DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA JANUAR 1977 LETO XII. ŠTEVILKA 1 Leto 1976 se izteka. Ko ocenjujemo pot, ki smo jo Prehodili letos, lahko rečemo, da je bila uspešna. Notranjo organizacijo, ki smo jo začrtali k 1975, smo v letu 1976 še dograjevali. Dosegli smo dobre poslovne rezultate. Naši oionterji so delali na pomembnih gospodarskih in stanovanjskih objektih v ožji in širši domovini ter tujini. Z novimi proizvodi in z boljšo kvaliteto se na tržišču vedno bolj uveljavljajo tudi naše Proizvodne temeljne organizacije združenega deta. Pot, ki jo je IM P prehodil v treh desetletjih, je pot dela, odpovedovanja in strme rasti. Iz skromnih začetkov smo se razvili v eno največjih montažnih podjetij v Jugosalviji, Za katerega niso pretežke niti najbolj zahtevne naloge. Z dobrim delom je postalo naše ime znano tudi na tujem. Razvoj lastne proizvodnje pa nam je omogočil, da danes na številnih gradbiščih vgrajujemo naše proizvode. Vse, kar smo dosegli, je rezultat dela nas vseh, vsakega posameznika, posameznih skupin, oddelkov, TOZD. Vse, kar smo zamudili, kjer nismo uspeli pred konkurenco, je naša krivda. Zavedati se moramo, da kljub velikim Uspehom, še nismo naredili vsega. Pred nami bodo tudi v letu 1977 velike naloge. Podpisali smo pogodbo za gradnjo slovenskega plinovodnega omrežja, prav tako bomo sodelovali pri gradnji številnih drugih objektov. Mesto, ki smo si ga ustvarili med montažnimi podjetji, moramo obdržati. To pa bomo dosegli edino z vestnim in vztrajnim delom. Ko stopamo v trideseto leto obstoja našega podjetja, se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k njegovemu napredku, Zahvaljujem. Vsem zaposlenim od Kopra do Murske Sobote in upokojenim delavcem pa želim veliko osebne sreče, zdravja, zadovoljstva ter delovnih uspehov v letu 1977. G favni direktor STANKO KRUMPAK Stopamo v trideseto leto TAKO HITREGA RAZVOJA Ob začetku za nas jubilejnega leta smo za razgovor prosili glavnega direktorja tov. Stanka Krumpaka, da bi nam povedal samo nekaj misli in ugotovitev iz svojega dolgoletnega uspešnega dela Se še spominjate dne, ko ste začeli delati kot direktor podjetja? »Seveda se. Ministrstvo za gradnje me je imenovalo 18. 4. 1948. Toplovod je bil takrat še v Kranju. Zavedal sem se odgovornih nalog, ki sem jih imel pred sabo sam in pa podjetje. Jasno je bilo, da brez dobrih monterjev in brez dobrega inženirsko tehničnega kadra, ne bomo uspeli. Zato sem se zavzemal za ustanovitev lastne vajeniške šole v Kranju, ki je začela delati že 1.1948 in se je 1. 1952 preselila v Ljubljano.« Kakšna načela ste pri svojem delu imeli takrat in kakšna danes? Drugi o nas ZDRUŽITEV IN NOVI NAČRTI Delavci »Panonije« glasovali za združitev z IMP — Stroji, dvigala MURSKA SOBOTA, 12. dec. — Po zaslugi skrbnih priprav na združitev kovin-sko-predelovalnega podjetja Panonija v Murski Soboti z IMP Ljubljana, je kar 95 odstotkov članov kolektiva te soboške delovne organizacije glasovalo za združitev. Od nje si obetajo predvsem ustreznejšo in bolj proučeno usmeritev proizvodnje. V »Panoniji«, ki bo tako postala sedemnajsti tozd samoupravno dobro organiziranega podjetja IMP Ljubl jana, so ob sanacijskem programu zasnovali tudi bistveno spremenjen in dopolnjen delovni program, zlasti za svojo glavno dejavnost, to je izdelovanje sodobnih kmetijskih strojev. V preusmeritev proizvodnje, v kateri bodo imeli levji delež izdelki plinske tehnike in izdelovanje osebnih dvigal, pa bodo vložili do leta 1980 okrog sto milijonov dinarjev. V tem obdobju nameravajo odpreti okrog 340 novih delovnih mest, kar je za pokrajino ob Muri posebno pomembna pridobitev. Delo, 13. 12. 1976 »Poštenost, odkritosrčnost in pa držal sem dano besedo — takrat in danes.« Ali so načrti razvoja IMP uresničevali v skladu z vašimi pogledi? »IMP se je tako hitro razvijal, da tega verjetno ni nihče predvideval niti pričakoval, da se bo iz združitve dveh podjetij 1. 1963, ko je bilo zaposlenih 1460 delavcev, razvil v več kot pet tisoč članski kolektiv. Eden od odločilnih faktorjev, ki so omogočali tako nagel vzpon, je prav gotovo prenos vodenja in samoupravljanja že v 1. 1964 na takratne obrate. Zavedali smo se, da samoupravljanje brez finančne osnove ni samoupravljanje in da delavski svet ne more skrbeti samo za izvrševanja plana, ampak tudi za delitev ustvarjenega dohodka. Tako so obrati že 1. 1965 razpolagali z 50% dohodka, ustvarjenega v letu 1964 in 100% amortizacijo. Kaj je bila vaša najtežja odločitev doslej? »Prav gotovo združitev Toplovoda in Elektro-signala, ker pravzaprav nihče ni vedel, kako se bo novi kolektiv znašel, se razvijal dalje ...« Kako ste sprejeli prve oblike samoupravljanja? »Bil sem iniciator in organizator ob njihovem ustanavljanju 1. 1950. Zavedam se, da morajo biti delavci in člani samoupravnih organov pravilno in popolno obveščeni, da lahko sprejemajo pravilne in konstruktivne odločitve. Velika je tudi njihova zasluga pri razvoju obratov in sedanjih temeljnih organizacij združenega dela.« Kaj pri delu samoupravnih organov pogrešate danes? »Poudariti moram, da so v nekaterih TOZD samoupravni organi preveč pod vplivom vodstvene strukture in pogrešam pri njihovem delu več samoiniciative pri reševanju različnih težav. Takšne razmere pa se odražajo tudi pri uspehu TOZD, kar poglejte 9-mesečni obračun poslovanja. Pa niso vsega kriva vodstva, samoupravni organi bi se morali sami »nekako odtrgati« in začeti bolj samostojno delati. Večkrat se pogovarjam s posameznimi delegati in jih sprašujem, zakaj tako — pa dobim odgovor: predlagali in izvolili so mene, pa se nisem strinjal. Zato bo treba v bodoče izbirati v kolektivih najboljše delavce, ki bodo pripravljeni delati in ki bodo znali preko služb dobite ustrezne materiale in formulirati ustrezne zaključke. Na tem področju bo treba še precej delati.« Se, po vašem, v kolektivu dovolj čuti delo družbenopolitičnih organizacij? »Vse, kar sem povedal za samoupravne organe, v glavnem velja tudi za družbenopolitične organizacije. Če so družbenopolitične organizacije močne, aktivne in sodelujejo pri reševanju problematike TOZD, se odraža to tudi pri delu samoupravnih organov. Kako sprejmete obvestilo, da bi rad z vami govoril kdo od delavcev, ker se mu je po njegovem zgodila krivica? »Niti enega člana kolektiva doslej še nisem odklonil, da ga ne bi sprejel in bil pripravljen pogovarjati se z njim. Največkrat so prihajali zaradi nerešenih ali nepravilno rešenih stanovanjskih problemov ali se jim je zgodila kakšna druga krivica. Vedno sem pomagal reševati probleme delavcev preko vodstev TOZD ali preko samoupravnih organov. Ali lahko v tem trenutku ocenite, kako »diha« IMP? »Letošnjih prvih šest mesecev je bilo za IMP zelo težkih, mogoče najtežjih v zadnjih desetih letih. Nova zakonodaja je močno zavrla investicije. Zato tudi večina naših TOZD v prvi polovici DELO IN ŽIVLJENJE V TOZD PB Kratek prikaz doseženih uspehov v 3-letnem obdobju obstoja TOZD PB. V tem času smo dali osnovni poudarek na dvig družbenega standarda delavcev, tako da smo nekaterim omogočili nakup stanovanja, drugim dali kredit za gradnjo hiše, oz. socialno šibkejšim mladim družinam dodelili najemniška stanovanja. Mnogim je bila dana možnost izobraževanja ob delu, kar se nanaša na izredni študij in opravljanje strokovnih izpitov. Za vzpodbujanje širše športne aktivnosti smo najeli telovadnico in trim kabinet in polovici članov kolektiva kupili športno opremo, drugi polovici pa jo bomo v letu 1977. V tem času je bil omogočen družbeno političnim delavcem obisk seminarjev o delu družb. pol. organizacij. Glede na težko prostorsko problematiko, v kateri smo že nekaj časa, smo letos omogočili nakup novih delovnih površin. S tem bomo obstoječemu kadru omogočili boljše delovne pogoje in po potrebi povečali število delavcev v TOZD PB. Družbenopolitične organizacije TOZD PB IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni- urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. NI NIHČE PRIČAKOVAL Pogodbo za gradnjo plinovodnega omrežja je podpisal glavni direktor Stanko Krumpak PODPISANA POGODBA ZA GRADNJO PLINOVODA Dne 19. 11. 1976 je glavni direktor tov. Stanko Krumpak podpisal s francosko firmo Spie Batiqualles pogodbo za gradnjo slovenskega plinovodnega omrežja. Po pogodbi bomo izvajali celotno mestno omrežje srednjega tlaka (gradbeni, strojni in elektro del) Ljubljane, Celja, Maribora, Kamnika in Jesenic, kar tudi že projektira TOZD Projektivni biro. Dobavili bomo vse cevovode, ki jih bo izdelala železarna v Sisku. Dela na plinovodu bosta izvajali Temeljna organizacija združenega dela Ogrevanje-vodovod in Projekt-montaža-inženiring iz Maribora. Vrednost pogodbe znaša 116,000.000,00 din brez dobave cevi. Na plinovodu bomo začeli delati 15. marca, za kar se obe TOZD že pripravljata, vsa dela pa morajo biti končana do konca aprila I. 1978. ^ta ni dosegla plana. Rezultati devet mesečnega dela so znani, težko bo nadomestiti polletno šamudo. Sedaj in pa v 1. 1977 so naše zmogljivosti v celoti zasedene, razen vodovodnih inštalaterjev, kjer je dela nekoliko manj. Smatram, da konjunkture na tržišču, ki je bila od 1. 1966 dalje, ne bo kmalu ali pa nikoli več. Zato se bo treba boriti za vsako delo in se moramo zavedati, da ga bo dobil •isti, ki bo konkurenčen, ki bo delal dobro in Poceni. Poudariti moram, da je v nekaterih ^OZD kvaliteta montaže in proizvodnje padla. Odstotek reklamacij je prevelik. Tehnične službe bodo morale posvečati večjo skrb kvaliteti.« Kaj bi bilo treba storiti, da bi se IMP še bolj Povezal v celoto, da bi bilo nasprotij znotraj delovne organizacije vedno manj? »Zavest, da smo vsi odvisni drug od drugega in da šele kot celota predstavljamo IMP. Ta soodvisnost mora krepiti še večjo enotnost v TOZD in TOZD med seboj. Če bomo to dosegli, bo mnogo manj notranjih trenj in mnogo bolj uspešni bomo lahko navzven. To soodvisnost smo začrtali tudi v Srednjeročnem planu razvoja, ki predvideva enakomerno ekonomsko rast vseh TOZD. Nekatere TOZD se težko vključujejo v ritem dela IMP — zakaj! »Vsaka delovna organizacija kjerkoli ima svoj sistem in določen ritem dela. Zato je jasno, da novo priključene TOZD potrebujejo določen čas, da se vključijo, vendar je ta čas lahko bistveno krajši, če se v proces prilagajanja aktivno vključijo samoupravni organi in družbeno politične °rganizacije, ki morajo poskrbeti, da se sprejeti sklepi ob integraciji tudi uresničijo. Če znotraj TOZD ni enotna in če se pojavi še pasivnost, Potem je ta proces lahko tudi dolg in težak.« Kako načrtujete razvoj IMP v letu 1977? »V okviru srednjeročnega plana. Po dosedanjih raziskavah bo podjetje prihodnje leto polno zaposleno. Še bolj se bomo morali potruditi pri izvozu. To je naloga posameznih TOZD in inženiringa, ki se je kadrovsko okrepil letos jeseni. V inozemstvu naj bi opravili večja montažna dela na velikih energetskih objektih in industriji, izvažali pa naj bi tudi armature, livarske obdelane odlitke, RTV oddajnike, itd. Razvijati moramo kooperacijski izvoz z večjimi zunanjimi poslovnimi partnerji. Še naprej bomo razvijali 1. 1974 začrtane integracijske procese. Tako naj bi se v I. 1977 k IMP Priključilo Strojno kovinsko podjetje Panonija iz Murske Sobote, ki naj bi po integraciji proizvajala strojno-mehansko opremo za dvigala ter gotovo plinsko armaturo. Krediti za sanacijo so zagotovljeni in tako izpolnjeni pogoji za integracijo. Razvijali bomo sodelovanje z večjimi trgovskimi hišami (kakor z Elektrotehno), ki bi prevzemale večino zalog našega repromateriala ter dobavljale potrebni repromaterial fco skladišče oz. gradbišče.« Kdaj naj bi proslavili trideseto obletnico obstoja IMP? »Samoupravni organi so imenovali komisijo za predpriprave, datum še ni določen, po mojem naj bi to bilo konec septembra 1977.« Bi povedali še kaj, kar vas nismo vprašali? »Dve stvari še. Posamezne TOZD premalo skrbijo za razvoj proizvodnje, premalo sredstev vlagajo v novo, boljšo, moderno tehnologijo in nove programe. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi bodo morali zaposlene navdušiti, da bodo več storili na področju inova-torstva, racionalizatorstva in nasploh iskanju novih rešitev. Samoupravni sporazum o inovacijah mora zaživeti v vseh TOZD. Prav bi bilo, da bi vsak predlog za kakršnokoli izboljšavo objavili tudi v Glasniku, da vidimo, kje smo in slabosti odpravimo tudi na tem področju. In drugo. Sprejet je bil zakon o združenem delu. Njegova določila bomo morali v 1. 1977 prenesti v prakso. Potrebno bo sprejeti celotno novo »interno zakonodajo« in tu nas čaka veliko delo v temeljnih organizacijah in na nivoju de'ovne organizacije. Pogovor zapisal T. ŠTRUS -------------------------------------- • TOZD PMI SINDIKAT ZA POTRESNO OBMOČJE Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je sklenil, da sredstva, namenjena za malico ob praznovanju Dneva republike, nakaže kot pomoč prizadetim na potresnem področju. Ker niso teh sredstev razdelili, so lahko nakazali 30.000 din za odpravo posledic potresov na Tolminskem. STRAN 4 IMP GLASNIK V LETU 1976 Novo leto ni samo čas praznovanja, ampak je tudi priložnost, da se ozremo nazaj in pregledamo, kaj smo delali v letu, ki odhaja. Tako sem nekoliko prerešetal tudi naš Glasnik. Zapisal sem naš, pa ne vem, če je to res, saj imamo večkrat tako mačehovski odnos do njega. Najprej nekaj načelnih vprašanj, ki so se pojavljaja pri njegovem nastajanju skoraj vsakodnevno. Uredniški odbor se je redno sestal po izidu vsake številke. Na dnevnem redu: ocena številke, predlog honorarjev in predlog vsebine za naslednjo številko. Pri zadnji točki se je največkrat zataknilo. Pa ne na seji uredniškega odbora, potem, ko je bilo treba prispevke napisati in smo zanje prosili posameznika ali pa službe. In velikokrat smo prosili, ker edino to lahko storimo in smo velikokrat na dan, ko bi sprispevek moral v tiskarno namesto članka dobili opravičilo, ki ga pa na žalost ne moremo objaviti. Zato se je zgodilo, da smo planirali več materiala, kot ga dejansko potrebujemo za 16 strani in smo morali potem nekatere stvari, ki niso vezane na datume, odložiti za prihodnjo številko, pisci pa so bili skoraj vedno užaljeni. Ne moremo mimo odnosa posameznih služb in tudi posameznikov, ki So glede na mesta, ki jih r v PRIKAZ DELA UNICEF V DOMŽALAH V našem Dijaškem domu v Domžalah je od 3. do 30. decembra vsak dan odprta od 8. do 20. ure razstava, ki prikazuje delo organizacije UNICEF in del njenih novoletnih voščilnic iz prejšnjih let ter za leto 1977. Razstava je prirejena v iskreni želji, da zdrami zavest nas vseh, ki v svojem večjem ali manjšem materialnem udobju pogosto pozabljamo, da je dobra polovica človeštva še vedno lačna skorje kruha. J zasedajo, dolžni obveščati delavce in imajo na voljo dovolj in kvalitetne informacije, pa jih ljubosumno skrivajo zase, na drugi strani pa vedno kritizirajo prispevke drugih avtorjev. Prav tako se dogaja, da naši delavci marsikatero informacijo precej prej in velikokrat tudi nepopolno zvedo iz drugih virov, medtem ko za Glasnik še ni žrela in smo potem zadnji, ki kaj napišemo, ko je že vse jasno in včasih tudi pozabljeno. To pa počnemo v pretirani skrbi, da bi delavce popolnoma točno informirali, kar je na eni strani pozitivno, na drugi pa negativno, če je »vlak« pravzaprav že davno odpeljal. Zato tudi lahko kar na prste ene roke preštejemo predloge, ki smo jih objavili, če pa zahtevamo-še predloge v več variantah, potem smo pa sploh lahko brez komentarja. Če odprete Glasnik, lahko to hitro ugotovite, saj v glavnem pišemo v preteklem času, torej o stvareh, ki so mimo, o dejstvih in posledicah. Dobro obveščeni samoupravljalec pa mora vedeti tudi kaj ga čaka jutri, pojutrišnjem. Nikoli v 1. 1976 nismo (in najbrž tudi še ne bomo tako kmalu) napisali, zakaj smo kakšno delo izpustili, pa še marsikaj podobnega bi naše monterje zanimalo. Ze dolgo ni več res, da delavca zanimata samo denar in dopust. Zanimalo bi ga še marsikaj, pa mu velikokrat ponujamo slabo, staro, nezanimivo informacijo in ga »izgubimo«, ker po drugih kanalih zve marsikaj bolj zanimivega in velikokrat izkrivljenega. O ČEM SMO IN O ČEM NISMO PISALI Pa pojdimo čisto h konkretnim podatkom. V letu 1976 je izšlo 12 rednih številk in ena izredna, ki je iz naslednje analize izpuščena. Deset številk (od tega dve barvni) je izšlo na 16 straneh, dve pa na osmih. V vseh dvanajstih številkah smo objavili 261 naslovov raznih prispevkov (izpuščene so kadrovske, zahvale in objave), od tega sta jih dva avtorja pripravila 137. Poprečno na številko pride 22 naslovov, 18 fotografij, 11 sodelavcev (2 člana uredniškega odbora, 3 vodilni delavci). Skupi.o je pri oblikovanju vsebine Glasnika v 1.1976 sodelovalo 63 članov kolektiva, kar je malo več kot 1 % zaposlenih, to pa je odločno premalo. Sodelavci so iz naslednjih TOZD oz. DSSS: DSSS 19, TRAA 8, EM 7, Klima 5, TEN 4, PB 3, LSL 3, PM 2, DS 1, PMI 1, EKO 2, SKIP 1, OV 3, TIO 4. V celem letu nismo niti enega samostojnega članka objavili o Blisku, ki je poleg Dvigala in Zastopstev ostal brez sodelavca. Če strani razdelimo po glavnih temah, dobimo naslednje popreč- gospodarskemu poslovanju je bilo posvečeno poprečno 3,1 strani, družbenopolitičnim organizacijam 0,8 strani, gradbiščem 1.9, za predstavitev delavcev smo porabili 0,9 strani, prav toliko za šport, za varstvo pri delu 0,3 strani in ostalo 6,5 strani; kjer pa pogrešamo predvsem zapisov o kulturi in umetnosti, oz. o kulturnem in umetniškem snovanju naših sodelavcev, zapisov o stanovanjskih problemih naših sodelavcev in še marsikaj, kar ostane v zaprtem krogu, ker ni nikogar, ki bi probleme prenesel do katerega od članov uredniškega odbora. Premalo smo pisali tudi o delu samoupravnih organov, sploh če računamo, da je marsikomu na terenu to edini vir pisanih informacij. FINANČNO POROČILO MNOGO BOLJŠE Medtem ko analiza vsebine ni najbolj rožnata, je analiza finančnega poslovanja precej drugačna. DOPI- SUJTE V GLASNIK IMP #eeeeeeeee®geee Omenili smo že, da je izšlo skupno 13 številk ali 73.068 izvodov — poprečno 5620 na številko. Analiza stroškov pokaže: Stroški tiskanja poprečno na štev. honorarji poprečno na štev. Stroški odpreme poprečno na štev. ostali stroški (izd. fotogr.) 191.304,95 din 14.715,76 din 37.695,09 din 2.899,62 din 12.871,50 din 990,11 din 2.328,90 din stroški skupaj poprečno na štev. 244.200,44 din 18.784,64 din cena izvoda cena barvnega izvoda cena črno-belega izvoda 3,34 din 5,65 din 2,91 din Velika razlika med ceno črnobelega in barvnega izvoda in največkrat slabša kvaliteta barvnih fotografij je narekovala sklep uredniškega odbora, da smo izdali samo dve barvni številki, čeprav smo planirali 4, prav tako smo planirali tudi štiri izredne številke, pa je izšla samo ena in so zato dejanski stroški precej pod planiranimi. KAKO NAPREJ? Želimo predvsem izboljšati vsebino, ki pa jo j bomo lahko predvsem z novimi sodelavci. Zato vabimo vse, da vsaj kdaj pa kdaj vzamete v roke svinčnik in nam napišete, kaj pogrešate, kje »škri- ' parno« — nič hudega, če je pisava okorna, vsa- j kega dobronamerno napisanega predloga in pri- | pombe bomo veseli. Na enem od gradbišč so monterji predlagali, da bi imela vsaka TOZD svojo stalno stran, kar je vredno razmisliti. V Kopru in Trati sta začela izhajati biltena, ki mnogo prispevata k boljšemu obveščanju — v tej 1 smeri bodo morale razmišljati tudi ostale predvsem večje TOZD, ker bo Glasnik po sklepu ure d- ; niškega odbora še naprej ostal mesečnik. Pričakujemo vaše sodelovanje! Odgov. urednik TONE ŠTRUS POJASNILO V IMP Glasniku št. 12-76 je prišlo v članku z naslovom »Iz dela odborov samoupravnega delavskega nadzora« do dveh neljubih napak. Napaki sta nastali v delu povzetka, ki v točkah prinaša probleme, ki so jih povedali posamezni predsedniki odborov. Tako je pri TOZD SKIP v prvi vrstici napisano: — menjava vodilnega kadra, kjer je mišljeno prejšnje vodstvo, ki se je zamenjalo s sedanjim. V drugi vrstici pa je prišlo do napake pri pretipkovanju rokopisa in se vrstica pravilno glasi: _ sestava odbora slaba. Pojasnilo: dva člana sta neprenehoma na terenu in tako težko sodelujeta pri delu odbora. Vodstvu TOZD SKIP in odboru samoupravnega delavskega nadzora se opravičujemo. UREDNIŠTVO ODPRTO PISMO ČLANOM SINDIKATA IMP Drugo leto naša delovna organizacija praznuje pomemben jubilej, 30 let obstoja »IMP«. Zato je predsedstvo konference organizacij na svoji zadnji seji sprejelo sklep, da bomo svečano praznovali ta naš jubilej skozi celo leto. Praznovali bomo v več oblikah in na več področjih, tako naj bi sodelovali vsi zaposleni v naši delovni organizaciji. Kot prvo pomembno področje so prav gotovo naša prizadevanja na področju dviga produktivnosti in delovnih uspehov, tako da se bomo lahko v jubilejnem letu pohvalili, da vsaka naša temeljna organizacija posluje uspešno. Seveda bo pa pri tem potrebno upoštevati načelo solidarnosti vseh nas, na vseh ravneh in v vsaki temeljni organizaciji. Prav gotovo bodo posamezne TOZD rabile pomoč za reševanje problemov. Prizadevanja na tem področju naj bi se pričela pospešeno izvajati že s 1. 1. 1977. Drugo področje praznovanja ali »tekmovanja« je področje sindikalne aktivnosti, kjer se zopet vključujemo vsi člani sindikata, še posebej pa bodo morali biti aktivni sindikalni delavci. V vsaki naši osnovni celici, se mora odražati aktivnost sindikata kot naše najštevilnejše družbenopolitične organizacije. Ena permanentnih nalog sindikata bo prav gotovo pri naši novi samoupravni organiziranosti ter aktivno vključevanje in izvajanje pravkar sprejetega zakona o združenem delu. Prav tako je še nekaj področij, katerim smo do sedaj posvetili premalo pozornosti. Tu mislim na naše delo na kulturnem področju ter nudenju kulturnih dobrin čimvečjemu krogu delavcev. Aktivneje bodo morali zaživeti odbori in komisije pri izvršnih odborih sindikata. Posebno področje je tudi delo z mladino; mlade bo treba pridobiti zadelo in aktivno udejstvovanje na vseh področjih ter jim nuditi še v večji meri možnost izobraževanja tako strokovnega kakor tudi izobraževanja za delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. V jubilejnem letu bomo posebno aktivni na športnem področju. Tekmovanja se bodo pričela že v januarju 1977 in bodo trajala skozi vse leto. Višek pa bi dosegla na dan »IMP« v jeseni. Podroben koledar tekmovanj je tudi danes objavljen v današnjem Glasniku. Ob tej priliki bi želeli povabiti vse k sodelovanju tako, da bi se vseh tekmovanj udeležile vse ekipe iz naših TOZD. S tem bi dosegli, da bo čimveč naših delavcev aktivno sodelovalo. Prosili bi tudi vse organizatorje, ki so sprejeli organizacijo posameznih tekmovanj, da se v jubilejnem letu, ko praznujemo naš jubilej, čimbolj potrudijo z organizacijo in nudijo svojo gostoljubnost športnikom iz vseh naših TOZD. To je le nekaj akcij, ki si jih je zadalo predsedstvo OOS »IMP« za prihodnje leto. Niso našteta vsa področja, saj se bo naša aktivnost in delo čez leto dopolnjevala. Na koncu bi se vsem članom sindikata zahvalil za prizadevanja v letu 1976 ob vstopu v novo leto pa vam želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče v letu 1977. Predsednik konerence OOS IMP JOŽE ŠUBIC • IZOBRAŽEVANJE OB DELU SODELOVANJE S FAKULTETO ZA ELEKTROTEHNIKO Ljubljana, 10. 12. 1976. Na Fakulteti za elektrotehniko se je danes začel seminar za naše delavce TOZD Elektromontaža, TOZD TEN in TOZD TRAA. Seminar je na željo IMP pripravila Fakulteta za elektrotehniko in sicer katedra za regulacijo in elektromagnetne pretvornike energije, nosi pa naslov: Projektiranje in gradnja industrijskih avtomatskih digitalnih krmilij. Predavali bodo prof. dr. Rafael Cajhen, ing. Eržen (Iskra Avtomatika) in doc. Šubel. Za seminar je pripravljenih 53 slušateljev (42 iz TOZD Elektromontaža, od tega 5 iz PE Slovenske Konjice, 10 iz TOZD TEN in 1 iz TOZD TRAA) ki bodo ob petkih in sobotah prihodnje tri mesece poslušali Predavanja, sodelovali na seminarjih in eksperimentalnih vajah. Po zaključku seminarja bo Fakulteta izvedla teste, ki pa ne bodo osnova za izdajo nikakršnih spričeval, ampak bodo slušateljem pokazali, kaj so na seminarju Pridobili, predavateljem pa bo to prikaz uspešnosti njihovega dela. Gre torej za resnično dopolnilno izobraževanje ob delu. Posebna anketa pa naj bi odgovorila o bodoči obliki takih seminarjev, ki jih fakulteta namerava še Prirejati in razvijati. Seminarja se udeležujejo delavci, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in delajo kot projektanti, konstruktorji, operativci, vodje priprave dela, tehnični kontrolorji, razvijalci, vodje delavnic, itd. Za TOZD Elektromon-tažo lahko rečemo, da je na seminar poslala celotno »ekipo«, da ne bodo na seminarju samo določeni profili (kar je danes najpogostejša oblika izobraževanja). Pogrešamo pa delavce TOZD Projektivni biro, ki naj bi se seminarja tudi udeležili. Cena seminarja za vsakega udeleženca je 5.000 din in za današnje cene podobnih uslug ni previsoka. Vendar pa moramo zraven prišteti še en izgubljeni delovni dan, kar bo s ceno seminarja za TOZD Elektromontaža in TOZD TEN precejšen izdatek. Vendar je to naložba v znanje, ki se lahko zelo hitro obrestuje. Politika nei-zobraževanja ob tolikšnem napredku na vseh področjih je kratkovidna in njeno ceno smo že nekajkrat »plačali« in jo bomo še. TOZD Elektromontaža se ni slučajno obrnila na fakulteto, ampak hoče informacije »iz prve roke«. Te naloge se Fakulteta za elektrotehniko tudi zaveda, zato vprašanje »da ali ne seminar« sploh ni bilo. Udeležence seminarja sta ob začetku pozdravila dekan fakultete za elektrotehniko dr. Alojz Vodovnik in direktor TOZD Elektromontaža ing. Franc Kumše. Dr. Vodovnik je dejal, da je to prvo sodelovanje IMP in Fakultete za elektrotehniko in izrazil pripravljenost, da se Fakulteta še bolj vključi v izobraževanje ob delu naših delavcev. Na začetku sta udeležence seminarja pozdravila dekan fakultete za elektrotehniko, prof. dr. Alojz Vodovnik in direktor TOZD Elektromontaža inž. Franc Kumše (prvi z leve) Slušatelji poslušajo predavanje Upamo, da se bo sodelovanje razvijalo v obojestransko zadovoljstvo in da bomo našli več razumevanja za izobraževanje tudi v tistih TOZD, kjer ga doslej iz kakršnihkoli razlogov ni bilo. T. ŠTRUS NOV SAMOUPRAVNI SPOR O INOVACIJAH SE ŽE OBRI Kljub temu da je imela inovacijska dejavnost v TRAA pomembno mesto Že v preteklem obdobju, je še nov samoupravni sporazum o inovacijah sprožil aktivnost članov kolektiva na področju tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Primerna denarna stimulacija, ki jo omogoča nov samoupravni sporazum o inovacijah je razgibala člane kolektiva do take mere, da je komisija v mesecu oktobru in novembru obravnavala 11 predlogov, od katerih jih je pozitivno rešila 5. Višina izplačanih odškodnin je znašala 38.762 din, pri 305.283 din prihranka. Do konca novembra je sprejela komisija novih 7predlogov za obravnavo. Izmed predlagateljev inovacij moramo posebno poudariti prizadevanja in razmišljanja člana našega kolektiva tov. Vodnik Frana, ki je naslovil na komisijo kar 5 predlogov. Seveda zadeva komisija pri obravnavanju inovacijskih predlogov na nekaj težav, predvsem ali spada predlog v delokrog delovnih nalog in se ga smatra kot inovacija ali ne, ter pri določanju osnove za določitev odškodnine, upoštevaje pozitivne in negativne okoliščine (člen 46 samoupravnega sporazuma o inovacijah). Mnenja smo, da je potrebno v IMP-ju takoj razmišljati o nastavitvi profesionalca, ki bo v pomoč komisijam v TOZD pri obravnavanju tekočih in spornih zadev na tem področju. Na koncu moramo poudariti, da smo se uspešno vključili v leto inovacij. ANTON PANČUR SAMOZAŠČITA Namen in naloge samozaščite kot sestavni del civilne zaščite se bistveno razlikuje od namena in nalog družbene samozaščite. To se poudarja zato, ker mnogi ta dva pojma ne razlikujejo in je torej za njih samozaščita in družbena samozaščita isto. To pa ni res. Pri samozaščiti gre, kot smo videli^za sodelovanje vsega sposobnega prebivalstva pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja ob vojnih akcijah ter naravnih in drugih nesrečah. Naloge družbene samozaščite pa je preprečevati sovražno obveščevalno in druge dejavnosti^katerih namen je škoditi naši družbeni ureditvi ali zrušiti naš družbeni red, preprečiti drugo podobno sovražno dejavnost naperjeno proti naši skupnosti, doseči, da bo sovražna propaganda neučinkovita in varovati družbeno imetje pred škodo povzročeno bodisi iz zlonamernih ali koristoljubnih pobud ali iz malomarnosti. Vse te naloge bomo koristno opravljali le tedaj če bomo v njej dosegli potrebno množičnost. Torej velja isto pravilo za samozaščito in za družbeno samozaščito. Navedeno je bilo že prej, da veljavni zakon oz. zakonski predpisi določajo, da so občani in delovni ljudje dolžni sodelovati pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja in to tako v vojni kakor ob naravnih in drugih hudih nesrečah. To je obenem njihova moralna in solidarna obveznost do soljudi, ki so v stiski in do celokupne skupnosti. Nedopustno in z odnosi v socialistični družbi nespoljivo bi bilOjče bi kdorkoli neprizadeto opazoval stisko soljudi in ne priskočil na pomoč ali da bi vedel zanjo in nebi priskočil na pomoč pri reševanju pred škodo ali uničenju. Vsak tak primer zasluži najresnejšo obsodbo. Sicer pa vemOj da naši občani in delovni ljudje ali vsaj velika večina priskoči na pomoč prizadetim ob naravnih ali drugih hudih nesrečah samoiniciativno ali organizirano. Potrebno je le da se v tej smeri še bolje usposobijo in učinek samozaščite bo prav verjetno večji. šSHi M H* e. ž. TOZD TRAA VSEM JE ODPRTA POT Potrebe našega življenja tako hitro naraščajo, da mora vedno več ljudi vključiti svojo pamet, da pomagajo z delom in iskanjem novega. To novo, do zdaj še ne poznano, imenujemo —inovacije, te pa spreminjajo svet. Kovodimoboj za gospodarski napredek in stabilizacijo, mora biti naša dolžnost, da skrbimo za racionalizacijo proizvodnje, za zmanjšanje stroškov našega dela. jah, ki morajo biti vgrajene v naš gospodarski sistem. Z opazovanjem posameznikov pri njihovem delu ali življenju lahko odkrijemo marsikaj, kar se da koristno uporabiti. Največ možnosti imamo pri tehničnih izboljšavah. To so prijemi ^ za bolj racionalne tehnološke postopke in delo, v katerem dosežemo večjo storilnost, kvaliteto, varčevanje z materialom in energijo, pa tudi boljše izkoriščanje naprav, večjo proizvodnjo, boljšo kontrolo in varnost pri delu. Po Samoupravnem spora-|| zumu o inovacijah (sprejet | aprila leta 1976) smo tudi v | TOZD TRAA aktivneje l začeli iskati možnosti, kako bi | kaj prihranili, izboljšali in \ podobno ter celo poskušali | najti kaj novega. Tako imamo j primere, da je nekdo predla-| gal varčevanje pri embalaži, j obutvi, zboljšanju centrirnih | izvrtin, podstruzenju rotor-j jev, do predloga kontrole | črpalk med montažo in vzorčnega pregleda polizdelkov. K I tem predlogom je kajpak dala j svoje mnenje komisija. Upoš-! tevati jih je mogoče, medtem ko za kaljenja, vlivanja, je težje zaradi, kot pravijo, premajhnih serij. Lahko pa ostanejo te zadeve v prihodnje odprte tudi zato, ker lahko pričakujemo večje potrebe po teh izdelkih in se takrat iz map vzamejo »projekti«. Tako prihajamo do spoznanja, da se le konkretnost predloga lahko upošteva. Tako je bilo s struženjem drogov precej prihranjeno na času za brušenje. Ta čas je bil popravljen, vendar pa često ne odgovarja potrebnemu času zaradi raznih trdot materiala, a tudi funkcionalnost pride pod vprašanje, ker se sedaj še prehitro ocenjuje prihranke za triletno obdobje, čeprav ni nikjer garancije, da bo tak izdelek v tem obdobju še uporaben in v kakšni količini. In ko nam je znano tudi to, da morajo tehnologi po svoji dolžnosti poskrbeti za vsa potrebna orodja obdelave, se more sklepati, kdaj je kako priznanje res upravičeno, torej je presoja lahko dolga in zahtevna. To naj bi le povod za razmišljanje, ker je težko vsakomur presoditi, kaj je prav in kdaj se to lahko upošteva. Ob tem je mogoče le globje poseči v potrebo po inovaci- Imamo pa tudi še možnost predlogov, ki predstavljajo bolj racionalne rešitve. Sem štejejo vse poteze, ki niso izumi, tehnične izboljšave. V predloge štejemo želje za boljšo organizacijo dela v proizvodnji ali pisarni. Torej je vsem odprta pot do inovacij in koristimo to pravico. F. VODNIK Odbor za medsebojna razmerja TOZD TRAA objavlja prosta naslednja delovna mesta: — vodja razvojnega oddelka za regulacijske armature za delo v Razvojnem oddelku Titova 126 Pogoj: visoka strokovna izobrazba strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj — samostojni razvijalec Pogoj: visoka strokovna izobrazba elektro smeri (šibki tok), 3 leta delovnih izkušenj na polvodnikih — servisni monter—specialist za delo v servisnem oddelku Pogoj: srednješolska izobrazba strojne smeri ali VK ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj — administrativni referent za delo v komercialnem oddelku Pogoj: srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Prošnje sprejema kadrovski oddelek TOZD 15 dni po objavi. Tine Čižman ' Janez Škander • TOZDTRAA v INOVACIJE S SKUPNIMI MOČMI DJURO MAKAR se je zaposlil pri podjetju dne 6. 9. 1967 na delovnem mestu KV ključavničarja, še preje pa je končal poklicno šolo pri podjetju in se izučil za KV tezkalca in KV ključavničarja. Delovne naloge na svojem delovnem mestu uspešno opravlja. Prav tako je našim bralcem že znan kot inovator, medtem ko sedaj posredujemo njegovo inovacijo, ki jo je ustvaril skupno s svojim sodelavcem Kastelic Karlom. KAREL KASTELIC se je zaposlil pri podjetju dne 23. 8. 1966 sprva na delovnem mestu NK delavca, pozneje pa na delovnem mestu specializiranega rezkalca in se uspešno tudi uveljavil na strelskem področju. Djuro Makar in Karel Kastelic sta s skupnim prizadevanjem izboljšala postopek za rezkanje utora na ročici PEm pogona 1 L Po njuni zamisli se je izboljšal način vpenjanja pri obdelavi — rezkanju na obdelavi nosilca kazalne ure. Na ta način je bil ustvarjen prihranek v višini 59.130 din, poleg tega pa je Djuro Makar izboljšal Postopek za izdelavo utorov nosilcev PEm-20 in je na ta način bil dodatno ustvarjen prihranek. Izračun je bil narejen za 3-letno obdobje in sta v ta namen oba inovatorja prejela nagrado v skupni višini 12.682 din. ALOJZ TALER se je zaposlil v podjetju dne 1. 8. 1964. Sprva je delal na delovnem mestu KV strugarja, Po končani delovodski šoli pa je bil razporejen na delovno mesto v tehnološkem oddelku, sprva kot normirec Alojz Taler nato pa kot tehnolog. Je zelo aktiven v industrijskem gasilskem društvu. JANEZ ŠKANDER je bil štipendist pri našem podjetju. Ko se je zaposlil je bil najprej pripravnik, sedaj pa dela na delovnem mestu tehnologa. Poleg uspeha na delovnem mestu se uspešno izobražuje na Strojni fakulteti in je aktiven v mladinski organizaciji. Po predlogu Alojza Talerja in Janeza Škanderja, se je skrajšala dolžina brušenja drogov za prehodne in mešalne ventile RVmu in RVzu vseh dimenzij in je na ta način bil ustvarjen prihranek v višini 153.996 din. Obema inovatorjema je bila izplačana enkratna denarna nagrada v skupnem znesku 17.024 din. JOŽE BREZOVŠČEK se je zaposlil pri podjetju dne L 4. 1968. Sprva je delal na delovnem mestu samostojnega tehnologa, dočim danes pa dela na delovnem mestu vodja konstrukcijskega oddelka. Poleg uspehov na delovnem mestu se tudi uspešno izobražuje ob delu,saj zaključuje študij na Strojni fakulteti. . TINE ČIŽMAN je bil štipendist pri našem podjetju. Ko se je zaposlil, je bil najprej pripravnik, sedaj pa dela na delovnem mestu tehnologa. Poleg uspehov na delovnem mestu se uspešno izobražuje na Strojni fakulteti in je aktiven v mladinski organizaciji. Po predlogu Brezovšček Jožeta in Čižman Tineta se je izvršila zamenjava materiala za izdelavo izolacijskih plošč, ki se je sedaj izdeloval iz' pertinaksa in se pp njuni Franc Vodnik zamisli izdeluje sedaj iz plastičnm mas. Na ta način sta ustvarila prihranek, ki je izračunan za 3-letno obdobje v višini 74.648 din in je bila obema inovatorjema izplačana enkratna denarna nagrada v skupnem znesku 9.190 din. NAGRADA ZA RAZMIŠLJANJE O INOVACIJAH Franc Vodnik, delavec na delovnem mestu KV brusilca, je na komisijo za inentivno dejavnost naslovil 5 predlogov, vendar je komisija, skupno s tehnološko službo ugotovila, da so predlogi neuporabni in jih ni štela kot inovacije. Z ozirom na prizadevanja Franca Vodnika in za njegovo razmišljanje o racionalizatorstvu in tehničnih izboljšavah je delavski svet sprejel sklep, da se mu izplača enkratna denarna nagrada v višini 500 dinarjev. Komisija za inventivno dejavnost ugotavlja, da je sam. sporazum o inovacijah razgibal inventivno dejavnost v TOZD in da delavci razmišljajo o inventivni dejavnosti in so tudi po že ugotovljenih inovacijah prispeli na komisijo novi predlogi, ki jih bo komisija posredovala delavskemu svetu na prihodnji seji. V skladu s sklepom delavskega sveta z dne 28. 9. 1976 je bil imenovan za strokovnega delavca za intenzivno dejavnost Anton Pančur, direktor tehničnega sektorja, ki uspešno deluje na tem področju in vodi za to posebno evidenco. Ugotavljamo pa že, da v samem sporazumu ni obdelanih nagrad za razmišljanje o intenzivni dejavnosti in o nagradah za predloge, ki se v celoti ne dajo uresničiti. STREŠNE KUMA CENTRALE NOV IZDELEK TOZD KLIMA OMOGOČAJO PRIHRANEK ČASA TER ZMANJŠUJEJO CELOTNE STROŠKE Strešne klima centrale predstavljajo tovarniško zaključene zračne upore ter velikosti prezračevalne oziroma klimatske naprave, namenjene za hladilnih agregatov. Tehnični zunanjo montažo ter jih dobavljamo kot montažno priprav- podatki, ki segajo preko Ijene enote z gotovimi cevnimi priključki, notranjo instala- navedenih, zahtevajo izven-cijo, električno, regulacijsko in hladilniško opremo, kar vse serijske izvedbe strešnih je montirano in preizkušeno v tovarni. klima central in so indivi- , , dualna naročila. Običajno take centrale kot oprema, kakor tudi celotna zaključene enote transporti- cevna povezava. Potrebe trga so zahtevale, ramo s kamionom ter jih z Opremo, vgrajeno v pro- da smo se lotili izdelave tzven-dvigalom postavimo na že štor za obdelavo in transport tipske stresne klima centrale, pripravljen osnovni okvir na zraka, predstavljajo: zaščitna v katero so vgrajeni vsi ele-strehi. Za povezavo zračnih rešetka, regulacijske žaluzije menti za pripravo in transport zraka, tako da monter na objektu Priključi samo dovod Osnovna izvedba Z vodnim bitje njem m Z uparjevalnim hlajenjem Prostor za klimatsko opremo . Instacljskl prostor energije. V Jugoslaviji smo prvi izdelali strešno klima centralo za pretok zraka 100.000 kub. m/h pri pritisku zraka 50 mm VS in toplotno močjo 1,200.000 kcal-h. Sama centrala je izdelana iz jeklene konstrukcije, katera je obložena s 50 mm debelimi fasadnimi elementi TRIMO. Le-ti so izdelani iz dveh Al profiliranih pločevin, vmes pa je kot polnilo trdi penjeni I E poliuretan. Takšna plošča je dober toplotni izolator (pre- hodnostni faktor k — 0,44 kel/kvad. m h'stop. Celzija), ima majhno ‘težo (12,30 kg/kvad. m), neobčutljiva je za atmosferske in mehanske vplive, plošča je negorljiva, poleg tega pa daje še lep videz. To pa so pomembni faktorji, ki smo jih zahtevali pri strešni klima centrali. V centralo smo vgradili grelnike zraka, ventilatorje, filtre, regulacijske žaluzije in fiks.ne žaluzije. Za pravilno delovanje in zaščito pa je centrala opremljena z vso potrebno avtomatiko in električno komandno omarico. Pri opremi centrale smo stremeli za tem, da smo vgradili elemente, ki jih izdelujemo sami ali pa TOZD v sklopu IMP, kar predstavlja v proizvodnji določene prednosti. Strešne klima centrale so za jugoslovansko tržišče nov izdelek, ki je iskan proizvod tudi drugod po svetu. IMP TOZD KLIMA ima v razvojnem programu osvojitev tipske vrste teh klima central s poudarkom uporabe pretežno domače opreme, razen seveda hladilnih agregatov. STANE ZAVRŠNIK, dipl. ing- Pogled v notranjost strešne klima centrale kanalov, električnih priključkov in cevovodov porabimo le nekaj ur, nakar je strešna klima centrala pripravljena za obratovanje. Po navedbah tuje literature se zmanjšajo celotni stroški do 25 % v primerjavi s pripravo prostora za klasično izvedbo klimatske naprave, pa naj bo to v sami stavbi ali pa na strehi stavbe. Dodatno moramo seveda upoštevati pri tem še prihranek pri koristno uporabljivem prostoru, ki ga pridobimo s postavitvijo take strešne klima centrale na prostem. Serijsko proizvedene tipske strešne klima centrale imajo vgrajene sestavne dele za mešanje, filtriranje in ogrevanje zraka, pogostoma pa so opremljene z vodnim hlajenjem ali pa s hladilnim kompresorskim agregatom. Strešne klima centrale imajo običajno ločen instalacijski prostor ter prostor za opremo obdelave in transporta zraka. V instalacijskem prostoru je vgrajena vsa električna in regulacijska za mešanje zraka, zračni filtri, zračni grelniki (lamelni menjalniki) ter radialni ventilatorji za dovod zraka. Poseben del prostora v takih centralah lahko zavzema oprema za hlajenje zraka preko lamelnih menjalnikov toplote s pomočjo vodnega hlajenja ali pa s pomočjo kompresorskega hladilnega agregata. Redkost predstavljajo pri teh klima centralah grelniki zraka, ogrevani s plinskim ali oljnim zgorevanjem, pri čemer prihranimo toplovodne priključke ali pa ovla-ževanje zraka s pomočjo vodne pare v dovodnem kanalu zraka. Glede zmogljvosti teh klima central moramo reči, da so tipizirane serijske naprave, grajene v osnovni izvedbi (samo toplo—zračno ogrevanje) za količine dovodnega zraka do 80.000 kub. m/h ter ogrevalne zmogljivosti do 1,200.000 kcal-h. V primeru, ko imajo te naprave vključeno tudi hlajenje,se seveda količine zraka odgovarjajoče zmanjšajo glede na dodatne TOZD ELEKTROMONTAŽA BRITI IZ VARSTVA PRI DELU Zadnje čase v TOZD Elektromontaža intenzivno potekajo izpiti delavcev, oziroma preizkusi znanja iz Varstva pri delu. Do sedaj se je izpitov udeležilo okoli 80 % zaposlenih. Velike težave povzroča sam način dela in življenja neposrednih delavcev, ker so naša gradbišča praktično po vsej Jugoslaviji. Kljub temu lahko zaenkrat rečemo, da se število nesreč pri delu, ki je leta nazaj nekoliko naraščala, občutno zmanjšuje. To je zasluga v-prvi vrsti tudi izpitov, ki so večinoma kar na gradbiščih. Do sedaj to ni bilo mogoče, ker je vodja službe za varstvo pri delu v IMP — dipl. ing. Hudoklin imel preveč dela. KAJ SO IZPITI IZ VARSTVA PRI DELU IN KAKO POTEKAJO? Izpite, oziroma preizkus znanja, opravijo neposredni in vodilni delavci, ki se na kakršenkoli način srečujejo z možnostjo za poškodbe. Nepoznavanje načina dela, pravilne uporabe osebnih zaščitnih sredstev ter orodja, ima lahko hude posledice. Zato skušamo s kratkimi predavanji ob izpitih seznaniti delavce s temi dejavniki. Izpiti so v obliki testa in jih zaposleni opravijo enkrat na dve leti. Vodilni delavci imajo pismene preizkuse znanja, medtem ko dobijo neposredni delavci 25 vprašanj s tremi odgovori, od katerih je treba obkrožiti pravilen odgovor. Testi so zelo enostavni in lahko se še dvakrat ponavljajo, če delavec naredi več kot pet napak. V primeru, da delavec tudi tretjič ne naredi izpita, se takšnemu delavcu prepove delo in se ga prestavi na nižje delovno mesto (po zakonu!). Rezultati izpitov v TOZD Elektromontaža so do sedaj izredno dobri, saj samo 8 % delavcev ni prvič naredilo izpita. ZORAN BARESIC, ing. PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE Praznovanje 29. novembra je širom Jugoslavije s posebnim poudarkom in svečanostjo. Ob vsaki obletnici nas živo spominja na dogodke izpred preteklih let, ko so delegati II. zasedanja AVNOJ-a prehodili dolgo in težko pot, da so postavili temelje današnje socialistične ureditve. V takšno praznovanje, s takšnim poudarkom, se je vkl jučila tudi TOZD TRAA in organizirala proslavo s prizvokom svečanosti in spoštovanja. Politične organizacije so pripravile program, k sodelovanju povabile še zunanje izvajalce, ker le-teh TOZD TRAA nima. Zelo rad se je odzval vabilu moški pevski zbor ZB Karol Pahor iz Šiške in recitatorji mladinske organizacije Centra za strokovno izobraževanje Šentvid pri Ljubljani. Proslava je bila pripravljena in bi se morala pričeti ob 14. uri, to je po končanem 8-urnem delu dne 26. 11. 1976. Pri načrtovanju proslave so bile politične organizacije TOZD TRAA v dvomih ali se bodo proslave udeležili tudi tisti delavci TOZD TRAA, ki so se za praznike odpravljali na svoje domove v druge republike. V ta namen smo delavce dobro obvestili, zato so se proslave udeležili v polnem številu, kljub temu da se je proslava začela s polurno zamudo, zaiadi zadržanosti pevskega zbora na drugem mestu. V tem primeru so delavci TOZD TRAA pokazali visoko zavest delavskega razreda, ki zna spoštovati in ceniti v revoluciji pridobljene pravice, za katere je bilo potrebno potoke krvi. V programu je bil poleg partizanskih in borbenih pesmi ter recitatorjev, tudi govor o pomenu praznika 29. novembra. Poudarjeni so bili postavljeni odloki na II. zasedanju AVNOJ-a 29. 1 1. 1973, izvajanje teh odlokov med NOB in po osvoboditvi in razvijanje teh do danes. K letošnjem praznovanju 29. novembra pa se je pridružil še en zelo pomemben dogodek, ki pa bo ostal kot zgodovinski dogodek in je najbolj primeren, da se ga praznuje z rojstvom republike, to je sprejetje Zakona o združenem delu. S sprejetjem tega zakona je zmaga misli in dela milijonov delovnih ljudi Jugoslavije, ki jih vodita Zveza komunistov in tov. Tito. Hkrati zakon označuje začetek novega zgodovinskega obdobja v razvoju naše revolucionarne socialistične samoupravne družbe. V vseh letih od 11. zasedanja AVNOJ-a nismo praznik republike dočakali praznih rok, to je samo z lepimi besedami. Vsako leto ta zgodovinski dan dočakamo z novimi delovnimi podvigi in zmagami, je bilo poudarjeno na koncu govora. S pesmijo Radovana Gobca »Pesem o svobodi« je bil svečani del proslave zaključen. Zastopnik RK Slovenije je nato podelil priznanje krvodajalcem TOZD, za 50-krat darovano kri je dobil priznanjeAvšič Jurij za 20-krat pa Bukovec Rudi. N. Z. r -"n SODELOVALI SMO PRI GRADNJI HLADNE VALJARNE NA JESENICAH Dne 28. novembra so na Jesenicah slovesno odprli hladno valjarno, ki pomeni za naše gospodarstvo veliko pridobitev. Hladno valjani trakovi bodo bistveno spremenili prodajni asortiment železarne Jesenice, saj bo tako velik del proizvodnje zapustil Jesenice finaliziran v hladno valjanih proizvodih, kar bo omogočalo tudi v različnih konjukturnih in dekonjukturnih časih ustvarjati normalne pogoje za nadaljnji razvoj, tako železarne kot tudi okolice. Hladna valjarna bo s svojo proizvodnjo v vrednosti čez 1.500 milijonov din na leto bistveno povečala produktivnost na zaposlenega. Domača proizvodnja dinamo hladno valjane pločevine in trakov bo omogočila povečati proizvodnjo elektro motorjev za vse vrste pogonov, gospodinjskih strojev itd. Upravičeno lahko trdimo, da bo ta vrsta proizvodnje generator nadaljnjega razvoja elektro kovinske predelovalne industrije. V svojih mnogokratnih učinkih bo hladna valjarna: — povečala produktivnost dela žele-zarjev, — omogočila povečanje direktnega izvoza Železarne, — znižala delež transporta in energije v celotnem prihodku Železarne, — omogočila nadaljnjo finalizacijo lastnega plemenitega jekla, — povečala delež prodaje proizvodov Železarne v neposredni okolici in s tem povečala konkurenčnost svojih proizvodov, — zmanjšala uvoz deficitarnih re-promateriaiov, — omogočila razvoj proizvodov in povečanje izvoza visoko kvalitetnih finalnih proizvodov elektro kovinske predelovalne industrije. PRI GRADNJI SODELOVAL TUDI IMP In kaj smo delali na Jesenicah: Med glavnimi dobavitelji elektroopreme je naša TOZD TEN, ki je dobavila stikalne celice, trafopostaje, kompenzacijo. Večino del je opravila TOZD Elektromontaža: visokonapetostno omrežje, razsvetljava hal, el. instalacija ventilacije in ogrevanje hal, el. instalacija vodikarne, butanski postaji, OTK, aneks RTA in drugih manjših objektov. Med glavnimi projektanti elektroinsta-lacij je TOZD PMI Maribor. Za hladno valjarno so projektirali trafo postaje in nekatere druge objekte. Delavci TOZD PMI so prav tako sodelovali pri montaži strojnega dela, kjer so poskrbeli za ogrevanje m prezračevanje hal. IMP pa je za strojni del dobavil še akumulatorje za zrak. butanski uparjevalec, ventilatorje in projektiral še razne instalacije. Največ dela pri gradnji hladne valjarne so opravila naslednja domača podjetja: GIP Gradis Jesenice za vrednost 95 milijonov din, Metalna Maribor za 93 milijonov din, Hidromontaža Maribor za 46 milijonov din, IMP Ljubljana in Maribor za 30 milijonov din, SGP Projekt Kranj za 29 milijonov din, SGP Sava Jesenice za 26 milijonov din in PALK Šibenik za vrednost 21 milijonov din. Za opravljeno delo pri gradnji hladne valjarne Bela je dobil IMP posebno priznanje, med posamezniki pa vodilni monter Ivan Skale. Njegovo izjavo ob otvoritvi objavljamo v celoti: »V Železarni sem 25 let, toliko časa že sodelujemo z vami. Za hladno valjarno smo preskrbeli transformatorske postaje, visokonapetostni razvod, ogrevanje, ventilacijo, razsvetljavo in signalne naprave. Drugače pa delamo v IMP tudi druge proizvode, na primer, črpalke. (Imamo lastno livarno.) Veliko delamo tudi po svetu (skupaj nas je okoli 6.000), v obeh Nemčijah, v Iraku, v načrtu pa imamo še dela v Alžiriji in v Tuniziji. Pri nas postavljamo nove industrijske objekte v Bosni, v manjšem obsegu pa še v Mariboru, v Celju in v Varaždinu. V 25 ledh, kar sodelujemo z Železarno, smo opremili vse nove objekte, skoraj vsak obrat je šel skozi naše roke. Sodelovali smo dobro, zlasti z operativo nove valjarne. Največ smo imeli okrog 35 zaposlenih. V večini smo starejši, zato smo se normalno vključili v jeseniško življenje, mlajše pa smo s svojim zgledom potegnili za sabo. Nekaj se jih je tu celo poročilo. Kot že rečeno, sem že 25 let tukaj. Ko bomo končali z deli, grem proč. Zatrdno se še vseeno nisem odločil. Na Štajerskem imam hišico, proč od cest in industrije. Res, dobro smo se razumeli, zato pa je tudi toliko narejenega.« (Vsi podatki so iz posebne priloge Žele-zarja št. 47-76) Kopalne kadi kompletiramo kar na prostem Nova podoba Voljč, v prikolici ob prvi hiši so domovali naši monterji, ki so delali na tem gradbišču Z OBISKA V POSOČJU Mislim, da ni treba posebej opisovati, da smo tudi mi IMP-jevci med tistimi, ki so prvi priskočili na pomoč občanom, ki so bili v letošnjem letu nenehno v strahu za lastno varnost in premoženje, kateremu je v skoraj petmesečnem obdobju vseskozi grozila naravna ujma v obliki potresa. Enkrat šibkejšega, drugič močnejšega pa do tistega katastrofalnega v septembru, ko se je ta prelepi košček slovenske zemlje tako zatresel, da je začel podirati vse kar so pridne in neumorne človeške roke zgradile tu v Breginju, Sedlu, Volj-čah in drugih vaseh ob naši zahodni meji. Kot vemq,potres ni prizadel samo naših krajev temveč tudi obsežno področje v Furlaniji^kjer je bil tudi epicen- Ob prvih uradnih vesteh o katastrofi, ki je prizadela Posočje,smo v vseh TOZD IMP takoj priskočili na pomoč prizadetim in sicer tako, da smo preko sindikalnih organizacij poslali denarno pomoč, kot prvo, kar smo lahko takoj nudili. Obala, ki je imela svoj operativni štab pri Kraško-obalnem sindikalnem svetu, v Kopru, je takoj začela ukrepati in prva formirala motorizirano gradbeno skupino s težko gradbeno mehanizacijo, ki je že tri dni po september-skem potresu odšla na delo v najbolj prizadete kraje, da bi odstranila ruševine, ki so zakrile poti in dohode do posameznih objektov. Kot sedaj vemo, je ta ekipa odlično opravila svojo nalogo. Zakaj omenjamo to, zato ker smo tudi mi v projekt montaži v Kopru imeli svojega predstavnika v tem štabu, kjer se je koordiniralo delo in pošiljanje pomoči v potresno prizadeta področja. Ko je republiški štab za pomoč in obnovo Posočja mobiliziral razpoložljive gradbene in druge kapacitete,smo v to akcijo bili vključeni tudi mi. S predsednikom sindikalne organizacije IMP Projekta montaža Koper sva pred novembrskimi prazniki obiskala (beri obiskal kajti tov. Zupan je bil tu skoraj vsak dan,saj je bil odgovorni operativec za Posočje) naše fante, ki so delali v Voljčah, Selu in Breginju. Vem, da ste vsi dragi bralci mnogo slišali in videli kaj se dogaja v Posočju, saj so naša informativna sredstva stalno in sproti obveščala o teh dogodkih. Toda eno je slišati in videti, drugo je doživeti. Slišati besede, dež, dež, blato, mraz in druge vremenske neprilike, ki so pestile skoraj dve tretjini delovnih dni naše monterje v breginjskem kotu,le niso samo besede ampak stvarnost, ki človeku, če je še toliko odporen, zlomijo voljo. No,v primeru Posočja pa je še enkrat zmagala človekova volja in pripravljenost pomagati sočloveku, ki je potreben hitre in nesebične pomoči. Tu v Posočju so se zbrali gradbinci iz cele Slovenije in delo organizirali tako, da bo v pičlih dveh mesecih zgrajenih nekaj manj kot 500 stanovanjskih hiš in drugih objektov skupnega pomena. Sprehc'1 skozi potresno področje daje občutek, da je tu zbrana cela Jugoslavija, ki je nesebično in hitro priskočila na pomoč svojim rojakom. Solidarnost, ta človekova vrlina, se je tu še enkrat pokazala, kot tisto, kar nas veže v sili in stiski ali v posameznih situacijah, ki smo jih priča. No, pa se povrnimo k našim monterjem, h katerim smo tudi prišli, da se pogovorimo o problemih, ki jih tarejo. Naš obisk je veljal najprej skupini, ki je bila v Voljčah, kjer sta naša delavca: vodilni monter Anton Krmelj in njegov pomočnik Jože Lovrenčič ravnokar kompletirala kopalne kadi kar na prostem, da bi opravila zaključna dela na montažnih stanovanjskih hišah v Voljčah, ki jih gradi škofjeloška Jelovica. Ko povprašam kako to, da delata na prostem in takorekoč serijsko pripravljata kadi in druge prjključke, mi odgovorita, da montaža gradbenih elementov poteka tako, da šo najprej na vrsti gradbinci, ki opravijo montaže in postavitve sten, potem pridemo mi vodovodarji. Če kasnijo z deli (to se zgodi večkratlmoramo mi, ki finiširamo, to nadoknaditi tako, da ni zakasnitev, če nočemo biti tisti, na katere se večkrat brez vsakega vzroka strese nejevolja. No, če je dobra volja in medsebojno sporazumevanje,gre tudi takrat.kadar se nam zdi, da je nemogoče narediti v tako kratkem roku, kot je bil tu na potresnem področju. V Voljčah smo kompletirali 15 stanovanjskih objektov. Vse imetje, ki je tej ženici ostalo, je lahko strpala v tole improvizirano barako in prikolico. Življenjske razmere so podobne onim, ki smo jih prene-kateri doživeli med drugo svetovno vojno, le s to razliko, da nam takrat ni imel kdo pomagati, danes pa ima kdo in imamo s čim 'Jr,?-'* Vas Sedlu. Gradbena dela: SGP Pionir. Novo mesto In to je novi Breginj pa^o se1irt„Va,!!ihi."PrrUienihPOS,7jihS0r'a‘aka“SilnabivaJišt“’po^od, kamor si stopil, samo mravljišče pridnih delovnih rok. Kiju ukrepali ' k obJa'1Jamo,ze zgodovina. In prav je, da smo tako hitro blatu, kupom materiala, sveži zriti zemlji ni bilo tu v Breginju nejevoljni obrazov, ker so vsi vedeli, zakaj so tu. Stari rek pravi: »Kdor hitro da, dvi krat da.« In res je. Iz Voljč nas je vodila pot v Sedlo, vasice pod Breginjem. Sedlo je bilo ob potresu močno prizadeto in je nastalo skoraj novo naselje, saj je bilo tu zgrajenih 30 novih stanovanjskih hiš. Izvajalec gradbenih del je bil tu novomeški Pionir. Delali so noč in dan. samo. da ne bi zamudili roka in dane obljube, da bo do dneva republike nared točno določeno število hiš. Ker so naši monterji tu že opravili svoja dela, gremo naprej v Breginj. Da, tu je bil nekdaj Breginj, vasica s preko 85. hišami. Človek, ki je bil tu pred potresom, je imel občutek, da se je čas ustavil, ustavil zato, ker je bila ta vasica nekoliko odmaknjena od večjih dogaja rij, od hitre industrijalizacije, ki je v ta kot prepočasi prihajala. Od starega Breginja je ostalo še nekaj več kot ducat hiš. Tudi te so bile poškodovane, pa ne toliko, da se ne bi mogle popraviti, zato so nekatere že povsem obnovljene, druge pa še obnavljajo. Nedaleč od starega Breginja raste, oziroma je že zrastel novi Breginj, kjer je 79 novih objektov. V Breginju, kjer je bilo naše največje gradbišče, je bilo tudi večje število monterjev, ki jih je vodil vodilni monter Silvo Germanis, po naravi skromen, bolj tih, pa vendarle tako delaven in prodoren, da operativec, ki njemu zaupa delovne naloge, dobro ve, da bo točno do roka in kvalitetno narejena. Mislim, da bi bil krivičen do ostalih fantov, ki so bili tu, ker so vsi do zadnjega zaslužili pohvalo saj so opravičili zaupanje, ki jim ga je kolektiv izkazal, ko je poveril izvajanje del v teh težkih delovnih okoliščinah. Neprijetno je bilo tudi to, da so se fantje morali tudi trikrat na dan preoblačiti, ker so bili premočeni do kože in še do vrh glave blatni, saj je bilo gradbišče ena sama luža. Človeku je prijetno pri srcu, ko vidi, da niso bili zaman vsi napori in tudi odrekanja v korist Posočja. Poudariti želim, da se je naša TOZD prav na priporočilo v začetku tega sestavka omenjenega operativnega štaba za pomoč Posočju odrekel dvodnevnemu izletu. Naš solidarnostni prispevek je bil tudi dve delovni soboti. Prav zaradi izleta je bilo med delavci nekoliko negodovanja, vendar menim, da smo tudi v tem oziru, ko smo sindikalnemu vodstvu odsvetovali organizacijo izleta in nakazilo teh sredstev potresnemu področju, pravilno ravnali in je bila ta pomoč dana ob pravem času in nesebična. Ko človek v predprazničnem vzdušju hodi po Breginju, vidi, da je naša solidarnost brezmejna, da se tudi tu manifestira naša socialistična usmeritev k humanizaciji odnosov. Še enkrat se je utrdilo in praktično izkazalo zaupanje v lastne sile in moč delavskega razreda in vseh občanov, ki so pripravljeni tudi za ceno lastnih odrekanj zagotoviti nemoten razvoj, pomagati tistemu, ki je pomoči potreben, da bo naš jutri boljši in srečnejši za vse. Ko odhajam iz Breginja,v katerem je še dosti dela kličemo, srečno tovariši. PETER ŽIGANTE TOZD Livarna Ivančna gorica TOZD TIO TOZD TRAA NAŠI JUBILANTI V petek tretjega decembra so se v Ljubkem hotelu Union zbrali naši letošnji jubilanti — delavci, ki so dvajset, oz. deset let čl9,Nega kolektiva. Bili so iz vseh TOZD in DSSS razen Murske Sobote, Ptuja, Maribora i", Pra, ki bodo zaradi oddaljenosti srečanje organi- 'VI M j * zirali sami. Jubilante je najprej pozdr9'^mestnik predsednika DS podjetja, tov. janez Brajer in poudaril pomembnost stalnos^Ncev za podjetje. Nanizal je nekatere naloge, ki nas čakajo in ki jih bomo lahko uspešno rP‘? dobrimi kadri, katerega del so prav gotovo tudi jubilanti, kar so dokazali z dolgoletnim delom. Za delo se je jubilantom zahvalil tudi glavni direktor tov. Stanko Krumpak,yl "usindikalne organizacije pa predsednik konference osnovnih organizacij sindikata. |C: °že Šubic. Namestnik predsednika delavskega sveta jim je nato podelil posebna priz>'3W' Večer je minil v veselem razpoloženju, za katerega so poskrbeli Litijski fantje. Pogovarjal sem se z nekaterimi deset in dvajseMNledice. Kako drugače je bilo, ko sem se učil. letniki. Veliko spominov je bilo obujenih na tiste ^nes imajo vajenci čisto druge pogoje. Imam pa precej drugačne čase. Dvajset let je pravzaprav zejMpombo, pa ne na današnji večer. Preveč gle-dolga doba v človeškem življenju, dolga tudi v attio na socialne probleme, ki to sploh niso ali pa istem podjetju, morda celo na istem delovneif^zato, ker nočejo delati in živijo na račun družbe, mestu — imamo tudi take. Ve|ja tudi za naše podjetje — zato naj bi zares Motovili, kdo je in kdo je res pomoči potreben,« »Začela sem na istem delovnem mestu, edin9 Pfavi vodilni monter, želja: da bi jih dočakala še vsaj deset Teh dvajs® Bolje je tudi v TOZD, ki so bile med zadnjimi je hitro minilo. Pravzaprav nisem nikoli razmišlja Priključene k IMP. »Krize se še vedno pojavljajo, la, da bi odšla drugam, stanovanje iman1 a gre na bolje. Najhujši pa je stanovanjski preblizu.« Potem se je pogovor zasukal drugam ern,« pravi monter z desetimi leti »staža« pri Tovarišica pri sosednji mizi je deset let pri podjet1Podjetju ju. L "Za samoupravljanje še nismo zreli. Prehodna »Do deset let še razmišljaš, da bi odšel, potu pomeni spreminjanje zakona o združenem ne več. Pogrešam družabnost, ki jo je bilo včasi elu v življenju. Delavski sveti so šele sedaj zaži-mnogo več, pa čeprav smo delali in živeli v mnog *li tako kot je treba, marsikje pa še tudi ne. težjih razmerah. Ljudje imamo vedno manj čas* ^hioupravljanje ni razprava samo o tem, koliko drug za drugega. Kar poglejte današnji večer °Hio delili, ampak moramo razumeti tudi širše eden od namenov je tudi ta, da bi se med seb0- *etese, kjer pa največkrat odpovemo,« pravi spoznali, pa mislite, da se bomo...? Bi mora "delavec, ki tudi stopa v tretje desetletje dela pri drugače organizirati.« »Večkrat smo se borili 1 "Ir. obstoj, vsakdo mora malo potrpeti. Zelo P9 . .‘Nikoli nisem razmišljala, da bi šla drugam, membno je, če se zaposleni na delovnem me?nLltr°> preveč hitro so minila ta leta. Vedno je še dobro razumejo, saj v podjetju preživimo «TIVelo upanje, da bo bolje. Najhuje je bilo takrat, dneva. Prav nič nam ni hudo, čeprav nekatc o se je zače[0 krhati prejšnje podjetje in nismo negodujejo, ne bi šla drugam. Presenečena sejj ,p eli, kako bo in kam se bomo priključili. Včasih ■ nad nocojšnjim odzivom in »štimunga« je tu težko, ko dobi človek občutek, da izkušnje nič dobra,« je pripovedovala tovarišica, ki že dvajs Veljajo, da je diploma pravzaprav vse. Želim, let deli svojo usodo z IMP. .L N še tako dobro uspevali tudi vnaprej, zase pa Delovna organizacija se je v zadnjih letih ze . a bi bila zdrava. Presenečena sem nad nocojš-hitro razvijala. Število zaposlenih se je nag Mhti dobrim vzdušjem,« pravi tovarišica, ki je a pri podjetju pred dvema desetletjema. . . s *a trenutek so bile pozabljene skrbi, vsaj tiste bilo električarjev od 80—100 in kmalu sem ' danje doma, kajti o onih drugih pri delu je poznal. Na »desetletnici« sem precej ljudi beseda tudi ta večer. Spominjali so se števil- na), danes jih že veliko manj. Tiste kolegialnos •> znancev, ki so začeli z njimi in so danes kdo ve ki je bila včasih, ni več. Standard je ljudi pokvaj- J®- Prijeten večerje hitro minil, vsem pa želimo, vsakdo hoče čimveč, drug drugemu smo nevosc J bi se prj SVojem delu dobro počutili tudi v dru- vi. Hiter tempo dela in življenja pušča prav goto ■ bt oz. tretjem desetletju. E 8! m TOZD Elektromontaža TOZD OV TOZD SKIP NA MORJU, A NE NA DOPUSTU Ob besedi morje se takoj spomnimo vročega sonca, zagorelih obrazov, poležavanja na soncu, spomnimo se dopusta. Toda v tem letnem času tudi na morju ni gneče, še vedno pa številni turistični napisi vabijo, a vse je tako prazno in zapuščeno. Toda ko smo hoteli v začetku decembra na Lošinj, je na trajekt, ki vozi iz Porozin do Brestove, čakala dolga kolona tovornjakov. Naša sreča, da so na trajekt poleg tovornjakov naložili tudi osebne avtomobile v prostor, kamor tovornjaki ne morejo. V glavnem vsi smo imeli isti cilj — Lošinj, kjer je veliko gradbišče, saj SGP Pionir iz Novega mesta gradi oz. dograjuje na Sunčani uvali hkrati šest hotelov z vsemi spremljajočimi objekti. GRADBIŠČE MED BOROVCI Pred nekaj leti so začeli graditi te objekte, a je bila gradnja ustavljena. O tem danes vsakdo nerad govori. Pomembno je, da morajo biti pri-* hodnjo sezono gostje že v vseh hotelih. Elektro,« vodovodne instalacije, klimatske naprave in ogrevanje bo vgradilo naše podjetje, in sicer: TOZD Elektromontaža in TOZD PMI iz Maribora. Običajni vrvež na plažah Sunčane uvale je zamenjal ropot gradbenih strojev. Treba je izkoristiti vsak dan, vsako uro. Tega se zavedajo gradbinci, tega se zavedajo tudi naši monterji. Ko smo prišli na gradbišče, so si naši električarji ravno postavljali barako, kjer bo njihov »glavni štab«, medtem ko je mariborska že postavljena. Skrite med borovci rastejo druga za drugo železo-betonske zgradbe, Menda je za prihodnjo sezono zanje že veliko zanimanja, v »mrtvi« sezoni pa naj bi jih uporabljalo tudi zdravstvo. ZA PRIPRAVE ZMANJKALO ČASA_ Začelo se je precej nenavadno. Podpis pogodbe in praktično smo že na gradbišču. »Ne veš,kam bi zložil material, kje boš spal, kje boš jedel. Pri orodju, ki ga dobiš, manjka to in ono, ti pa še isti dan delaj. Takoj, ko smo prišli, smo že risali po zidovih, kje bodo kabli. Obljubili so nam železna priročna skladišča, pa jih še ni,« je pripovedoval vodilni monter Franc Žnidarič. »Največji problem je pot domov in nazaj. Razdalja sicer v kilometrih ni tako velika, a nismo © KAKO IN KAKŠNA DELA SMO DOBILI NA LOŠINJU Potek pridobivanja del: 18. 8. 1976 pošlje SGP Pionir razpis, kateremu priloži predlog pogodbe med investitorjem in gradbenim podjetjem kot generalnim nosilcem del. Predračun je potrebno izdelati po sistemu »ključ v roke« v enem tednu. Kasneje pošljeta isti popis še Tehnika in Industrogradnja Zagreb. Po licitaciji prideta v ožji izbor Pionir in Tehnika. Končno Pionir kot član poslovnega združenja Adriagradnje z Reke uspe. Pionir insistira, da kompletne instalacije prevzame IMP (TOZD PMI in TOZD EM), zaradi ugodnih dosedanjih izkušenj in zadostnih kapacitet. Zanimanje za montažno instalacijo je veliko tudi med reškimi podjetji. Pionir pa poveri kompletna dela IMP. 21. 10. 1976 sklenjena pogodba v višini 1,8 milijarde s. din za elektromontažna dela in 2,2 milijarde s. din za strojne instalacije in opremo. KRATEK OPIS INVESTICIJE Investitor: Sunčana uvala, podjetje v ustanavljanju • •••••••«•••••• Vrednost: 280.000.000 din z opremo, brez 200.000.000,— Število objektov: 17, od tega skupina A in B po 5, s 4 veznimi objekti, veli žal, objekt C, plinska postaja. Kapaciteta: 1700 postelj, vse v sobah visoke B kategorije OPIS OBJEKTOV Skupina A: predvidena za zimski turizem. 4 posteljni objekti, peti objekt delno posteljni; bazen z ogrevano morsko vodo, restavracija, kuhinja, recepcija, kavarna. Skupina B: predvidena za letni turizem, ni ogrevana, je tudi brez bazena. V vsaki skupini je 436 sob in 4 apartmaji. Veli žal: zabaviščni del s kegljiščem, restavracijo Objekt C: servisni del: predpriprava hrane, hladilnice, pralnica, kotlarna, TP 3 x 630 kV A. Igrišča: golf, minigolf, tenis, otroška igrišča. V sestavu črpališče morske vode (Jeklo Ruše) in črpališče odpadnih vod, ki črpa fekalije 500 m v morje. Zunanja ureditev: razsvetljava glavnih dovoznih in sprehajalnih poti. JANEZ DREMELJ, el. ing. _________________________________________ na celini. Nikoli ne ves, kakšno bo morje in če bo trajekt vozil ali ne. Delamo od 7.—17. ure. Ker je veliko dežja in so noči hladne, je vsaka soba, kj«r stanujemo, dobila peč, da se pogrejemo in posušimo. Na gradbišče nam dopoldne pripel jejo toplo malico iz doma JNA, kjer tudi večerjamo, okrog 13,30 pa nam šofer naše »katrce« pripelje še kakšne sendviče, da malo prigriznemo tudi med glavnima obrokoma. Na gradbišču je stalno z nami vodja montaže, kar vsekakor pomaga pri hitrejšemu reševanju problemov, ki vsakodnevno nastajajo. On hodi tudi na sestanke in smo vodilni monterji tako razbremenjeni in smo lahko ves čas pri svojih skupinah. Čeprav so roki zelo kratki, smo se dogovorili, da naj bo vsakdo en dan v tednu prost. Uredili smo tako, da je običajno del skupine na gradbišču, del pa doma, naslednji dan pa se monterji zamenjajo-Prvič imam v svoji skupini 6 monterjev iz TOZD Blisk in lahko rečem, da sem prijetno presenečen,« je pripovedoval tov. Franc Avguštinar, ki je pri IMP že od leta 1949, vodilni monter pa od !• 1954. Na gradbišču sem videl sanitarne vozle, ki jih izdeluje TOZD TIO v Idriji. Tov. Stanko Žabo«, monter vodovodnih instalacij pri TOZD BliskJ6 takole pripovedoval: »Montaža vozlov je zelo hitra, dobro nam gre skupaj. Upam, da bo tud' držalo, ker so padci veliki. Po mojem je to dobra rešitev, sicer bomo pa videli. Pripomb na razmere na gradbišču nimam. Vse probleme snt° uredili dokaj hitro.« Avgust Šimnovec je šofer že 29 let tl Ekipa TOZD Elektromontaža na Lošinju Zbrali so se tudi monterji iz Maribora Tov. Ferdo Šlamberger, vodilni monter vodovodnih instalacij: »Terena smo vajeni, ni pa prijetno, ker smo vezani na trajekte, ki ob slabem vremenu ne vozijo in človek nikoli ne ve, kdaj bo prišel domov ali pa nazaj na delo. Delo na gradbišču teče normalno, a do popolnosti še ni steklo. To je ogromen objekt, ki ga prvič delamo, saj je samo vodovodnih instalacij za 16 milijonov dinarjev. Roki so izredno kratki.« »Pritoževati se preveč ne smemo. Sedaj imamo tople sobe, da se vsaj lahko dobro naspiš. Jasno je, da na terenu ni tako kot doma. Kljub vsemu mora delo. teči normalno naprej. Delamo po kanalih in Pri delu smo vsi enaki. Najhujše je to, da smo tu odvisni od morja, kadar gremo domov ali se vračamo na delo. Pa tudi drugače se bolje znajdemo v domačih krajih. Osebne dohodke imamo v primerjavi z ostalimi podjetji še kar solidne, če hočeš normo doseči, moraš pač delati," pravi tov. Pavel ^Vorščak, monter vodovoda. Tov. Jože Krampi, vodja montaže, je prišel na gradbišče po novemberskih praznikih in bo j °stal do konca: »Tu moram biti zaradi velikosti gradbišča. MUdje še prihajajo, trenutno nas je iz Maribora ■to, vendar nas bo moralo v času, ko bo dela naj-Več. biti še enkrat toliko, če hočemo, da bomo °bsežno delo dokončali do 25. aprila prihodnjega leta. Presenečen sem nad Bliskovimi monterji, ki so pridni in znajo delati. In kaj bomo naredili? 853 kopalnic s spremljajočimi objekti, prhe po plaži, ogrevanje na 5 objektih in klimo na enem.« TOZD Elektromontaža ima na gradbišču kombija (čeprav nekateri še vedno mislijo, da to ni potrebno), ki ga vozi tov. Avgust Šimnovec: »Takole stalno na terenu sem prvič in priznam, da je bilo na začetku kar malo fežko. Na gradbišču brez kombija ne bi mogli biti, dnevno prevozim 100 km. Začnem ob 5,30, ko odpeljem prvo skupino na gradbišče in končam ob 19,30 zvečer Večkrat nam nagaja vreme in pa monterji včasih nočejo razumeti, da je kombi registriran samo za 9 ljudi in ne za toliko kot avtobus,« se je nasmehnil mož, ki je vozniški izpit položil že 1. -1947, ko je bil promet precej drugačen kot danes »Problemov je veliko, kot izkušeni monterji jih premagujemo. Na gradbišče so prišli sami mladi monterji, saj sta samo dva starejša od 30 let. Večina terena sploh ni vajena, še manj pa ostrega vetra, ki tu zelo pogosto piha. Delo je veliko, roki so izredno kratki, vendar upam, da bo šlo,« pravi tov. Pavel Čanžek, vodilni monter A objekta. »Drugače je v redu, samo preveč piha, upajmo, da bo spomladi in poleti bolje. Delamo od 6. do 18. ure. Med seboj se dobro razumemo. V prostem času gremo lahko v kino ali na ples, kakšne posebne zabave pa sedaj ni,« pravi elektromonter Brane Mitrovič, ki je pri IMP od 1. 1968. Vodja operativne izvedbe in montaže je ing. Janez Nagode, njegova specialnost so hotelski objekti. »Gradbišče je precej oddaljeno, posebno še zaradi odvisnosti od morja. Na gradbišču sem drugič, šef montaže bo po potrebi tudi tu. Nekaj objektov moramo dokončati do 10. februarja, potem si sledijo po vrstnem redu, do 1. maja pa mora biti vse gotovo. Zaenkrat roke še dohajamo.« Tako torej naši delavci. Mariborčani so precejšen del priprav prenesli v delavnico in tako pocenili in skrajšali delo. Da je to mogoče brez večjih težav, so dokazali tudi na gradbišču na Lošinju, obenem pa bodo vgradili kar lepo število izdelkov naše proizvodne TOZD iz Idrije, kar je prav gotovo posnemanja vreden primer. Pripravil: TONE ŠTRUS OBRAČUN LETOVANJ ZA SEZONO 1976 V letošnjem letu se je s pogodbenim dogovorom na Pagu povečala možnost letovanja naših delavcev. V primerjavi z letom 1975 smo imeli v domovih 469 več gostov in 5.169 več penzionov. Na svetu proizvajalcev in uporabnikov OE PD so delegati sklenih, da delavci IMP letujejo po regresirani ceni iz leta IV/J. V letu 1976 so bile podražene praktično vse komunalne storitve, hrana, električna energija in drugi izdatki: Porabljena živila: 1975 — 557.689 1976 — 719.850 129 % Porabljena električna energija: 1975 — 26.724 1976 — 34.626 129 % Porabljena voda in material za čiščenje: 1975 — 26.800 1976 — 38.104 120% Odvoz smeti, pranje perila: 1975 — 36.234 1976 — 40.704 112% PTT (telefonski stroški in poštnina): 1975 — 8.022 1976 — 10.005 125% Najemnina za ležišča: 1975 — 141.521 1976 — 148.023 105% Zavarovalne premije: 1975 — 24.386 1976 — 33.658 138% Bremepisi iz prejšnjih let (energetski prispevki itd.) 1975 — 13.775 % 1976 — 28.804 209% Amortizacija se je povečala zaradi revalorizacije vrednosti osnovnih sredstev v letu 1975 za: 1975 1976 LOŠINJ: 100.058 139.200 139% FIESA 1975 — 178.029 1976 — 249.401 140% Zaradi povečanja poslovnega sklada, ko je bila izvedena revalorizacija osnovnih sredstev, se je povečal tudi prispevek za valorizacijo pokojnin: 1975 — 5.894 1976 — 9.743 165% Pogodbene in zakonske obveznosti so višje zaradi povišanih stopenj: FIESA: pogodbene obveznosti zakonske obveznosti 38% 30% LOŠINJ: pogodbene obveznosti zakonske obveznosti 17% 48% OBRAČUN LETOVANJ ZA SEZONO 1976 Besedilo Porabljena živila Nabavljena energija Gorivo in mazivo Voda in material za čiščenje Drobni inventar,emb.,avtogume Mat. za vzdrževanje sredstev Pisarniški material Revije, dnevni časopisi Poraba pijač, cigaret in drugo Potrošni material Investicijsko vzdrževanje Tekoče vzdrževanje \ Prevozi hrane Potovanja v državi - jav.prev.sred. " " zasebna 11 / PTT - telefonski in poštni stroški Objava delovnih mest Najemnine in zakupnine' Turistična taksa Pranje perila, odvoz smeti in druge neproizvodne storitve Dnevnice v državi Terenski dodatek ubremenitve.po razdelitvi DSSS C reklama, sejmi in podobno ) Preventiva ( zdrav.pregledi ) Pos.zdrav.zaščita ( dezinsekcija s- strani strok.služb ) Priprava hrane - Pag Amortizacija po predp.stopnjah Provizija in str.plač.prometa Zavarovalne premije Prispevki in članarine Prisp. za uporabo mest.zemljišča Prisp.za Ppsočje Prisp.za stanovanjsko izgradnjo Prisp.za Bos.Krajino Dod.prisp.za soc.zavarovanje Prisp.za valorizacijo pokojnin Osebni dohodki in prejemki zaposl. Inventure ( embalaža ) Pozn.ugot.mat.str. in izdat.iz pret, let ( energ.prispevek ) Obv.iz doh., ki se ne /kalkul. ( davek iz doh.TOZD,prisp. RIS, znanstv.razisk.delo in podobno ) I. SKUPAJ PORABLJENO : Realizacija penzionov Dohodki od obresti ( posojilo za nerazvite ) Dohodki iz pret.let ( dobropisi ) Pozneje prizn.blag.skonti, popusti in drugo II. CELOTNI DOHODEK III. RAZLIKA - PA TOZD-om PD Plesa PD Lošinj Pag 313.oo^,56 d 06.846,00 17.287,95 17.34o,73 32.474,65 3.73-9,43 22.538,54 15.587,92 l£ 7.5oo,oo 7.5oo,oo Ir 1.755,95 558,8o »e 1.589,56 937,9o i 632,32 863,24 275,00 je 89.26o,42 54.821,o5 ta 3.428,4o 4.315,85 tu 5.554,4o k lo.844,35 3.1o7,oo H 78o,oo 1.860,00 'a 319,oo l.lo3,7o u' 1.59o,53 117,59 7.874,16 2.13o,54 . 1.656,oo 1.4o3,oo 638, oc, 385,oo 147-637,95 172.2oo,oo ■ 8.581,31 . 21.553,26 ll.o95,00 55.256,9o 14.4o5,63 4.813,11 j)29,23 7o.8oo,oo 48^ooo,00 •a 174,19 184,14 Sre 2.84o,o6 1.642,21 337,03 1.918,43 k 196.392,oo 'ja 249.4oo,8o 139.2oo,12 ta 1.239,7/1 1.31o,64 to 22.469,85 11.188,27 'n\ 6o5,89 64o,54 te 2.152,20 69o,00 h 1.636,o8 1.958,56 i 12.356,51 13.873,65 •T rV 11,42 28,97 h 6.553,13 8.714,23 4.736,05 5.oo6,92 226.712,82 244.063,28 7.659,78 5.326,o6 ti 1.8o4,75 14.ol4,4o 11.695,35 12.364,25 12 1.21o.112.70 1.216.883.49 38o.55o,oo | pre ve 733A35.15 ^76.056,65 225.910,00 Mo frs 1. o’ 0 i OO 1. o-48,oo ns ".035,50 5.32?-,07 2.132,95 1 "n 4 7't6.8Ao,5? 779.737,6o 775.910,0-'/ K 463.272,18 437.645,89 '-»S.Mc . ■ S Izplačani osebni dohodki so ostali na ravni iz leta 1975 s povprečno istim število zaposlenih v izmeni. Razlika med regresirano ceno in polno ceno je znašala: LOŠINJ IN FIESA: 1975 — 647.123 . 1976 — 900.918 povečanje za 39% > AKTUALNA RAZMIŠLJANJA PO OBISKU SEMINARJA KGH V BEOGRADU ■ TUDI TO JE STABILIZACIJA... Od 17. do 19. novembra 1976 je bil v Beogradu sedmi, po vrsti, seminar KGH, ki ga vsako leto prireja Zveza strojnih in elektrotehničnih inženirjev in tehnikov Srbije. Organizator seminarja pritegne k sodelovanju najbolj znana imena s tega področja iz domovine in tujine. Izbor tematike skuša čimbolj slediti svetovnemu trendu razvoja klimatizacije. .... Za izvedbo teh sistemov je potrebno ze pri idejni zasnovi objekta tesno sodelovanje investi- Na letošnjem seminarju je bil glavni poudarek >a ekonomičnosti in čim manjši porabi primarne tnergije za ogrevanje oz. klimatizacijo posameznega objekta. Moderna zgradba je s tehnološkega jidika zelo zapletena, z veliko porabo primerne in (ekundarne energije. Primerna energija vzdržuje tahtevane klimatske pogoje v objektu ne glede na lunanje klimatske vplive. Sekundarna energija se porablja za tehnološko funkcionalnost stavbe npr.: energija za razsvetljavo, za pogon dvigal, za anitarno vodo, ter za pogon raznih aparatov in rojev. V končni fazi sc sekundarna energija dno pretvori v toploto. Sodobni klimatski simi stremijo za tem, da se razmerje med pri-jrno in celotno porabljeno energijo v objektu : mbolj zmanjša t.j., da je delež dovedene pri-arne energije čim manjši. To dosegamo z izko-čanjem odpadnih toplot in energije sekundar-i porabnikov. Sem spada tudi transport od-ečne toplote z ene na drugo fasado npr. z. južne jia severno. I Z zmanjšanjem porabe primarne energije poredno ali neposredno zmanjšamo tudi škodljiv roliv stavbe na ekološke razmere. Zgoraj omenjeni sistemi zahtevajo naprave, ki se do nedavnega v klimatizaciji sploh niso uporabljale npr. rotacijski izmenjevalci toplote, rekupe-totorji, toplotne pumpe itd. Vgradnja teh elementov v sistem klimatizacije zelo poveča začetno investicijo objekta, vendar se to ob današnjih saj ni manjkalo niti petja niti veselih dov-Pov jj, veselega razpoloženja. ... s' upokojenci se prisrčno zahvaljujejo za tf >ožrfrn?Sf’ ki i'm 5e bila s tem izkazana, posebej pa udarjajo, da jim tako srečanje veliko pomeni. ^ cutijo, da jih sotovariši odnosno bivši sodelav-žj‘ k Predvsem pa delovni kolektiv IMP ni pozabil, m. h*1 vodi še vedno v evidenci, ter spremlja nji-isi počutje in zdravstveno stanje. )V‘ tgi. a*° so izrazili posebno željo, da se javno izreče or i0v'a*a celotnemu delovnemu kolektivu za nji-iisl 'ja ° l)ozornost in organizacijo tovariškega sreča- želijo vsem delavcem delovnega 'ai h t'Va vesel° in srečno novo leto 1977, ki o h-? tu ujel, da se dva nista videla od lanskega srečanja pa čeprav je med njunima stanovanjema sami cesta. Nekdo je hudomušno vprašal ob pogledu m stroje, če so pripravljeni, da zopet začnejo delati Pri drugi mizi je beseda stekla o jerebicah in lovu Nekateri so komaj našli čas, da so prišli, kajti vnuki jih velikokrat težko pogrešajo. Pa še statistični podatek: povabljenih je bilo 159 upokojencev, 100 jih je sporočilo, da se bodo srečanja udeležili in so tudi prišli, 28 jih je sporočilo, da jih ne bo, 31 pa jih na vabilo ni odgovorilo Številnim čestitkam in željam, ki so jim bik izrečene za Novo leto, se pridružuje tudi uredniški odbor »Glasnika«. T. ŠTRUS TOZD »TEN«, Ljubljana Kovač Milan, na lastno željo Medved Jože, v JLA TOZD »TIO«, Idrija Mohorič Lado, v JLA TOZD »TRAA«, Ljubljana Ogrin Boris, KV vrtalec Kopač Štefan, KV ključavničar Omahen Jože, KV rezkalec Dokič Vojin, KV strugar Koljič Zijad, KV strugar Pejkovič Grga. PK ključavničar TOZD »Livarna«, Ivančna gorica Jerše Jože, v JLA Potočnik Janez, na lastno željo TOZD »Projekt-montaža«, Koper Stanko Renato, na lastno željo Luznar Boris, na lastno željo Zen Boris, na lastno željo Nikolič Zoran, v JLA TOZD »SKIP«, Ljubljana Garibaldi Franc, sporazumno Durkin Mijo, negativna ocena v poizkusni dobi Burgar Ciril, v JLA TOZD »TIO«, Idrija Srečkovič Milorad, pomožni razvijalec Peternel Ivan, KV ključavničar (prem. iz TOZD TOZD »Dvigalo«, Ljubljana Miklavc Sonja, sporazumno Maček Štefan, sporazumno Jug Branko, sporazumno TOZD »Projekt-montaža-inženiring«, Maribor Kos Anton, samovoljno TOZD »Elektrokovinar«, PTUJ Pacher Feliks, samovoljno Ljubeč Slavko, v JLA Kolarič Janez, na lastno željo V MESECU NOVEMBRU 1976 JE BILO h ča PODJETJU ZAPOSLENIH 5.626 DELAVCEV, OK Delovna skupnost strokovnih služb Šovljanski Peter, na željo delavca Anderlič Franc, premeščen TOZD »Dvigalo« TEH 752 UČENCEV V GOSPODARSTVU IN "'j DELAVCEV V INOZEMSTVU. UPAMO, DA St; . NOVOSPREJETI DELAVCI PRI NAS DOBR° -POČUTIJO. ji!;: 1 I Tudi v letu 1977, ko bo podjetje slavilo 30-letnico, bo za športnike veliko priložnosti v rekreacijskem in tekmovalnem udejstvovanju. Ze januarja začnemo s tekmovanji med TOZD, kakor tudi na ŠIG 77’. Kajti letos bo finale ŠIG že 3. junija na Dan gradbincev. Zato prosimo vse, ki bodo, oziroma, ki žele sodelovati na tekmovanjih, da se kar se da dobro pripravijo. Organizacijo tekmovanj med TOZD so prevzele sledeče TOZD: šah — Klima, namizni tenis — Dvigalo, kegljanje — Blisk, streljanje — TRAA, balinanje — ELM, odbojka — PMI, mali nogomet — TEN. Panoška tekmovanja na ŠIG 77’ pa se bodo odvijala predvidoma v naslednjih mestih: šah — Kočevje, namizni tenis — Ravne, kegljanje — Celje, streljanje — Zasavje, balinanje — Ljubljana, (IMP), odbojka — Gorica, mali nogomet — Maribor ali Murska Sobota. organizirali zimsko prvenstvo IMP, organizacijo pa je prevzela TOZD TIO Idrija, ki bo ob dobrih snežnih razmerah na Črnem vrhu pripravila pravi »zimski dan« članom IMP. Vabimo k udeležbi. Kot vsako leto tako tudi letos teče občinsko tekmovanje v odbojki za ženske in moške. Naši ekipi sta dosedaj igrali zelo dobro in premagali, ženske ekipo Dela, moški pa ekipi Obnove in Elme. Pričakujemo nadaljnje uspehe. !!! I Tudi v zimskem času nam ne bo dolgčas. Predvideno je, da bi v januarju (15. ali 22.) S pridobitvijo 6-steznega kegljišča v novem domu družbenopolitičnih organizacij v Staničevi ulid smo tudi člani IMP dobili novo možnost rekreacije oziroma rekreacije na novem kegljišču. Ker je to zelo prijeten šport za stare in mlade v vsakem vremenu, pričakujemo, da ga bodo radi koristili tudi naši delavci. to / ANALIZA BOLNIŠKEGA STALEŽA V LETOŠNJEM LETU Ob analizi 9-mesečnega poslovanja TOZD v •MP je bilo ugotovljeno, da je bilo izgubljenega delovnega časa na račun boleznin do 30 dni zopet več kot v enakem razdobju leta 1975 in to za 2 uri na zaposlenega, kar v celem IMP predstavlja okoli •11.000 delovnih ur več, oziroma je moralo samo zaradi povečanja števila izgubljenih ur skozi vseh 9 mesecev delati novih 7 delavcev, kar predstavlja Precejšnje povečanje stroškov proizvodnje. Ker smo želeli ugotoviti; koliko k temu številu 'zgubljenih delovnih ur na račun boleznin prispeva naša obratna ambulanta, je služba za varavo ptri delu v sodelovanju z obratno ambulanto 'zdelala analizo bolniškega staleža. Rezultati te ar>alize so prikazani v priobčeni tabeli in sicer: 1. Analiziran je bolniški stalež odobren v °bratni ambulanti v času od 1. 1. do 20. 11. 1976, Zato rezultati niso absolutno primerljivi z rezultati ^ mesečne analize. 2. V stolpcih 2., 3., 4. in 5. je prikazano število koristnikov bolniškega staleža do 30 dni v obratni ambulanti in to razdeljeno po času trajanja staleža 'n skupno. . 3. V stolpcih 6„ 7., 8. in 9. je prikazano število 'Zgubljenih delovnih dni na račun boleznin do 30 dni odobrenih v obratni ambulanti IMP, zopet razdeljeno po času trajanja bolniške in skupno. 4. Stolpec 10. prikazuje število izgubljenih ur "a zaposlenega na račun boleznin do 30 dni odobrenih v obratni ambulanti IMP v času od 1. 1. do 20- 11. 1976. 5. Stolpec 11. prikazuje število izgubljenih ur "a zaposlenega na račun vseh boleznin do 30 dni v času od 1. 1 r 1976 do 30. 9. 1976. I 6. V stolpcu 12. je prikazan procent v obratni St: "mbulanti IMP odobrenih boleznin do 30 dni in lRAJO vozno ToldMG KAHEH Miti- minica ToVAtfJA V Hohvju ZA d RS lAToUiRI Uh /HANSKo mesto U> 1. MAMINI J£2 TISA UTA DEL Kol ES A mA j živi ! Job ToSToU 1'čZN/K CS. loG SOMCA VODIK DVA PKDLOSA JuR, AM. mira ZA MLEKO PRAOČE lEvrisiJ erbij Barij VELJA EM DAN PLIMA IN OSEKA M. IME Turaj mšm SVET osmsA OPKAVA TuRSKo Jezero pl. Meh vezajih SPLIT CMERA 1* % MAS voditelj 7 */* 71* SREDIŠČE ALKE 400 /rt1 * # vose/L o ** * TUR H 4 - MOV MUC Rešitve pošljite na naslov: 1MP Ljubljana, Titova 37 (Nagradna križanka), najkasneje do 7. januarja 1977. 1. nagrada — 100 din 2. nagrada — 60 din J s 3. nagrada — 30 din Želimo vam veliko uspehov pri reševanj z