Iz dnevnika malega šiškarja Petek Danes je spet napočil konec šolskega leta. To je vedno čuden dan, kajti človek ne ve, ali bi bil vesel ali žalosten. No, kaf se mene tiče, sem vesel zato, ker je sploh konec, žalo-sten sem pa vsako leto zaradi drugega raz-loga. Namreč, predlanskim sem imel cvek fz slovenščine, lani iz matematike, letos so se pa razlogi nekoliko pomnožili in jih raje ne bom našteval. Sicer pa tako in tako pra-vijo, da tudi Einstein v šoli ni bil odličnjak. Tudi jaz nisem. Mama .pravi, da je pa to tudi edina najina skupna lastnost, kajti da jaz nikoli ne bom tako brihten, da bi izumil relativnostno teorijo. Jasno, da je ne bom, ko pa jo je že Einstein . .. Seveda pa ata in mama nista udeležena v mojem izobraževanju le s tem, da bi opa-zovala mojo podobnost z omenjenim učenja-kom, temveč tu in tam grobo .posežeta v in-tegriteto moje krhke osebnosti. Tu in tam dobim tudi klofute, kar pa mislim, da ni vzgojno. Lep dokaz za to sem jaz sam, saj sem kljub batinam zelo brezkompromisen in trdno opredeljen cvekar. Nekajkrat sta moja roditelja poskusila tudi z obljubami. Lani sta mi za dobro spri-čevalo obetala bicikl. Nisem ga dobil. Ne-koliko zato, ker spričevalo sploh ni bilo do-bro, pa tudi zato, ker biciklov v štacunah ob koncu leta sploh niso imeli (tako kot le-tos). Zdaj ne vem ali je pridni mulariji ob-ljubilo kolesa toliko staršev, da je robe zmanjkalo ali je vmes kaj drugega. Spoznal sem, da sem se pravzaprav celo leto trudil zaman in to ni vzgojno — pa čeprav sem se trudil nekoliko neuspešno. Ampak, vzemimo: si predstavljate grozo, če bi jaz nenadoma izdelal z odliko? Letos sta mi moja najbližja sorodnika ob-ljubila počitnice ob morju. Toda glede na cene, nizek regres in atovo plačo si mislim, da sta frajerja kar malce navijala za to, da • ne bi dobil preveč odličnih ocen. Res jih'. nisem. Toda, vzemimo: kakšen razpad siste-ma bi nastal, če bi mi pa Ietbs po kakšnem miraklu uspelo ... Mislim, da so danes starši v zelo neugcd-nem položaju, saj so takšne spodbude zelo drage in tvegane. Bom pa tudi jaz zaprmej odličen, če bodo prisegli, da si bomo lahko odličnjaki sami izbirali smer, po kateri se bomo spopadali z usmerjenim izobraževanjem in temu bi se reklo tudi moderna spodbuda ... P. S.: Ata je robantil, češ da je to svinja-rija, kar piše v časopisu, češ da so dijake vpisovali tudi na neko šolo za varilce, čeprav ta praktično sploh ne obstaja. Ne vem, kaj je to tragičnega. A ni to fino, če se vpišeš, po-tem ti pa jeseni povedo, da tvoje šole sploh ni in si prost kot ptiček na veji ter se greš lahko celo septembra ravbarje in žandarje tudi dopoldne ... Srečko