e Novice.
Ixhujajo 1. in 15. TBacegs meseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — NaročniDO in dopise sprejema J. Krajtc v Novem mestih
Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. Manjše kakor 10 □cm obsegajoĚe se ne sprejme.
Gospodarske stvari.
Bcja prântnikor.
Smoter preaičje reje je lahko trojni. Jeden »e zamore s preaiřorejo s tem namenom baviti, âa odprodaja takozv^ane plemene preiiôe. Plemeni presici so tisti mladi presiči, kateri so namenjeni za daljno rejo, bodisi resnično plemeno, *li pa pitalno. Drugi se bari s prešićjo rejo z namenom, dorastle, kar le mogoče velike in rejene pitane preàiÉe doseči ter jih odprodajati. To rejo rvati moramo pitalno rejo v ožjem pomenu besede. Tretji gospodar se pa ukvarja lahko z rejo tako zvanih „ p r š u t n i k o v Pršutniki so komaj na pol, ali pa ee toliko ne doraetli, kakor pitani pa ne dopitani presiči. Oni 80 pač dobro mesnati, pa ne spehnati, tako da se zamore njih rejo, njih pitanje, bolj po pravici pitanje na mcao, kakor pa pitanje na mast imenovati. Prva reja, ali reja plemenih presičev je pri nas na Dolenjskem v dostih krajih že od nekdaj v navadi. Tako posebno Da Št. Jernejskem polji in to omejajoČih znoŽjih hribov, gora. Ta reja spojena je pa vedno iie 8 pitalno rejo, to je, svinje, katere so po dva do trikrat kotile, kakor tudi rezane preSiče, se popolnoma opita, ter kakor take prodaja. V najnovejšem času pričela se je pa tudi reja prsutnikov po Dolenjskem pojavljati, to po Temeniški dolini. Na železniški postaji Velika Loka in Trebnje, naklada se večinoma prsut-nike. Pa tudi na novomeškem trgu proda se prsutnike najlažje in prilično najdražje. Proda se jih kakor skušnja na vsaki sejmiei, osobito pa na vsakem sejmu uči, veliko loŽej, in v primeri k popolnoma dopitanem prešičem, tudi veliko dražji kakor poslednje. Zahteva se pa bele, toraj angleške; ali vsaj s temi križane prsutnike; za črne trgovci ne marajo.
Kako prava da je ta reja pršutnikov, ali reja nedoraslih presičev le na meso pitanih, je lahko umevno, ako se zve, da so oni na našem najpoglavitejšem trgu, na Dunaju, najbolj za-ttevani, skozi celo leto zahtevani, in najbolj plačani. Povdarjati pa moramo še enkrat, da se
zahteva na Dunaju le bele angleške prešiče, ali pa bele križance, kateri so za to rejo tudi najbolj primerni, ker v primeri k domači pasmi veliko hitrej rastejo, in so tudi pri sicer jednaki krmi vedno veliko bolj mesnati kakor pa domači. Kako prava, gospodarsko opravičena da je reja prsutnikov, postane pa se umevnejši, ako se pomisli, da je mogoče v tistem času, kateri je potreben za dopitanje doraščenega preiiča na mast, pršutnika dvakrat, da ie clo trikrat na meso dopitati, ter prodati. To je pa mogoče vsled tega, ker se zahteva na Dunaju le 25 do 30, ali k večem 70 do 90 kilogramov težke prsutnike. Na to težo doseže se pa prav lahko z pravo pasmo v treh oziroma šestih mescih, medtem ko potrebuje dopitanje doraslega, na mast pitanega presiča, celo leto, pa tudi se več. Računajmo, da doseže na mast celo leto pitani presič 170 kg. Prodan po 34 kr znese 57 gld 80 kr. Ker se pa v teku leta dva pršutnika lahko dorcdi, udobi se za obadva res da le 47 gld 60 kr, toraj 10 gld 20 kr manj, kakor popolnoma na mast opitanega, leto starega pre-šiča. A zato se sme pa tudi računati, da je prsutnik le polovico tiste hrane potreboval, kakor popolnoma na mast dopitani leto stari prešič.
Pomisliti gre pa tudi, da je pri reji prsutnikov denarni obrat za polovico hitreji, riziko za mogoče nesreče pa za polovico manjši. Vse to pa, toraj veliko manjša potreba krme, veliko manjša potreba postrežbe, hitrejši denarni obrat, za polovico manjši riziko za mogočo nesrečo ; vse to doprinaša k temu, da se reja prsutnikov boljši izplača, kakor pa reja popolnoma dorašče-nDi, ter na mast dopitanih prešiČev. Zato smatram za napredek v naši dolenjski prešičjereji to, da so se po nekaterih krajih že reje pršutnikov polotili, in želeti je le, da bi se še bolj razširila.
Črni palež ali koze na trtah.
Bliža se čas obrezovanja trt, in za potrebno smatramo, naše vinogradnike na velikega škodljivca trt opozoriti, katerega se ravno o prUiki
obrezovanja istih najuspešneje pokončuje. Ta škodljivec imennje se črni palež ali koze, latinski l^haedona ampelinum. Ćrni palež pro-vzročuje ravno navedena glivica, katera se takrat na trtah ugajezđavati ter širid prične, ko trte ravno najbolje odganjajo. Prikaže se najprej na listji y podobi malih Črnih mehurčkov, kateri m o svojem času razpočijo, in iz njih pršijo trosi (seme) glivice na nižje pognanke, liste, listne peclje ter grozde. Kamor pade tros na pognanek, listni pecelj ali hlastino grozda, tam provzroči neke razjednine, katere so podobne kakor da bi bile obžgane. Na jagode padli tros pa provzročnje neke črne večje ali manjše ploščice, katere ne dopuste, da bi se jagoda na takih mestih debelila, ampak posasi se. Skupni nasledek bolezni po tem škodljivcu je ta, da se pogaanki ne spremene v krepke mladike, marveč one ostanejo le slabotne in čez in čez polne črnih ran. Napadeni grozdi se pa tudi ali deloma ali pa popolnoma posuše. Pri obrezovanji ni potem potrebnih krepkih mladik, iz katerih bi se lahko palce (Čepe) tn napnence (sparone) napravilo, ali se pa poslednji pri vežaji lomijo. Ob trgatvi pa ni kaj v škaf djati.
Kakor do zdaj skušnja uČi, nastaja ta pač velika nadloga, črni palež po Dolenjskem najrajši na muškatu, portugalki, kraljevini in žele-niki. Posebno moč ima pa na kraljevini. V okom pride se pa tej nadlogi tako-le. Ob času režnje se mora vso rezino pobrati ter sežgati, ne je pa Se znabiti za cepiče poravnati. Že obrezane trte namazati pa gre s pomočjo trdega Čopa (pemzeljna) s tekočino, obstoječo iz 50 leg zelene ali železne galice in 1 liter žveplene kisline (hudičevega olja ali vitrijolaj na sto litrov vode. Zeleno galico raztopi se v vroči vodi, žvepleno kislino se pa tekočini, obstoječi iz vode in zelene galice, po malem in med vednem mešanjem doliva. Vso hkrati se ne sme v tekočino zliti ker sicer izŠkropi zopet iz nje. Ako se hoče, doda se tekočini tudi laliko nekoliko apna, to je ravno toliko, da se na trtah pozna, katere so že namazane, katere pa še ne. Kakor rečeno, vršiti se mora to delo koj, kakor hitro so trte obrezane, toraj koncem tebruvarija aH začetkom marca. Ker je prav lahko mogoče, da par let zaporedoma nastopajoči črni paleî trte popolnoma ugonobi, to Je vničí, kar bi bilo posebno na cepljenih trtah velikanska ikoda; na] pa6 nihče ne zamudi od lanskega paleža poškodovane trte pri letošnjem obrezovanji tako obdelati, kakor smo to tu svetovali
Kje naj dobimo potrebna sredstra za nstanoTlter rlaske zadruge?
Ako naj pričnemo z vinarsko zadrugo pospeševati našo vinsko trgovino, potem nam je treba pripravne kleti, dobre vinske posode in zadosti vina, za vse skupaj pa — denarja.
Za dobavo dobre vinske kleti, potrebne posode ia dobrega vina ni treba posebnih skrbij. Vse to se bo lahko dobilo. Drugače pa je e denarjem. Tega nam je imeti pred vsem in t tem pogledu sta važni za nas zlasti sledeči dve vprašanji :
1.)	Koliko denarja potrebujemo za to podjetje, in
2.)	kako naj spravimo potrebni denar ska~
paj?
Kar se tiče prvega vprašanja, je odgovor lahek. Potreboa množina denarja se namreč ravna po obsegu celega podjetja, ali z drugimi besedami rečeno po tem, s koliko množino vina hočemo začeti vinsko trgovino.
Ce nvažujemo nasvet, katerega sem v zadnjem članku napisal in po katerem naj se ta kupčija po malem prične, potem zadostuje popolnoma, ako nakupi zadruga za pričetek kakih 250—300 U vina. Tolika množina vina se bo lahko kupila in tudi lahko prodala. Ako prištejemo h kupni vrednosti tega vina tudi stroške za nakup vinske posode in za dobavo in opravo vinske kleti, potem je treba vsega skupaj 10.000 gld. ali 20.000 K denarja.
Toliko denarja moramo dobiti, sicer se ne izplača pričeti s tem podjetjem !
Kako pa naj spravimo ta denar skupaj? 10.000 gld! To ni majhna vsota za naše rai^-mere? Kdo jih bo pa dal? —
Ta denar bo treba pri nas na ta način sknpaj spraviti, kakor ga spravijo drugod, in sicer po krajih, ki niso nič bolj imoviti, kakor je novomeški, kostanjeviški in krški okraj. Dobiti ga moramo tudi pri nas deloma z deleži, katere plačajo društveniki, deloma pa z iz posojil i, katera je dobiti pod ugodnimi pogoji od kake hranilnice.
Ko bi morali tistih 10.000 gld. društveniki sami skupaj zložiti, potem bi bil v naših razmerah položaj za ustanovitev takega podjetja tako težaven in neugoden, da bi bila vsa prizadevanja zaman ; kajti število interesentov, ki bi bili za tako skupno trgovino vneti in dosti podjetni, je pri nas bore majhno, dasi se ie dolgo časa sem poudarja važnost in potrebo dobro urejene vinske trgovine za boljši razvoj gospodarskih razmer na Dolenjskem.
Velike vrednosti je zaraditega ta ugodnost, da uživajo take zadruge mnogo kredita pri hra-
UUIJLW J i&KE~TïOriaE.

nilnicah in posojilnicah in da podpirata taka podjetja tudi država in dežela. Tej okolnosti bo tudi najveè pripisati, ako se bo mogla ueta-noTiti vinarska zadruga v Novem mestu, kajti pričakovati je, da bo dobila zadruga ne le primerno podporo od dežele in drŽave, ampak tudi potrebno posojilo od ene ali druge hranilnice.
Dasi se tedaj lahko zanašamo na to pomoč, vendar nam je delati v prvi vrsti na to, da pristopi k tej zadrugi zadoatoo število dništvenikov in da se odda kolikor mogoče deležev. Ùim več se odda deležev, tem menj bo namreč treba posojila, ker je ugodnejše za razvoj celega podjetja. Večje število drustve-nikov pa daje zadrugi tudi več ugleda, več veljave in dosledno tudi več kredita. In ta moment ne smemo prezreti, kar je merodajen ne le za dovolitev državne in deželae podpore, ampak kolikor toliko tudi za dovolitev potrebnih posojil.
V	korist zadrugi je tedaj, da se odda kolikor mogoče deležev. Zato se pa v naših razmerah priporoča, da so deleži dvojni, in sicer glavni deleži ki naj znašajo po 100 K (50 gld.j in navadni opravilni deleži, ki naj znašajo po 20 K (10 gld). Glavne deleže naj hi jemali imovitejši posestniki in juri-dične osebe kakor občine, kmetijske podružnice itd., opravilne deleže naj bi pa jemali manjši posestniki, ki na ta način lehko pristopijo k zadrugi iu pomagajo v svojo korist in korist zadruge sodelovati pri velevažnem tem podjetju.
V	pojasnilo našim vinogradnikom bi pri tej priliki le se omenjal, da niso ti deleži, katere plačajo druŠtveniki, niČ drugega kakor nekaka posojila, za katere imajo koncem vsakega leta dobiti ravno tako svoje obresti, kakor bi jih dobili, ako bi vložili dotiČen denar v kako posojilnico ali hranilnico. Vplačani deleži so tedaj zadrugi posojen denar in ostanejo last društvenikov.
Nekatere zadruge že naprej določijo, kako se imajo deleži obrestovati (večidel po 5%), druge zadruge pa prepuste obČnemn zbora, da le-ta določi, koliko obresti se ima izplačati dru-štvenikom za deleže. To določilo bi se tudi v tem slučaju bolje priporočalo.
Kar ne bo mogoče denarja z deleži skupaj spraviti, to si bo morala zadruga izposoditi pri kaki hranilnici. Primerno visoko podporo pričakovati je pa tudi, kakor sem že prej omenil, od dežele in države.
Ako dobimo od dežele in države toliko podpore, da lahko nakupimo potrebno vinsko posodo in da dobimo tudi potrebno klet, potem smemo pričakovati, da se bodo že prvo leto deleži dobro obrestovali, morda ravno tako ali pa
še bolj kakor v kaki hranilnici ali posojilnici.
Važno za ugoden razvoj zadruge je seveda tudi to, da dobimo potrebno posojilo po kolikor mogoče ugodnih pogojih, će ne bo mogoče dobiti brezobrestnega posojila, pa saj posojilo z nizkimi obrestmi. Dobava zadostnega posojila je prav za prav pri takih podjetjih glavno sredstvo, in če pogledamo gospodarstvo naj si bo ene aH druge take zadruge, povsod vidimo, da si pomagajo po tej poti do napredka. Za dober izgled nam je lahko v tem ozim kle-tarsko društvo v Ormožu na Štajerskem, ki je po poročilu, katerega sem prejel od maogoza-elužnega ondotnega notarja g. dr. I. G e r š a k a, pričela 1. 1898 poslovati z 11 društveniki, in katera je imela s pomočjo posojil, katera je dobila od ormoške posojilnice, že v prvem letu okolu 45.000 gld. denarnega prometa. R.
PoUtićni pregled.
Državni zbor se je včeraj zopet seŠel ter se vrse najprvo volitve predsedništva i. t. d. Bog daj, da bi vendar enkrat prišla do vspesnega delovanja.
Nemčija. Dne 18. jan. minulo je 200 let, odkar je Prusija kraljestvo. Ta spomin se je na nemškem dvoru kajpada imenitno slavil. Spominjali so se velikih mož in vladarjev, ki so za povečanje Nemčije kaj storili ; da Bis-marka niso pozabili, je jasno. Do ugleda in veljave so sicer dospeli, ali pa imajo pri tem Čiste roke, ali smejo na sredstva, kterih so se v to poslužili ponosni biti, to pa je drugo vprašanje.
Angleška kraljica Viktorija umrla je dne 22. januvarja po 631etnem kraljevanjip«v starosti 83 let. liila je najstarejša od sedaj živečih vladarjev v Evropi. Pod njenim vladařstvem se je blagostanje Anglije silno povzdignilo, ter na vrhunec dospelo. Sedanje bomatije v Afriki in na Kitajskem pa so prav neprijetne postale. Govori se, da je se-le poslednje dni resnico o položaji na bojiščih zvedela, in da je to njeno smrt jako pospešilo. Vlado nastopi sedaj njen najstarejši sin, ki pa je tudi že GO let star.
Vojna v Afriki. Buri poleg vse njih revščine in utrujenosti Angležem zopet vedno bolj nevarni postajajo. Tudi razsaja mej Angleži bolezen, ki jih za boj malo sposobne stori. Povodom smrti angleške kraljice so Buri kljub sovražnih razmer angleškemu dvoru svoje so-žalje izrekli.
Vojna na Kitajskem bo, kakor je videti, kmalu končana. Storila se je mirovna pogodba, ktero bodo velevlasti podpisale in vojaki bodo se polagoma razšli. Oni, ki dobro poznajo ki-
JÍO. »ITMU. iyV^AJUitOtUVJll	T J.V/1LJ, BtCV.
tajski narod, trdijo, da, če tudi kitajci pogoje	zapazil, da se je z V80 silo samo na njega lokalizi-
podpišejo, jih držali nikdar ue bodo, in pre-	raaje delovalo, da ao vsi slojinaišega prebivalstva
ganjanje tujcev in misijonarjev bode hujèi, kakor	in iz okolice se mo v bran postavili, da ni o času
popred. Usmrtili so res nekaj upornikov in pre-	ognja nevaren veter pihal, da je Úlo po stre-
ganjalcev, a ti so bili manj ali pa se celo nič	hah se nekaj snega, — doseglo se je, da se
nevarni; najhujši iu najnevarnejši so v notranji	je požar po nad dve uri trajajočem naporu srečno
deželi in po gorah skriti, in bodo po odhodu	lokaliziral in da je žrtva njegova v primeri z
tujega vojaštva svoje maščevanje se na hujši	nevarnostjo za celo mesto omejeno ostalo na
način izvrševali. Mej tem pa se bodo Kitajci	upepeljenje precejšnega števila gospodarskih
tudi boljše pripravili, in tuje moči se bodo pre-	poslopij, sena, orodja, lesa in viktu-
mislile, zopet na Kitajsko hoditi. Doslo je po-	ali j. Škoda je za nase razmere najobčutncjsa,
ročilo, da so Kitajci v Mongoliji in v provincah	kajti zadela je mesčanski stan, ki ima ravno
Čenzi in Cili popolnoma porušili vse misijonske	pri nas najtežavnejši položaj,
postaje, dva škofa, dvesto nun in 175 fran-	Ne moremo tu vse one imenovati in jih
čiskanov križali, dva meniha in 50 gojencev	radi njih požrtvovalnosti pohvaliti, ki so se ob
pa žive sežgali.	tej priliki posebno odlikovali in v občni blagor
__delovali, vsak iz med nas jih pozna in jih vsled
tega tem bolj Čisla, le jedno rečemo: čast in
ťožar T JlOTem mestn.	I^i ^^ pomagali na ta ali oni način
Bilo je dne 21. p. m. proti polu 7 uri zve-	bodisi meščan ali okoličan! Skupnemu prizade-
čer, ko smo se mehčanje pripravljali na prihodnji	vanju imamo se zahvaliti, da smo rešeni še hujše
dan na semenj, kar nas naenkrat bitje plat-zvoná	in za mesto osodepolne katastrofe. Ali za srečno
iz kapiteljske cerkve in trobenta gasilcev iz naših	rešitev imajo največ zaslug ; naša vrla požarna
skrbi vzdrami, in hkratno vpitje „Podi goré!"	hramba in nje člani, ona iz Toplic,
v največji strah spravi.	dijaki, grmski učenci, mnogi urad-
Bodisi, da vsled nepaznosti, bođiai iz dru-	niki, mnogi okoličani in kaznjenci!
zih uzrokov, to Še ni v obče znano, nastal je	Pri tem požaru prizadeti so po poročilu
na severni strani našega mesta, med poštnim	uradnega lista „Laibacher Zeitung" sledeči
poslopjem in kapiteljskim hribom v tam že sto-	posestniki:
letja stoječimi gospodarskimi poslopji — ogenj,	1.) Alojzij Bliimel: skedenj, šupa, klet,
kateri imajoč toliko veliko množino vnetljivih	kozolec seno in stelja (škoda 2100 K, zavaro-
anovij na razpolago, zacel se je na vse strani	van za 800 K) ; 2.) Ignacij Fajdiga: šupa,
z največjo hitrostjo širiti.	1 munga (škoda 800 K, zavarovan za 400 K).
Od treh strani smo začeli z največjo pri-	3.) Frančišek Papeži skedenj, 2 šupi. Šupa za
dnostjo in požrtvovalnostjo gasiti. Pri g. Ko-	nasteljo, seno, brana, čeher, slamoreznica, (škoda
vač-evi hiši branili so naši ognjegasci z ne-	1200 K zavarovan za 600 K.) 4.) Ana Božifi
umorno silo, da se je ta hiša ubranila in s tem	skedenj, hlev, šupa, slamoreznica, (škoda 2000 K
nevarnost za sosednje hiše pomanjšala. Pri supi	zavarovano za 400 K.) 5.) Frančiška Klemen-
g. dr. Slanca gasili so največ učenci grmske	čič: skedenj s slamo, voziček, sodček, drva,
Bole, nad dve uri, da se ta šupa ni unela, ki	(škode 1200 K ničesar zavarovano.) 6.) Kari
3Ê hranila nat' 500 centov sena in veliko lesa,	Germ iz Bajnofa: akeden], 2 aanij, nekoliko
W -iStQ U^îL U ^vU it ^«.vMWůftt	íjwiOT (ifcoduk 1400 K, Ï-WMQV5J.U« ïA 700
za cei ÈCîito «dojeto \ftso Va	S-aati "V^ÇrVi^'ï"».', -fcWkSSL^, VArn , 1 «açkV
druge največja. Pri kapiteljskem hlevu in kapi-	klet, seno, siamo, detelja, (akoda 12000 K za-
te1)s\cein pos\opjn laramVi so zopet zvao matiji-	varovan za K.) Ivaa skwVenj
vostjo, da se ti poslopji niste uneli, kajti v tem	s šupo, seno, drva (škoda 1900 K, zavarovano
slučaju bila je nevarnost za proštijo in kapiteljsko	za 2000. K.) ÍJ.) Franciaek Potočar: skedenj
cerkev ter za druge v obližji stoječe hiae silno	slama, orodje in 1 voziček, (Škoda 400 K ničesa
velika.	zavarovano.) 10.) Janez Kondrič: skedenj,
Samo ob sebi je umevno, da se je na če-	klet, 2 supl, seno, voz, orodje, slamorezmca,
trti strani, kolikor je bilo mogoče, reševalo in	(škoda 2000 K, zavarovan za 1300 K.) II.) An-
tam stoječa gospodarska poslopja branilo.	ton Vrtacič: supa s slamo (škoda 660 K za-
Ne more namen teh vrstic biti, da bi se	varovan za 320 K.) 12.) Ludvik líovsky:
ta boj med uničujočo elementarno silo in med	skedenj, šupa, voz, 3 sodi, seno (škoda 3262 K
res občudovanja vredno krepko se v bran postav-	zavarovan za 1200 K.)
Ijajočo Človeško roko natančno popisal, omenjamo	Poleg teh imelo je še več posestnikov oble, da s tem, da ae je ogenj o pravem času	čutno škodo in sicer: Karol Rozman 300 K,
Avgust Luzer 400 K, Franfiišek Perse 40 K, proĚt dr. S. Elbert 50 K, dr. Slane 800 K, Tomaž Mervar 60 K, Ivan Hrorat 50 K, Janez Kolene 40 K, Frančišek Kern 50 K, Adolf Pauser 80K, Jožef Florjančič 30UK, Ivan Zobec 40 K.
Vsa Bkoda znaša po tej cenitvi 3 0.9 3 8 K, zavarovalna svota pa 1 3 .0 2 O K
Sklepajoč popis požara si ne moremo kaj, da ne bi v novič vse kroge na nujnost potrebe vodovoda opozorili. Nas slavni mestni zastop storil je v tej zadevi že vse korake in je k največjim žrtvam pripravljen. Stvar merodajnih faktorjev bodi, da uresničijo nase želje, ker mora vendar skrb države in dežele biti, da skrbita za občni blagor svojib državljanov, da pa tudi gledata, da zamorejo ti napredovati v duhu časa, da nastanejo obče potrebne in obče koristne javne naprave, da se zamore mesto razvijati, ne pa, da nad njim vedno visi De-nioklejev mee, ki ga preti vsak trenutek popolnoma uničiti, kakor se je to parkrat t prejsnib stoletjih zgodilo in je vsled tega ravno nase prijazno mesto daleč za drugimi srcčnejsimi zaostalo. Dolžnost države je, da sedaj popravi, kar je nekdaj opustila tem bolj, ker bi to i njej 8ami v korist bilo!
sedaj nas ne pnste v miru in pravijo, da gremo kmaU rakom žvižgati. Pregovor pa pravi, da vsaka dobra refi potrebuje časa in tudi to je na mestu, Sprvega smo dobili malo udov in mnlo blaga, kajti vsi bo nekako nezaupljivo le od daleč gledali in stvar rešetali, toda kmalu so uvidili prekoristno napravo in sedaj se oglašaj o novi ud od dne do dne ter donaSajo mleko; flprevidili so, da stoji zadruga na Čvrstih nogab.
Povedati boĚero pa še to, da ni vse eno, katere stroje si mlekarna naroči. T(i je ravno velik razloček. So posneroalni stroji, kateri so skoraj sedaj najbolj razširjeni in tudi ti se najbolj priporočajo. Toda ti stroji pa niso najboljši, kajti oni posnemajo mleko preveč ostro in sicer tako, da vmes putra tudi malo sira posnemajo, samo da je več, in kadar se puter raztopi, ostane na dnu nekaj gošče, A pri našem po-snemalniku pa tega ni in zato ima naše surovo masla na trgu zmeraj prednost. Ta posnemalnik ali centrifuga, se imenuje „Westfalia Separator", Ako bi nameravali kje ustanoviti mlekarno, labko se prepričajo pri naši mlekarni in rada postreže iz natančnejem pojasnilom.
Plge se nam:
li Svibnja, dne 22. jauuvarja. — Dragi listič! Vedno se trudiš, da svojim Čitateljem o živinoreji svetuješ. Da, živinoreja je dandanes edin vir, kateri zamore kmetovalca ae rešiti iz žalostnega položaja, v katerim se on nahaja. Nasvet()vati bi hotel tudi jaz nekaj drobtinic, kako bi se dalo pri živinoreji kaj doseči. Ker dandanes mesarji živino tako slabo plačujejo, da skoraj tudi ni vredno živino pitati, treba je misliti na umno rejo krav in na pridelovanje mleka. To je vzbudilo tudi pri nas misel, kako bi se àajn mleko v denar spraviti ia nstanovů) smù, uamret 7 Hadečab, mlekarsko zaňrago, Italera mm «VftX.'a že F	^o^jiiD 'boflobnost. Tfam seSiíiÁ-aj«
maslo ali puter in sir iz posnetega mítifca. Surovo TûTvaV^,	iiMwjemťi	ceatTifugo, je iz-
borno, najfinejše, in se lahko proda po 2 kmn 30 do 2 kron 40 vinariev. Sicer ae mleko ne plačuje dražje, kakor po 10 vinarjev liter mleka, se mu izplača ob koncu mesca 30 kron, kar )e za malega posestnika velika pomoč, kajti lahko še naprej računi, kam bode ta àenar, ' ker je pAaČa gnto-va. Seiřeáft je to nizka cena, in kdor je blizo mesta ali trga, ta ne potrebuje mlekarne, ker (^m tam lahko mleko proda po 16 vinarjev. Ali vse drugače je pa za oddaljene in hribovske posestnike, ker mu molža ne vrže di uziga, kakor da kuha navadno maslo, mleko pokrmi se avmjami. Priporočati bi bilo pač vsem onim prebivalcem, kateri ne morejo mleka v denar spraviti, da se ustanove mlekarne.
Povedati pa hočem tudi, knko težavo smo imeli prestati, pri ustanovitvi naše mlekarne, koliko zaprek m koliko MBprotnikov se nam je zoprstavilo in še
DomaČe vesti.
(G-ospod dvorni svetnik Fr. Šuklje) je sel v pokoj ter se je tudi že iz Dunaja preselil na nekdaj llozinov grad v Kandiji pri Novem mestu, katerega je že pred par leti kupil ter popolnoma prenoviti dal.
(TJmrl) je po kratkem bolehanju za influenco gospod MartinMohar, c. kr. vodja pomožnih uradov v p., imetnik zhitega križca s krono za zasluge, hišni posestnik, občinski svetnik, ravnatelj mestne hranilnice i. t. d. dne 26. januarija t. 1. ob 2 i/^' uri popoludne. Pogreb se je vrŠil dné 28, januarija t. 1, popoludne na novomeško pokopališče, katerega so se udeležili v polnem številu vsi c. kr. uradi na čelu veleblag. gosp. F. Gerdešič, okrožne sodnije predsednik in c. kr. vladni svètnik gospod Fri edri ch, mestni zastop, zastopniki novomeških narodnih društev, jako veliko odličnih spremljevalcev, med njimi gospod dvorni svetnik Fr. Hukl je, prav mnogo meščanov, prijateljev, znancev in obilo ljudstva. Dolenjsko pevsko društvo zapelo mu je dve pesni; jedno pred hišo, drugo na grobu. — Pokojnik učakal je visoko starost, bil je v 77. letu, vedno čil in trdnega zdravja. Porojen v Žaljni, »tutoal v Novemmestu gimnazijo, dovršil j» ^ft ^	ftu. V otržarno siazbrt asiop/7 je kta
m alutbnsal v prTO v Postojiiii, od tam j» prwe/ / 1854 v Noro mesto, li}er )e ào svôj&gh umirovljenja 1. 1896, vzgJfdno, pridno in zvesti), nazadnje kot vodja pomožnih ui aàov	Vdga. je \>\\
z zlatim križcem s krono za zasluge odlikovan. Bil je do ubogih tnilosvčen in dober. Znan pa je bil po-kokojnik po vsem Dulenjskem zlasti tistim, ki so imeli o prilikah porotnih obravnav pri okrožnem sodišči opraTrila kot jako vljuden in prijazen uradnik in nič manj ljubeznjiv ni bil v privatnem iiivljenju. Bodi mu zemljica Ubkal
(Sv. maša na tast av. YVíjtja^ia') v zar hvalo odvrnjpnj« preteče le groznejse nesreče sJuiiJa se je minoli torek v kapiteljski cerkvi.
(Zahvala.) Podpisani odbor izreka tem potom vsakemu, kdor je pri zadnjem požaru naše društvo bodisi tako ah tako podpiral, najtoplejšo zahvalo, sosebno pa Se izrekamo izkreno zahvalo preblag, gospem, katere so, ie utrujeno moštvo, na licu požara lastnoroÈno z raznimi podarjenimi okrepčiU ojačevale.
Slavni požarni brambi iz Toplic izrekamo za bratovsko, korenjaško, Človekoljubno sodelovanje najsrčnejša zahvala. Na pomoć! — P. n. goapodu T*an Plantann držaTnemu poslancu, za povodom tega poiSara poslano znatno denarno podporo, kakor tudi p. n. gospodom : mil, gosp. proBt Dr. Seb, Elbert, hotelier Peter Ebner, trgovec J. Komin, sodni svetnik Mat. pl. Langer-Podgoro, obristlajtnant AntonPiSll, bilježnik Dr. Alb. Poznik, odvetnik dr. Karol Slane za visokodašna darila, kliéemo srČno hvala in dmět-veni : Na poraofi !
Rudolfovo, Se.jannarja 1091.
Za odbor prost, gasil, društva;
EoBmann, poboinik. G^uŠtin, načelnik.
(NesreSa.) Fric KovaĆ, ISletui sin znanega gostilničarja Franc Kovača iz Novega mesta, peljal je v sredo proti mraku neko gospo iz Novega mesta do Rateža s parom konj ; spremljal ga je tudi domači pomočnik. Eden konj se je s kakorlnega Že bodi vzroka obotavljal, in nazaj grede je že vožnja menda toliko nevspeâna bila, da sta enega konja od-pregla. Pomoèaik je z vozom domu se peljal," Fric je pa znabiti hotel domu jahati, ali kaj se ve kako je bilo. Ker fanta le ni bilo od nikoder, sla je skrbna mati (ode je bil na potovanji) s svojo hčerko, kljub temu, da j« silno snežilo, sinu naproti. Na mitnici T Cikavi je zvedela, da je sin s konjem že pred precej časom proti domu šel. Vrnete se tedaj nazaj in kmalu mati začuje kraj cest« konja sopsti, ki je « snegom pobeljen na tleh ležal. Približavsi se, ugleda grozen prizor. Sin je pod konjem ležal in le nogi je biio videti. Na pomoč prišli yudje zlečejo siromaka mrtvega izpod konja. Imel je ranjeno glavo in udrte prsi, ter je bil kakor videti na mah mrtev. Konj je poginil isti dan.
(Zabavni večer Narodne čitalnice dne 11, j anuvarij a t. 1.) se je imenitno posrečil. Zanimivi vspored je'privabil toliko občinstva v čitalnične prostore, da smo morali zopet enkrat obžalovati, da se dvorana ni prilično razširila. Bnodejanski igri Antona Aškerca „Red sv. Jun'a" in pa „Tujka" ki ste se ta večer prvič na slovenskem odru predstavljali, vzbujali ste veliko pozornost; osobito drugo imenovana igra je občinstvo spričo ganljivega prizora po spravi tujke — matere (gapdč, R. V.) iu sina (g. dr. E, O.) globoko pretresla. Kajpak so se vsi predstavljala-diletanti zelo potrudili, ntid njimi gotovo naj-požrtvovalnejše vse tri gospodične. Ravno ta večer je predaval novomeški naš rojak slikar g. Ivan Vau-potiČ o zanimivostih iz parisiie razstave. Občinstvo mu je pozorno sledilo in mu koncem predavanja svojo zahvalo izrazilo z burnim ploakom.
(Narodna čitalnica v Novem mestu) priredi namesto Vodnikove svečanosti, katero je sklenil odbor za letos opustiti, ker Be je kazalo splošno premalo zanimanja za-njo, dne 9, februarja 1901 (sobota) ob polu á uri zvečer „domači veČer", in sicer po vzgledu Češkili „zastérkovych večeru". Na vspored 80 se stavile same izbrane predpustne točke, med drugimi zabavno predavanje in pa šaljivi prizor „Kmet pa fotograf". Sodelovanje je tudi obljubilo slavno
Dolenjsko pevsko društvo", kater« bo proizvajalo memo drugih šaljivih zborov dražestni valček „ob vrbskem jezeru". Plešoče dame se naprosijo priti v cestnih toaletah s predpasniki („zastčrka"), gospodje pa v svetlih oblekah. Večer se priredi brez vstopnine za člane narodnih društev
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov y Novem mestu) napravi 10, febru-
arja v svojem domu predpnstno veselico s petjem^ predstavljanjem igre „Izgubljena suknja" in prosto veselico v spodnjih prostorih.
(Plesni venček) prirede 15. febr, državni sluge v gostilni g, Jakse-ta „pri Slonu" v Novem mesta. Prostovoljne vstopnine so namenjene v korist dijaške kobinje v Novem mestu
(Varstvo ptičev.) Gospa M, Kessler je blagovolila dati dve mizici za krmljenje ptičev. Prav lepa hvala 1 — Krožila bode nabiralna pola za male doneske za krmljenje ptičev; darujte pridno našim krilatim pevcem.
(Živinski semenj) v Novem mestu dne 22. prosinca t 1. bil je prav dobro obiskan. Prignali so na semenj 60 konj, 1300 glav goveje živine in gotovo 5000 prešičev. Kupcev je obilo došlo in kupčija je bila posebno na prašičjem semnju pa tudi na govejem zelo živahna. Samo na železnici so ta dan naložili 573 prešičev.
(Na železničnih postajah novomeškega okrajnega glavarstva) se je 1, 1900 naložilo sledeče število živine:
Poetftja	1	1	g M	i	o s o	S ti	£	■g S 11 M'3
Radjiforo . .	14	98	laa	196	631	910	4834	6878
							289	289
Trebnje . . .	—	—	—	3	276	492	2026	2797
Velika Loka .	14	183	179	284	1	_	2616	8177
Slmpiij . . .	28	229	377	432	908	1402	9765	13141
(Prepovedan		UVOZ		prešičev.			Î	^er je
nastala v Leskovcu v hrvaškem okraju Samobor, prešičja kuga, je okrajno glavarstvo v Krškem prepovedalo uvoz in prevoz prešičev iz celega hrvaškega okraja Samobora na Kranjsko in bo vsak prestopek te prepovedi postavno kaznovan.
(Pasji kontumac) preneha z današnjim dnem v mestni (»bčini Rudolfovo in v občini Šmibel - Stopiče ; traja pa še do 2/. t. m v občinah sv. Peter, Prečna in Mirnapeč. — Iz Krškega se poroča, da je vsled pasje stekline npeljan pasji kontumac do 2tt. marca tL v občinah Krško, Raka, Cerklje, Bučka in Škocijan.
(Dobavni razpis.) Dne 5. februarja t. 1. vršila se bo v poštnem in brzojavnem odseku ministrstva za javne stavbe v Belemgradu ustna licitacija za dobavo 10.000 komadov lesenih brzojavnih drogov. Natančnejši pogoji za dobavljanje ležijo v gospodarwkem oddelku zgorajšnega odseka vsakomur na pogled. — Vadija je uložiti 30.000 gld. ali v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki dosezajo enako visočino.
(Umno kletarstvo.) — Ravnokar je izšla nÓva knjižica o umnem kletarstvu, katero je po sklepa deželnega zbora ter po naroČilu deželnega odbora kranjskega, spisal deželni potovalni učitelj za vinstvo v Ljubljani g. Fr. Gombač. Tako knjižico smo že dolgo pogrešali, ker dr. Vošnjakova knjiga, ktero je pred 27. leti izdala družba sv. Mohorja, je že zdavnej pošla; od takrat se je pa tudi že marsikaj V kletarstvu spremenilo, in zato je bila nova slovenska izdaja neobhodno potrebna.
Vsebina tega spisa je : Trgatev, stiskalnice, snaženje in hranjenje vinske posode, sestava mošta in vina, naprava belega in črnega vina, pretakanje vina, vino za v steklenice, čiščenje vina, vinske bolezni, vinske napake in kleti.
Ta knjižica ima razen navedene poailiive z 21 slikami pojasnene snovi, še to glavno prednost, da se oddaja pit skrajno nizki ceni. En komad stane namreč 30 h, po posti 38 h ; 40 komadov pa 8 Kron, po pošti 8 Kron BO b, toraj celó le 20 h komad.
liazprodajd je prevzela za sedaj C. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
(Mlinarjev Janez,) slovenski jnnak, ali Uplemenitba Tebaréanov. Ta lična knjižica priĚla_ je ravnokar v tretjem natisu na svitlo pri založniku E. Hribarju v Calji. Ker je knjiga res mikavna, je bil potreben ie tretji natis. Cena mehko vezane knjige je 80 vinarjev, s pošto 90 vinarjev.
(banaSuji list) obaega dvanajst strani.
Razne Testi.
* (Poštne stvari.) V dosego kar najhitrejega •dostavljanja pisem in olajšanja odnosne manipulacije je p. n. občinstvo nujno naprošeno, da prileplja znamke pri nepriporočeno oddanih pisemskih pošiljatvah izključno samo na desnem gornjem oglu naslovne strani. ■Okoliščina, da se pri posameznih pismih nahajajo znamke deloma na sprednji deloma na zadnji^ strani -obteinje jako uradno poslovanje, radi česa naj se ne rabijo sploh znamke kakor zapornice in naj se ne prilepljajo iste na zadnji strani pisemske kuverte. — Pri pisemsko-poštnih pošiljatvah namenjenih v veČe kraje naj se označi prejemnikovo bivališče z imenom wlice, hišno številko in lego (stopnice, nadstropje in številko vrat) pri pošiljatvah namenjenih na Dunaj navesti je razven tega še mestni in ée le moguće tudi poštni okraj. Pisma, kterih naslov ne odgovarja pred-«toječim določbam, utegnejo biti najmanj prepozno dostavljene; pa niti izključeno ni, da se taka pisma Bploh ne dostavijo ako bi nedostajalo poštni upravi sredstev za poizvedbo naslovljenčevega bivališča. Nujno je toraj potrebno, da so naslovi pravilni, in to ne samo v interesu strank, ampak tudi postne npraye, ker poslovanje z nepravilno naslovljenimi pismi ovira službovanje pri dostavljanju poštnili pošiljatBV._ Tem povodom se opnzarja nato, da so dopisnice izključene iz poštnega prometa, kterih vsebina obseza nedostoj-nosti, žaljenja ali druga kažnjiva dejanja ali na katerih se nahajajo slike, oziroma dostavki, ki imajo znak nedostojnosti ali žaljenja. — Istotako so izklju-Ćene iz prometa tudi dopisnice oddane v kuyertab, ki BO previđene z izrezki v ta namen, da se prepečati na dopisnicah samih nahajajoče se znamke, — Dopisnice, ki ne odgovarjajo ostalim prometnim pogojem zavezane so poštnini za pisma. — Nadalje se opaža, da je dovoljeno dostaiiti na vizitnice, ktere se odpošljejo kakor tiskovine, voščila ter zahvalne in nljudnostne formule, a'io so izražene v petih besedah ali 7, običajnimi okrnjški (p. f. z. v. i. t. d ). Nudalje so dovoljena ročno napisana posvetila na voščilnicah, — Dopisnice na kterih se je besedilo „dopisnica - Cor respondenzkarte-Postknrte" odstranilo in nadomestili» 'i besedilom „tiskovina" zamorejo se odpošiljati proti plačilu pristojbine za tiskovine, ako ni na teh dopisnicah nikakih sprememb in dodatkov razven onih, ki so dopuščeni na tiskovinah. Občinstvo se tudi opozarja, da znaša pristojbina za navadno pismo: na sedežu poštnega urada do teže všetih 20 gramov 6 h nad 20 do 250 gramov 12 h; v daljnem prometu, kakor tudi v prometu z Ogersko, Bosno in HttrcBgovino in Nemško do vštetih 20 gramov 10 h nad 20 do 250 gramov 20 h. — V prometu s Crno goro znaŠa
pristojbina 10 h za vsacih IS gramov, se Serbijo 15 h za vsacih 15 gramov, za Švico 25 h za vsacik 20 gramov in z ostalim inozemstvom 25 b za vsacik
15	gramov pošiljatvene teže, — Pristojbina za dopisnice znaša v notranjem avstrijskem prometu potem v prometn z Ogersko, Bosno in Hercegovino, Nemško in Crno goro 6 h za jednostavno in 10 h za dvojno dopisnico z odgovorom ter v prometa z ostalim inozemstvom 10 h za jednostavno in 20 h za dvoja» dopisnico z odgovorom. — Konečno se opozarja na to, da se ne sme reč rabiti za fr&nkovanje poštaih znamk prejšnih emisij glasečih se na gold, in kr.
*	(Koliko je v Avstriji državnih uradnikov?) Leta 1880 je bilo v Avstriji 33.(5SO državnik uradnikov; leta 1892 pa 39.948, in leta 1899 že 65.439. Število je tako narastlo baje radi podržavljenja železnic. Plačo dobivajo vsi ti uradniki 169 miljonor 138 tisoč 281 kron.
*	(Razvijanje katoliške cerkve v Avstraliji) je tako vspešno, kakor menda nikjer n& sveta. Leta 1821 je bil na temu dela sveta en sam duhoven; 9. oktobra minolega leta pa je bilo navEočik pri blagoslovljenju škofijske cerkve v Sidney 1 kar-danal, 13 škofov in 200 duhovnov.
*	(3amonmorov) je bilo na Dnnajtt pretekla leto 500, to je 97 veČ od lani. Kam bo to prišlo !
*	(Velikanski zameti) tia južnem Ruskem. Blizu Odese na neki postaji bo obtičali 4 vlaki s 1800 potniki v snegu, ki ga je bila taka ogromna množina deleč na okoli, da je polkovnija vojakov ii Kijeva in pa 3000 pešcev iz Odese potrebovalo 3 dni napornega dela, predno so prišli do nesrečnega mesta. Ker je potnikom zmanjkalo živeža, nastal je med njimi v strahu pred smrtjo za lakoto hud boj za živež, da BO koščeke kruha drug drugemu kar trgali iz rok. Pri tej nesreĚi je pomrlo 120 oseb,
*	(f Ignacij Mrak,) umirovljeni amerikanski Škof, rojen v Poljanah na Gorenjskem, umrl je 90 let star. Bil je naslednik blaženega Friderika Barage. —Pokojni mil, g. škof Ignacij Mrak je bil rojen dne
16	oktobra 1810 v mašmka ga je posvetil slavm ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf I. 1837. Za časa svojega bivanja na Kranjskem je službavol kot kapelan v Ribnici in Slavini na Notranjskem. Na poziv blaženega Friderika Barage se je podal oznanjevat sveto vero se vero-amerikanskim Indijancem. Na ameriška tla je stopil 1. 1845. ter se nemudoma podal pomagat svojemu rojaku Baragu v michiganské pragozdeL Po devetletnem delovanji leta 1859. ga je postayil škof Baraga za generalnega vikarja svoj« Ški^fije. — po prezgodnji smrti Baragovi je bil č. g. Mrak izvoljen za dfugpga martiuettskega škofa. Posvetil ga je v t» novo službo 7. ftior. 1869 nadškof Pnrcell v Cinci-nati, isti, ki je 1. novembra líí53 jxjsvetil Fridmka Barega v prvega škofa severnega michiganskega polotoka, Njegovo mesto je zasedel dne 17. sept, 1879. mil. g. Imn Vertin, tretji škof marqaettaki, belt Kranjec Hitra smrt je pobrala tega vrlega škofa dne 26. februarja 1899. — Cel čas odkar se je mil. g. Mrak odpovedal škofovski službi, je živel v Easeb-nosti. Zadnja leta je stanoval v St, Mary's Hospitnla, kjer je i»o svoji možnosti obiskoval in tolažil bolnik«. Blagi pokojnik ni nikdar iakal slave in posvetne časti, ampHk delal je za Boga in v prid svojega líliínjega po svojih močeh.
SmeŠnice.
(Lenoba.) „Tonček, koliko naloženih računov si Tie napravil? vpraša mati svojega lenega sinička. „Tidite, mama, kakor hitro dovršim tega, katerega sem ravnokar prićel, ib še druge tri, bodo vsi štirje Î2gotovl)eni", odgovori zvito mUdi lenuh.
Darovi za novomeško di]aako kuhhijo-
6«spa Marij» SoBÍna-Skaberne mesto venca n» krito pr«-MDO uurleg« goap. Franca Šnkljeja 10 K, Gosp. ^pnik Ifih. Barlio 4 E. NeimenoTan 4 E. Gotpa E»iik 5 E. Goap. dt. E. Slane ■A drugo polletj« 100 K, Gosp. dr. ScLegula 50 K. Goip. župnik Iv. Golob 10 K, Gosp. anpn. "Val Bernik 5 E. Gosp, Ad Gnutin, trgoTce 10 kibgr. riia. Poseetnicn Johan» e Teiike Vode 1 tmčo krompirja.
Loterijske itevilke.
Gradec 19. januvarja 52 6 29 36 42 Tr«t Î6 „ 10 61 23 69 44
Em postat êmm #
priporoča
(ra ceva kn igarna v Novem mestu
• •
ali diiliovne vaje.
Th--
Cena v platno vezani knjigi 80 kr., v usnji I gld., s zlato obrezo I gld. 20 kr.
Mnrlja Mohar naznanja t STojem in t imenn njene hËete Marije pretnžno Tset, da je njen nepozabni soprog oiirama oča, gospod
«miroTljen vodja pom, nradov pri c, kr. okr. sodiačn, imetnik zlatega križca e krono ca laslnge. hiŇni posest^ aik, obt^inski svetnik, ravnatelj mestne hranilnice itd,
danet 26. jannvarija ob poln 3. uri popoludne, po kratki bolezoi, prejemki svete zakramect« za umirajoče, v 77. letu svoje době, mimo t Gospodu zAspal.
Truplo dragega pokojnika bode t pondeljek Jne 28. t. m. ob 4. cri popoludne na tnkajlnem pokopaliSćn k večaema počitku potoieno.
Svete maSe za dnso ranjcega le bodo brale v nno^ gib cerkvah.
Dragi pokojnik bodi molitvi in pobožnemu spomina priporočen.
RUDOLFOVO, dne 2tjannvBrija 1001. (33)
Po SV. Aljfonzu Liguorskem priredil in poslovenil P. Marijan Širca, maenik iz reda 8T. Frančiška.
Zahvala.
Povodom prenagle isgnbe, katera nas je zadela po smrti nagega iakreco ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
Martina Moharja,
izrekamo tem potom najodbritoarčccjSo zahvalo sa vsestranske dokaze srinega eointja, za mnogoštevilno in tolikanj iastno spremstvo pokojnika k zadnjem poćitkn.
Posebno zabvalo smo dolžni visokofastiti dnhoiSËini, vsem darovalcem krasnih vencev, p. t. uradniHvoni, gospodom pevcem za ganljivo nagrobnico, vsim <1mitvom in posameznim sptemljevalctm pokojnika, vsim toplo zahvala.
NOVO MESTO, dne 31. januvarija 1901,
Žalujoči ostali.
ZAHYAIaAx
Qo3pod Ivan Plantan, c. kr. notar in poslanec v Ljubljani, je zvěděvši, kako vrlo so se vedli gimnazijci v Rudolfovem ob zadnjem poiani, spominjajoč se svojih dijaških let, ko so dijaki v Rudolfovem radi pomagali ob jednakih prilikah, podaril gimnazijskemu podpornemu društvu v Rudolfovem sto kron.
Za ta velikodušni dar se prisrčno zahvaljuje podpisano ravnateljstvo kot vodstvo dijaškega podpornega društva,
C. kr. glmn. ravnateljstvo kot vodstvo dijaškega podpornega druitva.
v Rudolfovem 26. januvarja 1001.
Dr. Fr. Detela.
Zahvala.
Naša hiša bila je ob groznem požaru dne 21, Jan. v silni nevarnosti. Poleg Bogu zahvaljujemo se prav toplo naši slavni požarni brambt in nekteriin gospodom, ki so 8 pripomočjo vrlih naših dijakov našo last z velikim naporom resili.	Družina Barborlfi.
I
Poročilo letnega račaiia obrtne zadruge.
Dohodki :
172 obrtnikov (mojstrov) je Tplaùalo pristojbine
sknpaj..............1011 K—h
25 uĚencev pristojbin..........150 „ — „
16 oprostnin . ............ 120 „ — „
3kupaj , . , 1281 K — h StroKki:
NajemSčina za pisarno od IS. septemb. 1899 do
16. marca IHOI . ■ ■ ,.....• 149 E 76 h
Oprava t:a pisarno: mize, «tali, omara; za tiskovine, knjige in druge pisarniške potrebe itd. 2n0 „ 43 „
Skupaj , , ,	440 K 1!) h
Stroški odrafunani od dohodkov ostane v hranilnici v Rudolfovem..................840 K — h
V rokob blagajnika................— n 81 ,
Skupaj
Pregledoval ca rainnov: Mihael Mramor. Franc laibec.
840 K 81 h
Načelnik: Ivan Appe.
"^'SS-Tcrn^ijS hiSa na prodaj,
katera stoji na vogalu glavnega trga in je prav pripravna za vsako trgovino, posebno pa za obrtnijo. V hiši se nahaja tudi prodajalnićni prostor. Pogoji so prav ugodni. Natančneje pove (39—3)	Darovin Frandč v Novem mestu.
=mrr
UUJuJUNJbiUj. ďUVlUET
«triu 31.
lajava.
Podpisani prekliiem, kar sem govoril žaljivega v gostilni g. Moravca proti g. Karlu Osterman-u iz Kandijo, ter obžalujem, da sem ga žalil. Novo mesto dné 17. januarija 1901.
(25)	Avgust KûsseU
IT
664.
Razglas.
Občni zbor ptvedoleujske posojilnice, r^istrirane aadnige z neomejenim poroštvom v Metliki skliče se 8 tem na
14. dan febrnvarja 1901 dopoludne ob 9. uri v občinsko pisarno v Metliki z dostavkom, da ako k temu občnema zboru v smislu ^ 39 posojilničnih pravil dttvolj povabljenih prišlo nebi, bode drugo obĎno zborovanje
dne 7. marca 1901 ■flb ist«j uri in na istem kraji, ter, da se bode ta dan
na dnevni red stavljene predmete, brez ozira na itevilo navzočih druatvenikov sklepalo.
Dnevni red k občnem zboru je sledeči.
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Poročilo blagajnika,
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora.
4.	Potrjenje računa za leto 1900.
6.	Predlog bilance za leto 1900.
6.	Predlog za prenarejo zadružnih pravil, to je §§ 14., 19., 31., 32., 38., in 39. katera naj bi se v bodoče sledeče glasila:
a)	§ 14. prvi odstavek, od Čistega dobička pripade rezervnemu fondu najmanj loVoi dokler ne pre-■seza 10% celega bilančnega imetja, 5% dobiva ravnateljstvo in ostali znesek se razdeli med zadružnike po razmeri, kolikor ima vsaki deležev.
b)	§ 19. Ravnateljstvo obstoji iz ravnatelja, denarničarja, kontrolorja iu dveh odbornikov, voljenih v občnem zboru na tri leta. Izatopivai udje ravnateljstva se smejo zopet voliti.
C) § 31. Ravnateljstvo sploh, kakor vsak posamezni nd načelstva se more odstaviti vsaki čas vsled sklepa izvanrednega občnega zbrir», ako je tak predlog utemeljen bil na dnevnem redu.
d)	§ 32. Nadzornisvo obstoji iz sedmih članov in dveh namestnikov voljenih v občnem zboru na tri leta iz Čleuov zadruge; vendar se tu členi ravnateljstva vključujejo ; bivši Členi smejo zopet izvoljeni biti.
e)	§ 38. Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru v vseh v § 41. teh pravil navedenih točkah in ima toliko glasov, kdlikor je vplačal zadruinih deležev vendar ne veČ, kakor 10 glasov.
§ 39. prvi odstavek: „ObČui zbor more veljavno sklepati, kadar je zastopan od zadružnikov, ki posedujejo vsaj četrti del družbenih deležev. Ko bi ne l»lo_ tega Htevila, naj se v treh tednih skliče zbor v novič. Ta občni zbor sme pa veljavno sklepati brez ozira na Število navzočih dniStvenikov.
7.	V(»litev ravnateljstva in nadzorništva.
8.	Predlogi druStvenikov.
Opomba. Vloge obrestujejo se tudi to leto po brez odbitka rentnega davka.
NadzorstTO L dolenjske posojilnice.
v Metliki, dne 25. januvarja 1901.
Ant. Rajmer.
Ii flozdne drcveinice v BrSlInu pri Novea nnta m haim oddalo letoi spomladi atedeče «adike:
800.000 .... 3letalh krepkih aMi^k; 40.000 preiajemh 5 „ „ , 10.000 ....!„ hrastov; 20.000 .... 2 „ firolh boromv.
Sadike le bodo prodajale v dreTeKuici ali pa primem* Mvit« ID poitarljene na poùta ali želasDiSko poiitaja in slew Sleitne Rmreke in hracti po tri krone, presajene amreke pa 4 kron« in črni boroTci pa 2 krone 40 TinaqcT la tisoč (1000) konadov.
Pismena ali nstmeaa naroiiU eb te sadike iprejema c. ks. okrajno glavarstvo v Novem raestn, Krákem íd Omomljn, e. kt. okrajna gosdno nadiorstvo t Norem mesta, in pa e. kr. gocdv v Novem mestu, Kriltera in Črnomljn do 20. marca 1»01, pri kterih se morijo naroiena dteve«» proti potrdita takoj plaiati.
C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu,
dne 24, januarja 1901.	(24—1)
Valed dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu z dne 18. januarja 1901, st. 15.415 se sklicuj«
S^" obint KIIOE
okrajne bolniSke blagajne v Novemmesta na nedelja
dne 10. februarja I90i, dopoldan ob iO. uri
v blagajnične prostore na Vel. trgu hil. stev. 86. DNEVNI RED: Sprememba §§ 29. in 31. pravil okrajne bolniške blagajne.
Vabijo se k zborovanju delojemalci in njik delodajalci v sodn. okrajih Novomesto, Trebnje itt Žuiteniberk.	(87)
ISTačelništro okrajne bolnišne blagajne, v Novem mestu, dne 1. februarja 1901.
«
hranilnice in posojilnice za Kandijo In okolico reg. zadr. z neom. zavezo bode
11. februarija 1.1. ob V22. uri popoldne v hranilni čni pisarni y ííandiji.
DNEVNI RED: 1.) Letno poročilo načelnika, a.) Pončilo nadzurništva.
3.)	Predlog o razdelitvi Čistega dobička,
4.)	Nadomestna volitev funkcijonarjev,
5.)	Predlogi imčelništva.
Če bi zbiirovftnje radi premajhnega števila eh«-rovalce-v pa ne bilo sklepčno, se bude nadaljevalo zborovanje ne glede na število zborovalcev uro pozneje.
Kandlja, dne 29. januarija 1901.	(31)
Hranilnica íq posojilnica za Kandijo in oblico
reg, zadruga z neomejeno zavezo, Grof Margheri evo oskrbnistvo grajš£ine Otoćct
prodalo bo
S 15. febrnvarjem počonši
iz znano dobrih travnikov v Draikovcu. Zglasiti se je v gradu Otočce.	(38-1)
HZ, scnoi.
lAiUCiiN J »nJL XNU VlUlî..
—Btev. 5.
lál
"k.
Zaradi premeáčenja v drugo svojo hišo tukaj prodam pod ugodnimi pogoji
hišo št. 98
na Velikem trgu v Rudolfovem, stoječo nasproti mestnega vodnjaka. HiŠa je v najboljseni stanji, ima novi strešni stol, je z opeko krita in je posebno pripravna za trgovino.
Rudolfovo, 26. jan. 1901,
Dr. i. Schegula.
^ • • ■ •

v najem za več let se daje
gr^T kovaënica
s koraškim in klučavničarskim orodjem ; poleg je tudi stanovanje, vert, njiva i. t. đ. — Zasluř.ka je samo na posestvu do 300 kron na leto. prosilci morajo biti izprašani za kovanje konj.
f
najstarejša In največja
Mmlh 2alĐ£a šivalnih strojev
T Ljubljani, Dunajska cesta ât 13.
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Sknšek,
ti^ovee Y Ketliki. {81&—36)
(19-2)
OS. Medved. Novo mesto
opozarja
Ženine in neveste
m
I
DEnĚlnskii bubait^a
zanesljiva in vesfia v gospodinjskem gospodarjenju sprejme se takoj ravno tam.
Več se poizve pri oskrbniètvu Praschnikarjevih posestev, Meklflje pri Kamniku. Gorenjsko.
Hisa na prodaj.
v Metliki je na prodaj pritlična hisa, ki je zidana in z opeko krita, je v dobrem atanu ter se nahaja sredi obzidanega vrta ob državni cesti. Ima tri sobe, kuhinjo, klet jedilno shrambo, šupo za drva in vozove ; tudi dober vodnjak. Pripravna je za kacega umirov-Ijenega gospoda, Cena je nizka, in je tukaj na prodaj. Več pove g. Emanuel Fux st v Metliki št. 129.

a nez Jax-a
Na prodaj je posestvo!
Zidana hiša, lepi zidani obokřini hlevi, obnje z opeko pokrito, novi svinjaki z opeko pokriti in dvojnat kozolc z desetimi stanti, vse v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih ttavnikov in 20 oralov ali več lepega goida. Vsa zeinljišča leíe v ravnini okoli biše.
Dalje je na prodaj sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri leži pri vaai Hudeje, blizo okrajne ceste iz Novega Mesta v Hkocijan.
Končno je na prodaj več gozdnih parcel blizft ákocijana. — Več se izve	(33—1)
pri oskrbništvu grajéčíne v Radelci pošta Bučka na Dolenjskem.
Njiva v najem.
Na mesinem polju poleg Pnlakovega travnika je V najem oddati njiva za osem mernikov poaetve. — Ponudbe pri opravnlštvu ,.Dol. Novic".	(284-6>
Prodaj alnica
v ČrnoiTiIju na glavnem trgu, v kateri se je nad 50
let trgovalo, in je sedaj izpraznjena, se da v najem. Ista je najbolj pripravna za kacega urarja, brivca ali obrtnika kateri veliko prostor ne potrebuje. Ponudbe sprejema, g. Martin MalnerlÊ v Črnomlju.
m Ř tirm
Gozdarski urad na Ruprćvrhu oddaja začenši s 1. novemb. bukove drva, na dom postavljene po 5 K 20 h kubični meter. — Na-ročlia sprejme gozdarski mojster gosp. Kretinszky y Kandiji v novi Kastelcovi hiSi.	(246-8)
V
fioerad v rski eon na proda
J	o	t
Matija Rifel), posestnik na GoluSniku proda svoj vinograd, ki ima še dobro ohranjeno staro trtje in meri okoli 2 orala. — Natančnéji pogoji se izvedo ravno tam.	(86—1>
3. štev.
DOLENJSKE NOVICE.
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica,
regUtrorana zadruga z neomejeno zarezo,
pisama aa leoagrosaem trgu. li. Št. 14. til^ oorïrvQ v Xdijubljaai
sprejema iu izplačuje hraoilne rloge in
obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(88-25)



B v®f© Btttn®Fan|.	ieseCfli
B^O r .Al U /i A m	t^m m	n j ^ n pv . rv L	A	^^ A JVI A	■ T	V	V	v
Eno obstoječe iz štirih aob z izgledom na glavni trg ter z vaimi potrebnimi prostori, za najemnino 250 gld. Drugo stanovanje obsega tri sobe proti Dolgi nlici, t«r velja z vsemi potrebnimi prostori 200 gld. (32—2)	Već pove lastoica A. pl. Fichtflnau.
za gospoda na Glavnem trgu št. 94 je takoj za oddatL — Već se izve ravno tam.
TTřfiUfií* ® pritnerno šolsko izobrazbo se aprej-«J^j'CUCL' me y prodajHlno A. Gustin v Novem fliestu.
Lepa, eiosnja p emena te tea
na proda},
{S92-6) (36) Već pove F. Tandler v Rudolfovem.


Ntiimnjun, tU <inH« T nlnitl TMlno Mino In trpeino blago VUk* vnt« Ed iutit« [Mpoda AnhoTitlk*-
Tadl >lsv. p. n. aUlnvtra a»-KTunjam» da Imua T BAIOKI mt« modam« itofs t«r todiMpr*-n>a4JJtv tirolibl lodan m ti&vllaka.
Todt imtm o&rqen« havilqk* ynih« veltkoatt ot empodalB d»ik* pO Uiski OAHi-
D^tktui ibIUB« (M*!
«JAB^OB MIKOS^Xâ,
—■—1 kr«Jaikl mnjntfhr, IVev« mpaia, VMtlil tr« lit. I ■ -priporoS» ■■ pr»i, dnboTiii.nl y jiđslovsnjn -rmakovi'Htiie obl-eUe, posebno
St^ tAlarje, površnike itd.
po narokuBnejfiem in najnovejSem kTOju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajo £e delo nat&n^.DO po meti.
PriporoSiiin ee preÈ. duhovifiîni, đa me bls|:0T0li poÈaiititi s oenje-nimi naroiili, sagotavljajo/., da iiodem vedoo skrbel, d ízro£m rsaJto mirofilo T najre^o zadovoljiiost pre£«uititíb DsroAnikoT.
Slav. p. o. obiiofitTu priporo£&m svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri delajo najboljie delavske moči ; ntorej ne jamii ca elofifantnĐ, ' _ Upo in moderno izvriilev Duroůil, kakor tudi z»tt>, da M Tsat» ^ T moji deUvnici narojeu« obleka lepo prilega.
prîpoioS» lUTnemu p. n. obËimtvn poaebno častiti dn-ioTifini ter gg- nikdaikom svoio bogito zaltgo haJ' IunovrstuejSih zlatih, trebrilh in nlkelnastlh ur in ve-rlïlo, kakar ttidi vRakovritnih atenskih ur a nihalom, anerlkani^lh budilslo itd.
Cenik žepnim uram:
Najfinejie Dikťinaite ure s kljnfem od gid. S.3Q do 6.— „	„ „ remontoir „ „ 2.35 „ 6.50
„ ircbine „ e kynĚem „ „ 3,— „ 8,— „	„ „ remontoir „ „ 4,— „ 9.—
„ iita E dvojnim oklepom „ „ &.— „ 20.— „ ilate ure xa daroe „ „ 13,— „ 2Ď.— „ zlate are za gospođe „ „ 11.— „110.— Amerikanike budilke po gld. 1.50, fine garantirane po gtd, 9.30.
Nadalje priporoča svojo
najboljše Trste svetovDO znanih Rafhenov-stehel za oč!, Tsake vrste t jeklenem, nikel-nastem in zlatem oklepu v vseh številkah (CODCAT in convex). Zrahomerje in toplomerje, daljnoglede, povekievalna stekla (mikroskope) in razne druge optične stvari po jako nizki ceni.
Po optometriinem zdravniškem predpisu se vsako naročilo toino in vestno izvršuje.
Popravili izvršujem vestno, točno in po prav nizki ceni ter z jamstvom. — Stare žepne in stenske ure se lahko zamenjajo za nove proti pTiinernemn doplatiln.
Poátna naročila se točno izvršujejo.
Slavno občinstvo uljudno vabim, si mojo zalogo o priliki ogledati, brez da bi bil kdo primoran kaj kupiti,	(1—2)
firajiiina Srebrniče pri Noyem mestu sprejme takoj
velicega hlapca ali Tavpta
srednje starosti, kateri je v enaki lastnosti že drugje služil in ima dobra spričevala.	(21-2)
Ter 86 ni nihče za najemnika prođajal-( nice V Novem mestu, Ljubljanska cesta
\ it. 37 oglasil, odprl bom ondot vsled spodbude trgovskih prijateljev po novem letu zopet
Z raznimi navadnimi In finimi košarami, otročjimi vozički, reáňeti, siti, žimo, morsko travo, Škafi, otročjimi igračami, s svečami, kakor tudi z milom (žajfo)
^ na drobno in debelo, m^
z najboljšim priporočanjem
V. Rolirraanii,
v Novem mestu.
JVo prodaj je iz proste rolce
ii v
T Žabji yasl št. 29 z vrtom in tozolcem,
vse v dobrem redu, — Več pove lastnik ravno tam.
^-fowirkVUTiîa ^	trliatijska
i^ljdillUVaUJCj ulica Bt. 150 obstoječe iz treb
ali petih sob, potrebnih prostorov in vrta je oddati
s 1, februarjem 1901.	(274-6)
Gostilno na račun
aprejme takoj za to sposobna oseba. Naslov se izve pri opravništvu „Dol. Novic", (as)
Novo meato; Odgovorni nreduik, isdajatelj, lutnik in tiskar L Krajše.