši še to; da veliko molim za njeno skorajšno vrnitev." „Seveda bomo pisale, ubogi otrok, saj mamimca bo neizrečeno vesela tega." U-u-u je resko bučala burja čez zasneženo ravan. Vse je trepetalo, le ona sama se je veselila in zmagoslavno vršela čer polja in holme, piskala, tulila, kot bi se radovala svojih žrtev. Tam pod gričem je stalo vse polno lesenih barak. Neusmiljeno se je burja zaganjala ob -nje dn škodoželjno pogledovala skozi špranje in razpoke v notranjost bajt. Na pol temno je bilo v baraki. Mlada žena se je sklanjala nad koškom papirja in kakor svetli biseri so se ji utrinjale -solze ter se izgubljale v pismu. Njen pogled je visel le na teh pisanih besedah, kot da bi iz njih prišel ves čar in ji izpremenil vso bol v nekdanjo -srečo. Njene misli so se oklepale in blagoslavljala le njenega otroka. Otožna je zaspala, a v sanjah, težkih sanjah je že bdela... In zopet -se je zima umaknila pomladi Sneg je že skoraj popolnoma skopnel, le tu -in tam, v senčnatem kraju so se že bleščale bele lise. Šepetaje so -se pogovarjali pomladni vetrovi s cvetlicami in iz gozda, kjer je bilo pred kratkim vse tako tiho in mrtvo, so že žvrgoleli ptički — vmilčki. Pomlad ... pomlad ... Tudi Mojca je hitela preko smejočih se travnikov, kjer -si je natrgala cvetlic in jih zložila v en sam dehteč šopek. „Babica, ponesiva ta šopek na domači oltarček. Med te skromne cvetke pa vpletiva Sedaj Vasica na gričku je stala nekoč, kot deklica v jutrajnji zarji. Ko dan je ugasnil, jo vzela je noč razbili so v prah jo viharji. Črni se v dolino zdaj kop razvalin, koščice pod njimi trohnijo. Koščice nedolžnih — o strašen spomin! molčijo, a glasno kričijo. Po svetu pa tava edini vaščan, ki takrat Je zbežal v gorovje; srce se mu trga, ko v duhu solzam polublja ožgano zidovje. vročo prošnjo, da mi Marija -že skoro vme mamico." Babica je položila cvetke v vazo in postavila pred podobo Brezmadežne. Mojca pa je sklenila ročice in s svojimi plavimi — prosečimi očmi zrla v obraz Kraljice večne pomladi. Skozi okna pa so bili sončni žarki in poljubljali nedolžnega otroka ter se -smejali... smejali... Prav tiho so se odprla vrata dn v sobo je stopila — mati. Njen pogled je splaval k svežemu šopku cvetlic, na njena izmučena lica se je razlil tih -smehljaj — a v očeh se je utrnila solza sreče. Zažarela so Mojci lica in kriknila je: „Vendar si prišla, v pomlad, kako hrepenela in pričakovala sem tel* Mamica pa je stisnila ljubečega otroka, in ga nikoli več ne izpustila. Nedolžni zvončki v vazi so ponižno dvignili svoje bele glavice in veselo zazvon-čkljali. Čez trate in dobrave je splaval njihov glas in vsa zemlja se je razveselila. Za smeh Konjski komat V Telebanovem niso gojili konj. Zato Telebanove! niso poznali konjskega komata. Matajev Matija je prišel v Radovljico in krenil v gostilno pri Avguštinu. Tam je zagledal pri hlevu konjski komat, ki je visel na klinu. Radoveden je vprašal, kaj je ta čudna stvar. Hudomušni hlapec Janez se je nasmejal in mu razložil: „Matija, to je čevelj, ki ga je pustil tu vrag in zdaj obuvajo vanj radovljiške prašiče." Ne zanemarjaj samega sebel (Nadaljevanje in konec.) „Skrajen čas je že, da protestiramo proti gospodarjevi brezobzirnosti. Včeraj je bil do polnoči v gostilni, kjer so imeli vaščani neko sejo. Če bi samo sedeli, bi še ne bilo hudo, pa so vsi kadili, naš gospodar tudi. in vdihavali slab zrak, pomešan z ogljiko' vim dvokisom, s soparo in z dimom, da so še danes vsi naši dušniki in vse druge dihalne cevčice in votlinice zakajene. Saj slišite, kako nas sapa lovi. Gospodar se še zmeni ne, ko mu pridigajo na raznih zdrav stvenih predavanjih: Več čistega, svežega zraka! Če bi nam srce ne pomagalo tako požrtvovalno, bi bilo naše delovanje kaj kmalu onemogočeno." Že se javi Jezik: „Srce ima besedo." Vsi se ozro proti centrali človeškega telesa, ki noč in dan pridno -in enakomerno dela. „Da, prav imate, stanje je nevzdržno. Tudi meni se nalaga vedno več in več dela, hrana pa je -slabša in stroj obrabljen. Neobho-dno potrebujem vsaj nekaj tednov lažjega dela, da si opomorem." Za srcem se oglasijo k besedi še oči, uše' sa, ožilje in koža. Tudi iz njihovih ust se slišijo samo pritožbe na gospodarja, češ, da jih vse preveč zanemarja. Posvetujejo se, kaj bi napravili. 2e večkrat so doslej gospodarja opominjali, pa n» nič pomagalo, zato je sedaj potreben bolj občuten opomin gospodarju, naj da vsaj malo oddiha svojim organom in se z njimi vred tudi sam odpočije. Eden izmed organov se mora žrtvovati, da bode celoti po' magano. Prostovoljno se javi desna noga; „Bom že -jaz celo zadevo uredila, da bodemo imeli vsi malo počitka, gospodar pa čas za vsaj zasilno popravo." S soglasjem vseh Je Jezik zaključil posvetovanje ... Stefan Šivanka je v nedeljo zopet dolg0 v noč bil pri nekem sestanku v gostilni. D® bi lažje govorili, so si pridno nalivali * * * * v usta in želodec alkoholno pijačo. Okrog polnoči se je vračal malo vinjen domov. N® nekoliko poševni poti proti domu se je z® taknil z desnim čevljem ob hrastovo kor®-nino in telebnil po zmrzlih tleh. Ob pade® [ ga je silno zabolelo v desnem kolku, tak® da je zastokal. Zdelo se mu je, da se mu j® nekaj pretrgalo v telesu. Sosedov Janez, ^ je spremljal Stefana domov, ga je skuš®^ dvigniti, pa ni šlo. Čim -se je dotaknil k»J' ka, je Štefan zastokal. Janez je sklical s° sede, ki so prinesli lestev, položili prek0 nje odejo in nanjo naložili Štefana šivank^ ter ga odnesli domov. Stefan celo noč ni zatisnil očesa, ker je v desnem kolku zeio bolelo. Prihodu!® jutro so sosedje zopet pomagali naloži® Štefana na voz, Janez pa je zapregel koui8 in zapeljal ponesrečenca v bližnjo bolUi' šnico. Službujoči zdravnik je Štefana pregled3! in ga -poslal na rčntgenološko preiskavo, ^ je ugotovila kostolem vratu desne stegV* niče. Štefana so položili v posteljo, no93 j obdali z obliži in povoji in jo nategnil* | pomočjo uteži in drugih priprav. In Štef® je počival dva deseca v bolnišnici. Zdr® g niki so ugotovili, da ima Štefan tudi raZ® druge bolezni. Tako so našli pri njem r3^ | širjenje srca, vnetje dušnikov in začet® poapnenje žil, ne govoreč o zanemarje® . zobeh. Sestre in zdravniko so mu večkf3 očitali, zakaj se je tako zanemarjal. Za5eJ • * ’ v i 5# -so zdraviti tudi srce in pljuča, zmanjša! je krvni pritisk in minule so marsikak* ^ marsikakž® težave. Po dveh mesecih je Štefan že z®P j mogel hoditi, čeprav najprej samo s ^ glo. Zdravnik mu je dovolil, da je hodil S*V zi 14 dni vsak drug dan k zobozdravnik da bi mu vsaj za silo popravili zobe. Po treh mesecih je Štefan prišel doi®0^! Pri gibih v desnem kolku je sicer še tüjgr-tam čutil bolečino in bil neokreten, ven^.j se je drugače zelo popravil ter se p°c ^ svežega in spočitega. Sklenil „je, da s® ^e. bo več zanemarjal, kar je tudi držal na liko veselje telesnih organov, ki so 1 c-prišli do izpolnitve svojih želja in si °Pjj mogli. Ostalim starejšim vaščanom Pa y Štefan rad pripovedoval o svoji nesreči,^, ga je izrnodrila, in jim naročal, naj se ne nsmarjajo, naj si dajo včasih po trud®^. delu malo počitka, ne v gostilni, .£■; naj na svežem zraku, naj žive po zdrav-, vinih načelih, ker le na ta način bodo ostali še dolga leta sposobni za delo. ' Y f & i I 1 Slovenske zadruge — Te dni smo z veseljem brali v listih, da je koroška deželna vlada sklenila, končno vendarle popraviti veliko krivico, ki so jo aacisti prizadejali slovenskemu zadružništvu na Koroškem: izdala je odlok, po katerem se razveljavlja hitlerjanski poseg po ttašem narodnem premoženju. Mi tega dejanja ne smatramo za nikako izredno naklonjenost sedanje oblasti do Slovencev, marveč zgolj za ukrep pravičnosti in pametne uvidevnosti, ki pa vendarle zasluži, da ga kot takega priznamo in damo izraza svojemu zadovoljstvu, da je do tega po to-'škem času vendar prišlo. Naše zadružništvo na Koroškem obstaja predvsem v lepem številu kreditnih zadrug (hranilnic in posojilnic); drugih zadrug po slovenskih predelih naše dežele skoro ni. Ha polju konsumnega zadružništva nas čaka še mnogo hvalevrednega dela. Še bolj Pa bo naše kmečko ljudstvo moralo v bodoče gledati na zgraditev močnega proizvajalnega (produktivnega) zadružništva, bodi-'d da gre za zadruge za produkcijo samo, *i'i pa za nabavne in prodajne zadruge, kjer se proizvodi naših kmetij prodajajo, na drugi strani pa nakupujejo gospodarske potrebščine, ki pomagajo produkcijo zviševati (n. ur. stroji in orodje, gnojila, škropiva >td.). Produktivno in kousumno zadružništvo je ra nas zaenkrat še več ali manj pesem bo-dočnositi, — ki jo bomo pa v lastnem inte-resu prav kmalu morali začeti peti! O teh vprašanjih bo treba resno razmišljati in -tekal ukreniti, sicer nas bodo časi prehiteli. Sedaj, v tem trenutku, je pa za naše narodno gospodarstvo važno, da temeljito obnovimo in utrdimo to, kar imamo — to so naše Posojilnice. Naše ljudstvo bi radi opozorili zlasti na tri stvari, katere se morajo uresničiti, da na hovo oživljene kreditne zadruge postavimo Pa trdno podlago. Prvi pogoj je živo zanimanj e slovenskih ljudi za svoja posojii-Pice; drugi popolna enotnost vseh zadružnih uprav pri ukrepih upravne in gospodarske narave; in tretji pogoj je skupen Pogled v bodočnost in 'skupni načrti -a prihodnje delovanje. 1. Zanimanje. Slab bi bil gospodar, ki bi se vrnil na svojo kmetijo, s katere so ga pregnali, pa si takoj s početka vsega ne pogledal, v kakšnem stanju je hiša, vrt, polje, travnik, orodje itd. Prav tako lahko rečemo, da je dab zadrugar, ki bi se sedaj po oživitvi 3Vcje zadruge nič ne menil, kaj je z njo. Pa bi bil tudi slab ud svojega naroda! Zakaj naše posojilnice so zelo pomembno narodno premoženje. In tu ni vseeno, kaj bo s njimi! Naj se usoda koroških Slovencev zasuče kakor koli: tisti, ki kaj ima, nekaj velja. -Je že tako na tem svetu. Ce se kajižar repenči in zahteva to in to, ga ni veliko, slišati; če se pa oglasi trden in premožen gospodar, ima njegov glas veliko veljavo. Ali ni res? Te- resnice tudi različni družabni sistemi na spremenijo. Zato našim kmečkim ljudem, ki so v iako ponosnem številu člani posojilnic, toplo priporočamo, da kažejo za svoje denarne ustanove živo zanimanje. Naj ne bo sestanka ali zborovanja v tej zadevi, ki bi se ga ne udeležili vsi, ki se jih tiče. Zlasti glavne! skupščine ali občni zbori morajo biti pravi in pristni dokazi zadružne zavesti in narodne zavednosti našega ljudstva. Zanimanje pa se vsakomur tudi splača! Ali je — recimo — tebi, ki si naložil v svoji domači posojilnici svoje prihranke, vseeno, kako bo s tem denarjem, kakšne bodo obresti in drugo? In ali bo tebi, ki si v farni posojilnici dobil denar na posodo, vseeno, kako boš moral dolg odplačevati, koliko boš odrajtoval obresti? Ne pozabimo vsi skupaj, da bomo sedaj našim, denarnim zadrugam polagali nove temelje! Cim več bo graditeljev in sodelavcev, tem trdneje bo mogoče zabetonirati našo gospodarsko bodočnost. 2. Enotnost Temeljno zadružno načelo se glasi: „Vsi za enega, eden za vse." V teh kratkih besedah je veliko vsebine in veliko družabne in gospodarske modrosti. Samo premišljati jih je treba! Da je delo vseh za enega sploh mogoče, se mora delo vseh razvijati po nekem enotnem programu. Ne sme vsak mahati po svoje. Na ta način se povzroča sama zmeda in Škoda. Če zidarji zidajo hišo, jo delajo po gotovem načrtu. Kam bi prišli, če bi vsak zidar zidal, kakor bi se njemu zdelo! Torej mora tudi posameznik pokoriti se nekemu skupnemu načrtu, če hoče, da bo. za vse prav. V človeški naravi so lastnosti, ki se takemu sodelovanju po enotnem načrtu rade upirajo. Ljudje smo večjidel preveč zaverovani vsak v svoj prav. Svobodoljubnost je lepa reč, samo na pravem mestu jo moramo uporabljati in o pravem času, pa do prave mere. V gospodarstvu se neredko kruto maščuje. Prvi svetovalec mora biti človeku njegova pamet. Pamet pa pravi, da je enotnost v gospodarskih rečeh silnega pomena, pa naj bo to oživljene! komu po njegovem svobodoljubnem razpo-loženju prav ali ne. Vse velike stvari na svetu se isploh dosegajo le z enotnostjo, pa naj gre za vojaške zadeve, ali za gospodarstvo ali pa — za svetovni mir! Povsem napačno bi bilo, da bi posamezne zadruge ukrepale važne stvari glede uprave, glede dela in sodelovanja ter podobne odločitve, vsaka na svojo roko. V teh stvareh je treba poprejšnjega dogovora in enotnega načrta. 3. Pogled v bodočnost Kaj hočemo Slovenci na Koroškem s svojim zadružništvom doseči? Odgovor je kratek: Gospodarsko samostojnost! To ne pomeni, da bi se hoteli izolirati od svojih sosedov, pač pa, da želimo proti njim nastopati kot enakopraven gospodar na svoji zemlji. To stališče in tak položaj bomo dosegli samo z močnim in enotnim zadružništvom. Seveda mora biti to zadružništvo kolikor se le da raztegnjeno na večino gospodarskih gran in panog. S samim kreditnim zadružništvom si gospodarske neodvisnosti ne bomo mogli na celi črti priboriti. Treba je delati priprave — kakor sem že zgoraj omenil — tudi za produktivno Ser nabavno in prodajno zadružništvo. Vse pa naj bo že pod domačo upravo čim tesneje med seboj povezano. Denar — proizvodnja — blago: vse to, kolikor se ie da, v domačih rokah, To se s drugo besedo pravi, da nam ne zadostujejo le posamezne zadruge po deželi. Zgraditi moramo svojo zadružno stavbo tudi navzgor: organizirati je treba tudi osrednje zadruge ali zadružne centrale, ki bodo poslovale kakor skupna zadružna podjetja. Kreditne zadruge bodo v svoji osrednji posojilnici nalagale svoj odvečni denar in ta ga bo piodonosno nalagala po možnosti tako, da bo koristila našemu gospodarskemu napredku. Produktivna osrednja zadruga bo posredovala sredstva za dvig produkcije, osrednja blagovna zadruga pa bo v svojem skladišču prevzemala in oddajala blago za svoje članice. Se-Ie do te višine zgrajeno slovensko zadružništvo se bo moglo uspešno vzidati v zadružno poslovanje dežele in države, pa vendar ohraniti do zadostne mere svojo samostojnost. Pri načrtih za prihodnjost je torej ob oživljanju naših posojilnic treba takoj misliti tudi na oživitev oz. izgraditev osrednjega denarnega zadružnega zavoda, ki bo v naših rokah. Tak pogled v bodočnost pa zahteva točnih načrtov in dalekovidnih ter izkušenih ljudi. Bdeča delelfa — izirslna fteljahovinasla krma Za kulturo detelje je primerna v prvi vrsti težka in srednje težka zemlja, ki vsebuje zadosti fosforne kisline, kalija in apna. Ce primanjkuje tudi samo ene od teh hranilnih snovi, je uspeh pridelovanja detelje že ne gotov. Rdečo deteljo v čisti kulturi bomo gojili torej le tam, kjer so dani vsi naravni pogoji za uspeh. Če je zemlja za deteljo prelahka ali če manjka le ene ali druge hranilne snovi v zemlji, potem pridelujemo deteljo v mešanici s travami, ki nam zagotovijo dober pridelek krme, četudi bi detelja odpovedala Na dobri deteljni zemlji bomo pridelali iz vrstno, na beljakovinah izredno bogato kr mo. Detelja tudi zelo izboljša zemljo s svo jimi globoko segajočimi in močno razvitimi koreninami ter jo obogati z dušikom. Tudi če zemlja ni ravno siromašna na apnu, fosforni kislini in kaliju, se vseeno priporo ča gnojiti s temi gnojili v teku jeseni alijji-ime. Na en hektar potresemo približno 40 kg čiste fosforne kisline in 40 do 80 kg čistega kalija. S temi obroki močno podpremo deteljo, da mora asimilirati čim več dušika iz zraka. Vedno pa je treba brezpogojno poskrbeti za zadostno količino apna na detelji-ščih. Jeseni aii pozimi izdatno pognojimo z ogljikovokisiim apnom. Če nam razmere dopuščajo, vsejemo de teljo pod rž, ki predstavlja še najboljše pogoje za razvoj mladih deteljnih rastlin. Zemlji ne odvzame preveč voda in mladih deteljnih rastlin ne zasenči premočno. Najvažnejše je, da razmeroma zgodaj zapusti zemljo, da se morejo detelje še jeseni zadostno razviti. — Tudi v ozimni ječmen lahko sejemo rdečo deteljo, vendar je nevarnost, da ječmen močno poleže in detelje popolnoma zaduši. Še težje je doseči dober razvoj detelje v pšenici. To se posreči le, če je v rastni dobi zadosti padavin. Zdi se, da porabi pšenica toliko vode, da morajo šibke detelje poginiti od žeje. Od jarih žit nudi detelji še najboljše pogoje za razvoj ječmen. Slično kot rž ne odvzame zemlji preveč vode in deteljnih rastlin ne zasenči premočno. Najmanj priporočljivo je sejati rdečo deteljo v oves ali jari ječmen, ker porabita izredno veliko vede in tudi zemljo prepozno zapuščata. Na isti njivi naj sledi detelja šele vsakih sedem let. Samo na najboljših deteljnih tleh smemo odstopiti od tega pravila, sicer bomo doživeli neuspehe. Za čisto kulturo rde če detelje je potrebno 16 do 20 kg semena na en hektar. Če jo sejemo skupaj s travni mi mešanicami, potem vzamemo travnemu semenu odgovarjajočo manjšo količino de-teljnega semena. Omenjena količina semenj se bo morda zdela komu prevelika. Ker pa velik del mladih deteljnih rastlin v prvi dobe razvoja propade, je bolje sejati malo bolj gosto kot preredko. Kadar pridelujemo rdečo deteljo pod ozi-minami, je važno, da jo spomladi čimprej vsejemo. Važen pogoj za dobro uspavanje detelje je strnjenost zemlje po žetvi žitaric. Če je zemlja prerahla, se priporoča kmalu po žetvi prevaijaii njivo s težkim valjem. Opusti kajenfe!!! Tebi dekle ali žena že smem tako reči, t< Bog ne daj, da bi kaj takega zahteva! možfcih. To bi bilo prekruto! Seve, č bodo tudi med vami našle nekatere, ] edo trdile, da sem starokopitna ter jim n Privoščim vsaj to kratko veselje. O, užite I kajenju vam kaj rada privoščim. Za'm< namreč muka, če le iz šegavosti potegne; ar „dimov". ^sndar je nekaj drugega vzrok, da vai plujem opustiti kajenje. Ne morda zate ft V- J? n&zdravo, to so vam povedali zdrai as * * *6 ve®krat. Tudi ne zato, ker nežne sol rastline ne morejo uspevati v zakajene: Snovanju in končno tudi ne zato, ker n *e poljubljati nežnih ustec svojih otrol ^ si kadilka. Moj nasvet ima vse druge nč tns*16 se odvadila kajenja, boš vsai lahko podarila svoje cigarete mož' 1 zaročencu. , ti reakcionarka, me boste zmerjale vc pote3uiefe za enakopravnost. Mošls Ne f ! kadil še več' a iaz naj se odvadim y , le9a pa že ne! Kakor hočeš. j. Povede ‘6 hotela, da se je neka moja znank je avno poročila menda samo zato, kjer s g^nemu zaročencu zljubilo še njenih ci • Anapak to ni važno, na kakšen nači: da J? ljudje v zakonski jarem. Mislim p{ 1 ss morale ženske odvaditi kajenja ž itj^.samega usmiljenja do možkih. Kar 1 ko tl?, vse danes-pokadijo priča jasno, ka ezko je biti strasten kadilec. j Pelješ se s cestno železnico ali obusom, j pa ti — vkljub številnim prepovedim — pri-i smrdi iz kakšnega kota vse drugo, samo ne vonj po tobaku. Pa v kinu ali gledališču, kjer možje po novi modi brezobzirno kadijo! Oblekla si morda nežno svileno ali čipkasto oblačilce in sedaj popolnoma zamaknjena poslušaš nežne zvoke, prsi se razširjajo vsied miline glasbe, toda ne morejo kipeče zadihati, ker je zrak preveč dušljiv. Ubogi sotrpini po uradih še delati ne morejo, ker nimajo cigaret. Kajne, če bi jih imeli dovolj, bi jih nemoteno prižigali m=d delom in ne bi kleli slabe čase temveč bi lažje smotrno delali. Tako pa zbirajo vse „čifce' ter zvijajo cigarete kar iz raznih čajev, listja in celo iveri. Za zadnjo silo imam doma poln zaboj drobnih iveri, ki jih bom enkrat zmlela in z njimi „velikodušno" postregla. Saj siromaki ne vprašajo dosti kaj kade samo, da gori in smrdi. Pa recite, če niso reveži naši možje in fantje, zatorej jim morate! vsaj nekoliko pomagati. Kako požrtvovalno je mož vdan kajenju, priča naslednje dejstvo. Svojemu „bodočemu" sem dejala, da no sme kaditi kadar greva na sprehod in okuževati z dimom prečistega spomladanskega zraka, drugače bo zaman prosti za poljub. Toda „širokogrudno" se je odrekel poljubom in kadil na-| prej v veliko jezo komarjem in mušicam. Torej če je moški pripravljen toliko žrtvovati za ono malo dima, mu tega veselja nikakor ne smemo odreči Se več, katera je ze tako daleč odrasla, da če dobi nakaznico za tobak, naj nikar ne misli, da mora sedaj kaditi, temveč naj jo podari njemu ter mu s tem vsaj nekoliko olajša križe in težave s kajenjem. ate/ .,. c res nje v ti podrhtevata dve nežni bluzi, kakršne nosi mo ob času, ko je son-hia toplota premagala rimsko hlad. Tudi ti si lahko na praviš takšno belo bluzo, kajti vse kaže, da bo letošnja Cvetna nedelja res v cvetju; zatorej boš hotela biti tu di ti „nova". Prišla bo Velika noč — naj večji praznik v letu — saj v tem času praznuje človek, živalstvo, rast... Ali ne bo lepo, če boš oblekla novo bluzo, ko boš zavihtela pisan jerbas na glavo in odnesla k „že-gnu". S ponosom bo mati zrla za teboj. Za bluzo lahko vzameš kakršnokoli tenko blago: svilo, saten, da-mast, popelin itd. Lahko jo pa napraviš tudi iz lepe moške srajce pri kateri so se strgali konci rokavov in ovratnik. — Zelo lepa je bluza iz etamina, okrašena z drobnimi čipkami. Slovenci no celovškem učilelliščn Ljubljanski dnevnik „Ljudska pravica" (Glasilo KP Slovenije) priobčuje v številki 51. dne 1. marca 1946 sledeč članek: „Koroške šolske oblasti odklanjajo sprejem Slovencev na celovško vseučališče". „Da koroške šolske oblasti nimajo resnega namena, izvajati določb uredbe o dvojezičnem šolstvu z dne 31. oktobra 1945, dokazuje tudi dejstvo, da so v tekočem šolskem letu odklonile sprejem slovenskih kandidatov na celovško učiteljišče pod pretvezo, da nimajo prostora in da se je že preveč kandidatov prijavilo za sprejem v prvi razred učiteljišča. Koroških Slovencev to odklonilno stališče ni presenetilo, ker se na Koroškem tudi danes nadaljuje na šolskem polju politika zloglasnega Heimatbunda. Od leta 1920 dalje do danes ni bil na celovško učiteljišče sprejet še noben Slovenec ter je bilo ravno učitiljišče vzgojevališče vsega fašističnega in protislovenskega učiteljstva, ki je bilo vedno avantgarda pri preganjanju koroških Slovencev." Mr. Carling, vodja šolskega oddelka pri vojaški vladi v Celovvu, nam je v zvezi s tem člankom poslal sledeče pojasnilo, ki ga zaradi razjasnitve položaja objavljamo: „V šolskem letu 1945/46 niso branili nobenemu slovensko govorečemu učencu vstop na učiteljišče iz jezikovnih ali rasnih razlogov. Nasprotno, prizadevali so si, da oju- I nacijo Slovence v pogledu ha veliko po-j manjkanje dobrih učiteljev, ki bi bili zmož-i ni poučevati v dvojezičnem področju po no-■ vem načrtu. 82 učencev se sedaj uči slovenščine na I učiteljišču. To je 17, 2% od celotnega števi-1 la učencev. To je zopet več kot polovica i odstotne množine slovensko govorečih na ; Koroškem. j Od vseh 82 učencev, ki se uče slcvenšči-! ne, je 52 začetnikov iz januarja meseca 1946 : ali takih, ki so obvladali samo narečje. Ti I učenci odobravajo pouk slovenščine brez j vsakega pritiska na veliko pobudo ravna-| telja učiteljišča in nadzornika g. Justa. 32 ; tistih, ki so imeli že podlago, so razdeljeni : v vseh starostih v štiri razrede, i Pouk vodita g. nadzornik Just in ga. prof. Elfriede Avanoini. Ta se deli v razred za za-| četnike in v razred za učence z nekoliko ^ podlage. Vidi se, da stoji delo na visoki rav-; ni in da imajo učenci veliko zanimanje za I pouk ter ga tudi resno vzamejo. Veliko važ-| nost polagajo na učenje brezhibne sloven-i ščine, ki je prosta vseh vplivov narečja. Gospod nadzornik Just nadzoruje od časa do časa razrede osnovne šole v Kotmari vasi in meščanske šole v Št. Jakobu, kjer izvajajo poučevanje slovenščine po novem načrtu res dobri učitelji z velikim uspehom in vnemo.” (Nadaljevanje in konec). Drugo pa je težje: svojo voljo tako utrditi in vzgojiti, da vselej po spoznanih pravih načelih ravna. Naša volja se kaj rada nagne na slabo stran. Vsak sam Iz lastne izkušnje ve, da se človek po svoji naravi raje nagiba k lenobi kakor pa k pridnemu delu, raje k laži, kakor k resnici, bolj k nezmernem uživanju kakor pa da bi v vsem pravo mero držal itd. Voljo k dobremu in poštenemu nagibati ni vedno lahko delo, kakor ni lahko kovačevo delo, ki železo krivi, ali ravna, za kar ga pač rabi. Zdaj pa morda vprašuješ: kako pa naj kujem svojo voljo da bom tudi jaz značajen človek? Pri kovaču si že videl, da ima več kladiv, enkrat rabi težje, potem zopet lažje kladivo, kakor pač delo, ki ga dma, zahteva. Za kovanje svojega značaja imaš tri kladiva na razpolago, ki se imenujejo: odreči se! vzdrži! loti sel Odreči sa: Našo voljo nagibajo k slabemu strasti. Sedsm glavnih strasti je v človeku, poznaš jih: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost .nezmernost, jeza, lenoba. To je sedmero debel, ki rastejo Iz iste korenine, iz naše človeške narave. Ta dsbla pa se razraščajo v mnogoveje, to je v razna slaba nagnenja. Te strasti so v nas že od rojstva; kažejo se še v čisto majhnem otroku na primer; jezavost, lakomost, da 4ioče vse sam imeti in ničesar noče drugim dati, ali nevoščljivost in ljubosumnost, če vidi, da je drug otrok kaj v dar dobil Itd. Navadno je v vsakem človeku ena strast močnejša, ki ga najbolj pogosto zapelje v napake in mu kvari značaj. Te strasti mikajo in vlečejo človekovo voljo za seboj, da se jim včasih skoraj ni mogoče ustavljati, posebno še, če se pridruži mladostna lahkomiselnost in neizkušenost in še kaka zapeljiva družba slabih • prijateljev, ki tega lepega imena ne za-j služijo. Zoper te nevarnosti vzemi kladivo: odreci j se. Premagaj se ,upri se vsaki zahtevi stra-| sti, ne pusti se vleči v napake ta slabosti, j Tu velja samo eno: odločno in trdno reči: ! nočem ta ne bom! Ni vedno lahko, a čim hitreje se odrečeš strasti, tem lažje in prijetnejše je. Strasti so kakor divji poganjki na sadnem drevesu. Sadjar vsako leto drevje obreže, vse veje in vejice, ki niso rodne ampak le moč iz debla po praznem srkajo, odreže, kjer so pregoste jih razredči, potem drevo lepo uspeva in dobro rodi. Tako delaj s svojim značajem. V knjigi, ki je že nad petsto let stara, je zapisana stara resnica, ki še zmeraj velja: „Toliko boš napredoval, kolikor boš sam sebi silo delal." (Tomaž Kempčan). Vzdrži: Ne smeš se naveličati svojo voljo kovati v lep in trden značaj. Premagovati se moraš vsak dan in tolikokrat, kolikokrat te hoče strast ali slabo nagnenje potegniti s seboj, da bi storil kaj slabega. Vzdržati moraš, potem se ti volja utrdi. Sto prilož nosti imaš za to v vsakdanjem življenju. Vzdrži v dobri volji ,če te kaj razjezi ali ti nagaja,- vzdrži pri delu, ki ga imaš, dokler ga dobro ne skončaš; vzdrži v prijaznosti ta postrežljivosti med domačimi v družini; I ! vzdrži v pripravljenosti pomagati z nasvetom in dejanjem svojemu sosedu in bližnjemu, če je v stiski ta zadregi; vzdrži v resnicoljubnosti četudi bi ti laž trenutno kaj koristila, saj trajne koristi nikdar ne prinese; vzdrži v svojih pravih načelih, četudi te nekateri zaraditega zaničujejo, preganjajo ta ti krivice delajo; vzdrži v pravičnosti in ne povračuj krivice drugih z lastno krivičnostjo. Na teh primerih vidiš, koliko priložnosti imaš vsak dan, da stanovitno ta vztrajno kuješ voljo ter si skuješ značaj-nost, ki je v življenju prav tako potrebna kakor je redka. „Kdor vzdrži do konca, bo zmagal." Loti se: Ne zadostuje pa premagovanje in ne vztrajnost, potrebno je, da se tega dela veselo in pogumno lotiš. Ne odlašaj od danes do jutri, od jutri na pojutrišnje. Z odlašanjem nikoli na boš nič dosegel. Takoj se loti premagovati se in vzdržati, še danes! Pa ne nevoljen in razdražen, ne žalosten ta potrt, ampak vesel bodi, da sploh moreš s stanovitnim premagovanjem svoj značaj zboljšati in v dobrem utrditi. To ja krasno ta koristno delo, kar mora biti v veselje. Poskusi in čutil boš v sebi veselje, kakor ga čutiš, če se z vnemo in zanimanjem lotiš svojega poklicnega dela in vidiš, kako gre od rok in kako si ga lepo dovršil. In pogumno se ga loti, čeprav je od začetka težko ta si še neroden, s pogumom premagaš vse težave in Bog ti bo pomagal v plačilo za veselo in vztrajno delo. Leta 1847. se je pri nekem ameriškem far-merju (kmetu) oglasil šestnajstleten fant ob času košnje ta žetve ta se ponudil za delo. Farmer je šibkega fanta ogledal od nog do glave ta rekoč: „Za košnjo in žetev potrebujem močnih mož ne pa otrok." Fant pa je skromno in samozavestno odvrnil: „Ce pa otrok zmore delo moža, ali ni prav tako dober?" Farmerju je ta odgovor ugajal ta je fanta sprejel. Drugi delavci, sami krepki možaki, so si hoteli mladiča privoščiti, vzeli so ga pri košnji v sredo in ga na vso moč gnali. Fant pa je vzdržal tako, da so bili vsi veseli, ko je prišel opoldanski odmor. Popoldne pa je fant prosil, naj ga pustijo za prvega in je tako hitel, da so ga drugi komaj dohajali. Vzdržal je in se veselo smejal, čeprav je imel na dlaneh polno krvavih žuljev. Po večerji je prosil gospodarja za svečo. „Kaj rabiš svečo, počivat pojdi, saj si dovolj trdo delal", mu je odvrnil. Pa fant pravi: „Moram se učiti, ker po dnevi nisem utegnil." Vzel je svečo in se učil do polnoči. Z delom pri košnji in žetvi si je revni fant moral prislužiti sredstva za nadaljevanje študija. Ta fant je bil James Gar-field, ki je s svojo značajnostjo In pogum no delavnostjo postal končno predsednik Združenih držav Amerike, torej vladar ene največjih in najmočnejših držav sveta. Ti morda ne boš postal predsednik kake države, postal pa boš značajen človek, če boš rabil trojno kladivo premagovanja, vztrajnosti in vesele delavnosti. Značajni ljudje so poroštvo boljše bodočnosti vsakega naroda. POROKA 'Na družinski praznik sv. Jožefa sta se poročila g. inž. Ocvirk Milan m gač. Mlaka i Majda. Mladi mu paru želimo na žiuljenski poti mnogo božjega blagoslova. MAM OGLASI Manjše ali srednje posestvo želi vzeti v najem ali oskrbo pridna slovenska družina Ponudbe poslati na: Schuster Johan, Beljak (Villach), Muldenweg 32. j Moško kolo, zelo dobro ohranjeno, menjal« za dobro ohranjen 4 — 6 cevni radio. Ponudbe poslati na: Jerčin Jožef, Dravlje 13, p. Sv. Jakob v Rožu. i----------------------------------------------- Krojaško delavnico išče v najem popolnoma zanesljiv in pošten samski, 39 let star krojač. Najemnino plača po dogovoru. Cenjene ponudbe poslati na upravo „Koroške Kronike". Dobro ohranjen šivalni stroj bi rada nujno ] kupila ali dala kako stvar v zameno. Po-l nudbe poslati na Marija Pertsch, Rinkole. 3 p. Pliberk (Bleiburg). SotzvedEe: j Komu je kaj znano o Matvos Jožefu, p os. si-! nu iz Vesnice pri Labudu, kateri je bil V j oktobru odpeljan neznanokam? Vsa spo-i ročila naj se pošljejo na: Ana Matvos, Vesnice 8, p. Labud (Lavamünd), Koroško ] Morebitne stroške povrnem. ; Komur je kaj znanega o Arhar Leopolda? ] rojenemu v Gornji Dobravi pri Gorenji j vasi (Slovenija), kateri je bil ob koncu j vojne v bolnici v Celovcu, naj to sporoči j na naslov: Vojska Boris, UNRRA D. F- j Camp. bar. 2z/4, Peggez-Lienz. : Vljudno naprošam vsakogar, ki kaj ve o moji l ženi Johanci Pfeiffer z dekliškim imenom I Ržen, rojeni na Senožetih pri Javorniku j (Jesenice) in o Karlu Verniku, monterskeffl J mojstru pri K. J. D. na Jesenicah, naj spo- * roči na naslov.- Karel Pfeiffer, pošt» j Murau, Triebendorf 5, Gornja Štajerska. I iiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiuiiiuiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiuu» OBf A VE: i Vsi posestniki gozdov, lesni trgovci tel i druge osebe in združenja, ki so oddajale le® j pri akciji za preskrbo s kurivom korošk« i deželne vlade ali izvršili kakršno koli dele j v okviru te akcije, naprošamo, da pošlejo ■ svoje račune z obratno pošto v dvojnem iz-j vodu preko pristojne občine in pristojnega ! glavarstva na deželno poslodovstvo pomo-j žne akcije za preskrbo s kurivom, Celovec, | Miesstalerstr. 1. (Landesgeshäftsführung det | Holznotstansaktion). — Pomožna akcija *a j preskrbo s kurivom. * I Direktor za varnost objavlja: Na podlagi odredbe št. 206, ki jo je izdala vojaška vlada v Avstriji, je s 15. januarje» nošnja uniforme nemške armade prepovedana. Radi tega nima nihče pravice, brez dovoljenja vojaška vlade nositi vojaško uniformo, nekdanje nemške armade, ali njenih delov. Policija ta orožništvo sta sprejeli navodilo, javiti vsak prekršek ta odredbe vojaškemu sodišču. Roman: — KRIZ NA GORI Ljubezenska zgodba „Kakor sanje... mučne in nelepe sanje... Bledlo se mi je morda zares, od utrujenosti, od dolgega popotovanja... Kako sem govoril s Hanco, kako čudno sem jo pozdravil ...in tisti človek, ta jaz sem... vse je bilo drugače, nego bi moralo biti, nego je v resnici... Saj se mi je celo zdelo, da je bil posegel veter v globel, da je zastokal v lini." Postal je, poslušal je in strah je rasel v njegovem srcu. Zastokalo je v lini, zaihtelo; tiho je bil za-plal veter preko globeli in rob njegovega plašča se je doteknil senc. „Rad bi imel zunaj vihar, tukaj me je strah te lahne sapice ... kakor da bi ugledal nenadoma luč v svoji izbi, ki sem jo bil zaklenil ... Spati bi moral; zbudim se morda jutri ta se zasmejem čudnim sanjam..." Vroče mu je bilo prej, zdaj se je tresel od mraza; zavil se je tesno v suknjo in se je vračal proti vasi Veter ni potihnil; zdelo se je Mateju, da stoka v lini neprestano, tiho, pritajeno; glas je bil podoben ihtenju otroka. „Bog mi greh odpusti!... Jaz nisem hotel... nisem hotel ... Utrujen sem bil, pa so mi prišle na jezik besede, ki so bile skrite globoko, meni samemu komaj razumljive ... Ranil sem jo in je še odpuščanja nisem prosil! Spomnil se je na učitelja ta na njegov IVAN CANKAR prešerni smeh; še večji je bil nemir v njegovem srcu. „Jasno je vse — še besed ni bilo potreba.. . Ne z besedami — razžalil sem jo, kakor sem stopil prednjo!... Videla je, da sem daleč, komaj še da me doseže z roko..." Sočutje in kesanje se mu je zbudilo; hitel je v klanec, skoro je tekel, kakor da bi bil poslednji čas. „Ti uboga!... Ti nedolžna!" Okno je bilo temno, doteknil se ga je s čelom. Ali ne stoka veter v lini, ihti kakor otrok? Ponižal bi se Mate, pokleknil in vzdignil roke. „Razžalil sem te, Hanca, toda odpusti mi, kakor Bog odpusti... Rad te imam, tujec, ki stojim pred tabo.., Ogrni si ruto, da pojdeš z mano, čuval te bom zvesto vseh nezgod!" Zdelo se mu je, da je zašumelo v izbi, zavzdihnilo. „Hanca I“ Ni bilo glasu, utihnil je tudi veter; mrzla, mirna noč vsenaokoli. „Lahko noč, Hanca, angel varuh s teboj!" Takrat mu je legla tolažba v srce,- začutil je težko utrujenost v nogah, trepalnice so ga zaskelele ta napotil se je proti domu... Hanca je slišala v spanju prijazen glas in nasmehnila se je še v ihtenju. „Zakaj jokaš, Hanca? Glej, rad te imam!" To ni bil več gosposki Mate, kakor se je vrnil s častjo in slavo; pisano ruto je imel ovito okoli vratu, oblečen je bil v kratko, pretesno poletensko suknjico, tudi hlače so bile prekratke in ob robu razcefrane, na nogah je imel zakrpane čižme. „O, Mate, in že sem mislila, da si šel ta da se je nekdo drugi povrnil namesto tebe, tuj in gosposki človek, ki sem se ga bala... Pomisli, Mate, kako bi te mogla imeti rada, če bi se ti ne oprl krepko ob to mojo majhno, močno ramo? Kako bi te mogla imeti rada, če bi mi ne naložil na rame svojega bremena?" Sklonil Se je k njej, tako velik ta tako slaboten. „Angel varuh!" To je bilo pod kozolcem, ko je škropilo zunaj preko globeli z veliko škropilnico. Nato pa sta se napotila v klanec. Hanci je bilo neizrečeno sladko pri srcu: stopala je za njim z bosimi nogami, globoko sključena; breme, ki ji ga je bil naložil na rame, jo je tiščalo k tlom, tako globoko, da ji je škropilo do pasu od njegovih nog... IV. Gledala mu je v obraz z mirnim in čistim pogledom; nič več je ni bilo strah njegovih tujih oči in njegovih smehljajočih ustnic. „Tako zgodaj že?" „„Mudi se mi, Hanca! Zjutraj napreže, po jutranji maši. Čakaj me na poti, spremim te malo, da se lepo posloviva za tako dolgo časa... Žal mi je, da nisem bil šel že tisti večer!"" Hanca se je nasmehnila — kakor se nasrn®-hne mati otroku, sanjajočemu o tujih kraj» in neznanih čudih. Iz trpljenja se je bilo P®' rodilo veliko in mirno spoznanje ... Ozrla se je tisti večer proti nebu; iz globeli se j® bil vzdignil jastreb, krožil je v kolobari1* s široko razprtimi perotmi ter izginil na on° stran, odkoder je sijalo solnce... Jesensko jutro je bilo, megleno in hladu®' Le počasi so se trgale in dvigale težke bel^ plasti nad globeljo; zasvetilo se je časih sr nje nebo in je ugasnilo. Mate se je poslavljal od doma. Leno je dal oče roko, ozrl se je nanj komaj P° strani, pcmeknil si je klobuk na čelo ter s napotil v polje. Mateja je zabolelo, od sr® mu je zaplala rdečica v obrazu. „Glej, grešil sem, ker hočem više; izg®'5 sem se, ker sem se napotil po lepši po1*-’ Zatorej stran!" V veži se je poslavljal od matere. Stislli ji je roko in se kljubovalno nasmehnil- „Mati, ali sem tudi za Vas izgubljen? glejte me vsaj!" Žalost se je prikazala v njenih očeh. „O, Mate, zakaj nisi hotel storiti prav? Zatrepetale so mu ustnice. „Zato ker nisem hotel! ... No, Bog z ''ra1*1 vsemi!" tj Odhitel je iz veže in se ni ozrl, tudi H* se je okrenila počasi ta se je vrnila v i* komaj vzdih ga je spremil do konca vas ■ ^ Dramila se je vas, odpirale so s® “ .g kmetje so se odpravljali na polje. , poznal njih težke korake, upognjene hr ali sedaj jih je opazil celo natanko. (Dalje prihodnjič) ^ „Koroška Kronika" Izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo ta uprava lista sta v Celovcu, Völkennarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.