Tedenske noiice. ORJUNSKA DIVJAŠTVA TRAJAJO DALJE. Žerjavovi orjuni' še ni dovolj prelite aedolžae krvi. Po krvavem nasilju v Trbovljab. so orjuaci po vsej Sloveaiji šele prav podivjalL Videč, da se povzročilcem trbovelj skega zločiaa aič ne zgodi, nadaljujejo z nasiljem ia divjaajem v vedao hujši meri. Zlasti aa Kranjskem, kjer poveljuje orjurvi zloglasai pretepač, inženir Kranjec, se daa za dnem množe zločiaL Orjunci zlasti v Ljubljani se vedao proslavljajo z nasilstvom aad iibogimi delavci, v katerih šumijo brez vzroka »nevaxae« komuniste. Dne 3. julija se je dogodil na Viču poleg Ljubljaae za sloveaske razmere aečuven zločin. Delavec Juvan, oče štirih otrok, se je vračal zvečer od dela domov. Nenadoma ga naipadejo na cesti štirje orjunci, ga zvežejo, zavežejo icči ter odženejo po aekih stopnicah v globoko klet. Tukaj se je začelo aekako zasliševaaje ia orjunci so skušali od delavca na vsaik aačin izvedeti aekake komunističae skrivaosti, o katerih pa on seveda ni imel nobenega pojma. Kicnčno so ga silili, da naj pristopi k orjuai,ker pa prigovarjanje pri zavednem delavcu ni nič pomagalo, so mu začeli stiskati prste v neki stiskalnioi ter ga mučili ina taik aačin, kot to daaes delajo ediaole še divjaki v Afriki S stiskanjem so mu zdrobili tri prste na roki, da je aesrečaa žrtev vsled silnih jSolečta padla v aezavest Juvan se je zavedel šele, ko so ga priaesli aa cesto. Prijavil je celo stvar policiji. Še bolj zaačilea za podivjaaost orjuaaške organizacije pa je dogodek, ki se je odigral pretekfc. nedeljo aa postaji Podnart-Kropa. Na Lescah aa Goreajskem je proslavljala tamošnja orjuaa raarvdtje svojega praporja. Na to slavnost so pridrveli orjuaci iz vseh krajev Kraajske, predvsem iz Ljubljane, pod vodstvom proslulega Kranjeca. Na Lescah se je slavaost popolnoma mirno dovršila vsled skrbi orožaištva, ki je strogo pazilo, da ai prišlo do izgredov. Z večeraim vlakom se je nato orjunsloa druhal odpeljala proti Ljubljaai. Na postaji PodaartiKropa sta se križala vlaka iz Ljubljane in Jesenic. Orjunci v jes^niškem vlaku so začeli aa vse grlo lcričafi »Zivijo orjuna!«, dočim so potaiki v ljubljaaskem vlaku, lci so bili nekoliio drugačaega aaziraaja, kot ga propagira orjima, odgovorili s klici »Fej orjuaa!« To je lorjuace tako razikačilo, da so. oddali več strelov na vlak, ki se je pa k sreči v isfem treautku začel premikati. Orjimci so poskakali s svojega vlaka aa tla in ker niso mogli več drvečega vlaika ustaviti, so streljali na zadriji vagon iz revolverjev kar v salvah. Dasi je maogo krogel prevrtalo steae vagoaa, veadar ni bil nihče po čudcvitem slučaju ranjea. Pb prvih strelih se je .polotila orjuncev strahovita zmedeaost. Ker so njihove tete obstojale samo skoTo iz nezrelih fantičev, se ti aiso mogli hitro zaajti, ia aazadnje so začeli misliti, da so bili aapadervi cd komunistov, dasi teh v Podnartu ai mogoče pričakovati. Misleč, da se aahajajo komunisti v gozdu, so udrli divje streljajoč proti bližnjemu gozdiču in ldjub temu, da niso našli nikakega napadalca, so izvr§ili par hišnih preiskav ter bjrzojavila dr. Žerjavu, da so bili od komunistov aapadeni Potniikov, ki so se nahajali v orrjimskem vlaku, se je med srreljanjem in tuljenjem podivjaae tolpe polotila strahovita panika. Mnogi so se vlegli na tla, ali se sknili pod ktopi, boječ se, da jih krogle ne zadeaejo. Na vseh postajah dK> LjuMjeae so potem orjunci piretfli potnikom ia vlakosprenvaemu osobju z revolverji. V Ljubljani se je zvedeio za to zadaje ¦orjuaaško divjanje takoj po prihodu vlaka dn ogiorčenje proti lorjuncem je še bolj narastlo Celo dosedaaji najboljši zaščitniki orjimcev. Žerjavovi demokrati, so se jih začeli sramovati. V svojih glasilih »Narod« ia »Jutnc'« ostro grajajo orjiJLnsko divjanje ter pozivajo vodstvo orjune, da eaake izbruhe prepreči. Seveda je ta ostrost samo navidezaa. Če se ae bi v omenjenem vlaku vozilo slučajao par demokiatov, ki so se vsled strahu pošteno potili pod klopmi, bi »Narod« ia »Jutro« proti orjuni sigurno ae aastopala. Zadnji čas je že, da oblast aastcpi proti orjuaaški družbi, ki sc je izkazala za aavadno razbojaiško bando. Krvi je bilo že dovolj prelšte, nasilja je sito celo ljadstvo; nevarnost novih zločiaov ne bo prej miaila, dokler se orjunske lorganizacije ne razpuste, njeaim člaaom pa odvzame orožje, katerega sploh aiso upravičeai nositi. Če se je dosedaj kak drug državljaa le malo pregrešil v aošeaju in rabi orožja, takoj se mu je odvzel orožai list. Orjunci pa orožje, s 'katerim so prelili že folika snedolžne krvi, še nadalje nemoteao aosijo, grozifo z njim ia streIjajo aa ljudi, potem pa po izvršenih zločinih vale krivdo na nedolžae ter se lažejo, da so bili napadeni. Člloiveško življeaje je pač nekoliko več vredao, da bi ga smela brez vsake kazai ogrožati vsaka žival v orjunski podobi. Še eakrat pozor pred radikalaiai »Narodnim Gospodarjem«! že zadajič smo opozorili podeželsko javaost, kako so začeli radikali v Maribora izdajati za kmete list »Narodni Gospodar«, ki je po zaaaaji obliki čisto podobea aašeaaa »Slov. Gospodarja«. Pozvali smo aaše aaročaike ia čitatelje aaj ta radikalai list takoj vracjo, ker staae letao 52 D, a je polovico maajši aego »Slov. Gospodar«, ki staae samo 32 D. Večiaa aaših kaielov je že vraila to vsiljeao jim slepilo. Pozivamo pa še poaovao podeželsko Ijudslvo, vrai takoj »Narodaega Gospodarja«, ako so ti ga poslali, da ae boš imel pozaeje aepotrebaih silaosti ia stroškov. Volitve župaaov se vršijo po občiaah, kjer so se že vršile občiaske volitve, oziroaia tam, -kjer je bila.vložeaa saaio eaa lisla. Tajaištvo Sloveaske Ijadske straake aajao prosi aaše zaupaike po občinah, da takoj sporočijo, kdo je bil izvoljea za župaaa ia kateri straaki pripada aov žapaa. Naslov: Tajaištvo SLS, Maribor, Aleksaadrova cesta 6-1. Mariborski demokrati (liberaki) bt bili radi Trg svobode, kjer kmetje prodajajo seao ia slamo, oddali v aajeai lastaika gostilae »Grajska klet« orjuacu Schlachti ia Valjaku. Tako bi pregaali kmete s tega trga, kjer že meada aad 100 let aaši ljadje prodajajo seao. Če bi se bil aačrt demokratov obaesel, bi bili uaičeai tadi mali obrtaiki, ki so aa tem trga. Občiaski svetovalci Sloveaske ljadske straake v Maribora pa so se pri občiaski seji odločao zavzeli za to, da ostaae ta trg za prodajo seaa ia slame, a ae za zbirališče orjaacev. Saj imajo mariborski orjuaci dovolj prostora v podzemski Grajski kleti. Vojaške vaje v mariborski okolici. Dae 3. t. m. je prispela v Maribor četa vojae akademije iz Beograda. V okolici Maribora, posebao ob meji, bodo iaieli gojeaci le akademije razac vojaške vaje, ki bodo trajale okrog mesec dai. Uprava akademije prosi prebiva^stvo, da gre gojeacem aa roko ter jim ae dela aikakih zaprek. V slačaja morebitae škode aaj se posestaiki obraejo aaravaost aa poveljajočega oficirja, ali pa aa komaado v Yojašaki Kralja Petra (stara vojaška realka). Zadružno kajigovodski tečaj za duhovnike se vrši tadi lelos ia sicer v Maribora od 4. do 8. avgasta vkljač no v Dijaškem semeaišču. Vsi čč. gg. dahovaiki, ki se aaaieravajo tečaja adekžiti, aaj se blagovolijo aajkasneje do 29. jalija piiglasiti Zadražai zvezi v Ljabljaai ali pododbora Zadražae zveze v Maribora. Istotam izYedo aataaČBejše o pogojih ia o predavaajih aa tečaja. Glavai predmet tečaja bo vodstvo hraailnic ia posojilnic. jPri Sv. Petru niže Maribora je v Gospoda zaspala dae 7. jalija zvečer 78 letaa Alojzija Velebil. Bila je vrla krščaaska ia aarodaa mati ia gospodiaja. Svetila ji vežna luč! Vprašanje od Sv. Petra pri Mariboru. Gospod arednik. vi ste bolj blizu tistega brloga, kjer se zbirajo hlapci ia ageati radikalae straake. Vprašajte ob priliki agitatorja za veksrbsko radikalao slraako Verliča, kam je dal »aa rejo« tiste breje krave ia telice, ki jih je aam ubogim viničarjem obetal marca leta 1923. Če boste imeli dovolj časa, vprašajte tega velikega gospoda tadi, y katero kaso je vložil tistih 1,400.000 K, ki so bile določeae za aas viaičarje. Verlič se aarareč pred aaaai skriva, ima slabo vcst, ker se je radikalom prodal. A zvedeli smo^ da se tuiataai zopet pokaže. Sicer pa ima prešmeacaao smolo »aiiaister« Verlič. Na Petfovo je bil aarareč aa Saadejovem vrtu poaovao birmaa, a bil je brez botra. Sedaj je meada že »taaglih« za »rihtara«. Pa pišite mi. gospod aredaik, kaj vam bo Verlič odgovoril. Novice iz Ceršajka pri Št. Ilju. Pisaaa dražba so aaši demokrati. Njih koniaadaat je Hercogov Karlček, »zaab<?r faat«. ki ma bo Žerjav ali Kukovec kupil aov »gvaat«. Adjataata sta raa Hamrov Rudi, ki bi bil rad ludi župaa, ter Ferkov Tijza. Poleg tega je šc aa Pohacah šludiraa gospod Pepi, ki bo pozacje, ko bo »rihtar cirberški«. gotovo »per da« s samim Pašičem ia Pribičevičem. So še aekateri, katerih bi se aioral »Slovenski Gospodar« spomaiti, a vse aaeakrat ne saicmo. Za daaes poYemo samo to, da so prej iaieaovani tički aajeti ia plačaai od bFczverskih liberalaih advokatov ia škri<-ev. Mi pošteai Cirberžani, delavci ia posestBavi pa praviaio, da se jih bo aa daa volitve oglasilo sto ia reklo, da ae Karlček, ae Radi. ae Pepček-deanokratek aam župaail ae bo! Za srbske radikal« so se aekateri aepremišljeno podpisali v občiai Morje pri Fraaia. Vlovil jih je radikabni agcat, advokat dr. Ravaik iz Maribora. Mi zvesti ia pošteni občaai občiae Morje pa pravimo: Za radikal- j ao straako, ki je velesrbska, pa ae bomo. Naš rajai župaa-pošteajak Korea bi se v groba obrnil, če bi zvedel za to, da hočejo aekateri privaadraaci pošteae aaše ljudi spraviti pod radikalai klobak. Mi pa ostaaemo vsi zvcsti aaši Sloveaski ljadski slraaki. Žerjavo\i deaiokratje, ki kažejo ia asiljajejo s palico ia revolverji potom orjaac drugim aarodaost, so se v mesta Slov. Bistrica za občiaske volitve zvezali z aeaiškatarji ia Nemci. Kakor zaaao, so laasko leto orjaaci v Slov. Bistrici vrgli bombo, težko raaili 6 oseb, strejjali ia divjali, da je bila groza ia to, kakor je pisalo dr. Žerjavovo »Jutro« pioti Nemcem, aemškatarjem ia klerikakem. Laai so torej aietali aa Nemce ia aemškatarje dr. Žerjavovi hlapci orjaaci bombe ia slreljali po ajih, za letošaje občiaske volitve pa so aa skupai kaadidatai listi aajbolj zagrizeai sloveijjebistriški demokratje, Nemci ia aeaiškatarji. Ta Žerjavova orjuaska aarodaost je aekaj aeprekosljivega. Toča na Štajerskem je aapravila škode v občiaah, ki merijo 18.000 ba, okrog 29 milijoaov diaarjev. Poslaaci Falež, Pašeajak, Veseajak so pri merodajaih oblastih posredovali za odpis davkov ia podoporo. Velikema žapaastvu v Maribora so stavili predlog, da se da oškodovaaim ajda za seme ia semeasko žito brezplačao aa razpolago. Radovedai sbio, ali bo vlada, v kateri sede tadi dcaiokrati, prijatelji dr. Žerjava ia dr. Kakovca, storila svojo dolžaost. Smrt našega moža pri Št. Janžu na Dravskem polju. Dae 26. 6. 1924 smo dmeE tu v Št. Jaažu pogreb rajnega Franca Hois, ki je zadaje tedne svoje bolezai bival pri svo jem sinu Jakobu, orožniškem postajenačelniku tukaj v Št. Janžu. Rajai je bil doma ~pri Kapeli, vedao odločea katoliski mož ia dolgoletni naročruk »Slo\. Gospcdarja.« Blagega rajaega .priporočamo vsem sorodniKom in znancem v iskreao molitev, obitelji Hois pa izražamo naše sožaljel Novice iz Loč. 1. Blagosiovitev n'cvih zvonov v nedeljo, dae 22. junija, se je izvršila kar najsijajnejjše. Slavnostni sprevod so otvorili Orli-konjenflci (5), za ajimi mcški, nato Marijin vrtec (112), potem Marijina družba (62), aato gasilci (14), potem domača godba (10), nato pevci in za njimi okrašeni vozovi z novirni zvonovi. Ob straneh belooblečene deklice s košaricami in Orli v krojih (20). Za zvonovi Orlice v krojih (22) in aazadnje ženstvo spl'oh. Udeležba ljudstva ogromna. Zvonove so blagoslovili in imeli pridigo naš priljubljeni g. arhidijakoa iz Konjic. — 2. Dve občini irnamo v Ločah: Zbelovo ia Loče. Za Zl>elovo je za občinske volitve vložena samo lista SLS. V Ločah pa bodo imeli drugo skrinjico Nemci ia posili-Nemci. O ajihovih kandidatih se govtori po celi fari prav »čedne« stvari. Če bodo mirai, stvari ne bomo spravili v širšo javaost, le toliko za daaes povemo, da se silno čudimo, da so nekateri prav pcšteni ljudje, kakor n. pr. g. Posok, zašli v to družbo. Nam je žal. Strela ubila žeao. V poadeljek, dae 7. jalija, ob 10. ari zvečer je strela adarila v hišo posestaice Lize Sitar aa Ugovca (žapaija Čadram). Okoli aiize so sedeli posestaica, ajea sia Jaaez Sitar ia Sitarjeva žeaa, stara okoli 30 let, mati treh otrok. Strela je zadela mlado žeao. ki jc sedela poleg svoje tašče. Tašča je bila sarao omamljeaa, žeaa pa takoj mrtva. Hiša se je vaela ter zgorela z gospodarskiai p<islopjeia vred. Zgorela je tadi skoro vsa imovina z aialimi izjemaaii. Na orglavski šoli v Celju se bo vršil zrelostni izpit dne 14. t. m., h kojemu pošlje kn.-šk. ordinarijat 'komisarja, ki bo predsedoval izpitu. Za izpit se je priglasilo 8 gojencev iz tretjega leta in sicer: Križnik Alojz, Križnik Filip, Klua Franc, Kocjan Avgust, Marhl Jožef, Mulej Jozef, Radman Ivan ia Žmaher Karol. Novi učeaci se sprejemajo do 1. oktobra t. 1. Prijatelji glasbe so prav uljudno vabljeai! Hvalevjredno, zavedno in lepo. Iz sloveajgraškega okraja smo prejeli razveseljivo poročilo, da je tamkaj razvea v treh občiaab vložeaa za občiaske volitve samo lista Slov. ljadske straake. Volitve se bodo torej v tem okraju vršile samo v treh občiaah. sa čast ia prizaaaje avtoaomao zavdaemu okraja Sloveajgradec! Novice iz Šmartna ob Paki. V sredo, dae 2. t. m., se je vršil pri aas daa katoliške mladine, delil se je zakrameat. sv. birme. Našega novega aadpastirja, prevzv. g. knezoškofa dr. Andreja Karliaa smo na predvečer tega daeva sprejeli nad vse veličastno. Posamezne vasi so naravnost tekmovale, katera bi priredila lepši ia ljuboznivejši sprejem. Dokaz, da je ljudstvo v župniji dobro in udaao kafoliški veri. Sprejema Prevzvišeaega se je udeležila velika maožica občinstva, med ajimi občinski odbor, požarni brambi Šmartno in Paškavas, učiteljstvo z šolslco mladino, Orli in Orlice, Marijina družba itd. Pozdravili so svojega aadpastirja domači župaik g. Presker, župaa Stebl«ovnik, predsednica Marijine družbe Šprahman, zastopnika Orlov in Orlic in v imenu šolske mladine učenka Ivica Klančnik. Milostljivi vladika je bil nad sprejjemom očividao aad vse Tadostea ia je izrekel svojo najlepšo zabvalo ia zadovoljaost. Birmanih je bilo nad 200 otrok. — Volltve v občinski zastop, katere bi se morale vršiti dae 10. avgusta, odpadejo, ker je bila vložena samo lista Slovenske ljudske straake. SLS dobi torej vseb '17 odboraikov, dočim jih je dobila kta 1921 samo 11. Napredujemol Žerjavovi dcmokrati šc vedno goljufajo s svojimi gospodarskimt strunkami ia listami. Iz gorajegrajskejga okraja aam poročajo: Kakor povsod po dragod v Slo veaiji so ludi-v aašem okraja zatajili dr. žerjavovi demokratje svoje pravo ime m riaejo med ljadstvo s svojo gosppdarsko straako, ki je pa samo kriflka za Žerjavovo. Marsikdo od nerazsodaih jc že aasedel tem vsiljivceai ia to aajveč radi tcga, ker je po aekaterih občiaah aastopila aaša straaka pod ločeaimi listami SLS ia KZ, ali Dclavska zveza, Obrtaa zveza itd. Zelo priporočljivo bi pač bilo, ako bi aaši pristaši v vseh !občinah, kjer še lisle aiso vloženc, aastopili pod eao: firmo: Slov. ljudska straaka. Volitev župaaa ia svetovalcev \ okoliški občini Šmarje pri Jelšab. Za župaaa okoliske občiae je zopet izvoljea odličea aaš pristaš Josip Stoklas, kaiel v I>voru. Občiaski svctovalci so: Jecl Matija, čakš Ivaa, Bač Mihael ia Novak Ivaa, sami odločai aaši pristašL Zoper volitvc v tržki občiai je zaradi deaiokratskih aasilj, pri katerih se je zlasti odlikoval domišljavi dolgia H. Šuaier, vložea priziv. Pri zopetaih volitvah bo liberalaim »šviadlerjera« tadi v trga odkleakalo. Pred občinskiiai volitvami v Koprivaici. Tukajšaja občiaa je sestavila lislo pod iaieaom »vseslovaaska delavska straaka«. Porodila se je ta slraaka v silao modri glavi zaaaega Maruša, ki še vedao s polao sapo piha v saaiostojai rog! Kakor krivičai evaageljski hišaik ukazaje dol.Vaika »Vsedi se hitro ia zapiši petdeset, aamesto sto« — tako tudi ta mož akazaje: Vsedi se ia podpiši komuaističao-saiaostojao straako ,ki bode kmela vfliko maaj dala, kakor Kmečka zveza. Ata žapaa, kaj pa, če bode ta lista aeveljavaa, ker ste izsiljevali podpise!? Ali se res bojile, da bi vas kmeti ne volili več, ker so se že aaveličali vaše samostojae sitaosti ia modrosti, da se zatekate k delavski straaki!? Dragokrat kaj več! Slavoaski razbojaik čaruga, ki je bil obsojea v Osijeka aa smrt, je obolel aa aialariji. Telovaj je zadaje dai zelo shajšal. Proti Čaragi ia ajegovim tovarišem aamerava državao pravdaištvo dvigaili več a#vib obtožb radi zločiflov, ki so se pojavili po koačaai razpra\i ia gredo vsi aa račaa Čarage ia ajegovih pajdašev. Razprava proti Čaragi ia tovarišem je stala državo 460 tisoč kroa. Ako bo dvigajeaa aova obtožaica ia se bo vršila še eaa razprava, bo stal Čaraga ia ajegova baada poaovaih 460 tisoč kroa. ' Najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem in bradavicaja je že 35 let v proaietu se aahajajoča mast pod imeaom »Claven«. Dobiva se v lekarBab. in drogerijah. V Mariboru skladisce: Lekaraa Sirak. Ceatrala: Mr. M. Hrajak, Sisak (Hrvatsko). 845