V Ljubljani, dne 18. Julija 1935. Posamezna Stev. Din Leto XVIII. % Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroČilu n taieaitro: četrtletno ( Dli, gotletao II Mi, cel.leta. H Dla; ta la*. leaatt* raiea »»erlkei fetrtleti« II (Ma, polletne 24 Dla, celoleta<**8 Dla. Amerika leta« I dolar. — Račaa poitat kraallalee, jiotraialee ( Uakllaal, it. I0.TH. Mi spora med tiskarnami io M le marala tali ta ilevilka iziti v skrčenem obsega. Mladi ti&HHHI Pretekli četrtek se je Nj. Vel. kralj Peter II. t spremstvu svojega angleškega vzgojitelja in ravnatelja dvornih IoVišč inž. Dimnika nenapovedan pripeljal ž Bleda v Krmo. V spremstvu je bil tudi lovski čuvaj Janez Hlebanja, ki so ga vzeli s seboj za nosača. Od lovske koče v Krmi so se odpravili preko Zgornje Krme proti Staniče vi koči. Mladi kralj je bil ves razigrane volje. Dolga pot ga ni nič utrudila. V koči ga je sprejpl vodnik Lojze Rekar, ki sedaj oskrbuje kočo, in je stavil 'Nj. Vel. kralju na razpolago najlepšo sobo. Še ob poznem popoldnevu se je kralj povzpel na bližnji Begunjski vrh, odkoder je opazoyal sosednje vrhove, žlasti pa Triglav. Zelo ga kralj planinah je navdušil solnčni zahod, ki je bil ta dan izredno lep. V petek zjutraj se je kralj s spremstvom odpravil iz koče. Pridružil se mu je tudi vodnik Rekar, ki ga j« vodil vso pot čez Prag. Čeprav je bila pot težavna, je kralj z lahkoto plezal po strminah. Med potjo so družbo srečavali planinarji, ki jim je mladi kralj z navdušenjem odzdrav-ljal. Tudi graničarja v Vratih je pozdravil. V prvih popoldanskih urah so se po odpočitku odpravili dalje proti Peričniku, ki si ga je kralj tudi dolgo časa ogledoval. Tam jih je čakal avto, s katerim so se odpeljali skozi Mojstrano nazaj -na Bled. Nujne potrebe Bele Krajine Crnomljski srez je med najubožnejšimi v dravski banovini/ Domačini nimajo dovolj virov, ki bi iz njih mogli črpati dohodke za vsakdanje potrebe. Celo gozdovi so t Beli Krajini zaradi kraških zemljišč zelo ubožni. Vinograde je letos slana močno poškodovala Prav tako nimajo belokrajinski kmetje od sadjar- stva skoro nikakih dohodkov, ker je sadjarstvo še v razvoju. Zaradi pogoste suše in toče mnogo trpe belokrajinske njive. Krompirja, ki je r vseh siromašnih krajih najvažnejši živež, so se letos lotile bolezni in ga najbrž niti za seme ne bo dorolj. Prar isti vzroki vplivajo tudi na travnike, tako da bo tudi letos pomanjkanje krme občutno. Ako k vsem tem nesrečam dodamo ša pomanjkanje pitne vode t vsej Beli Krajini, tedaj imamo jasno sliko o velikih križih in težavah, našo Bele Krajine Ker je Bela Krajina dobila železniško zvezo z ostalim svetom precej pozno, je razumljivo, da je tudi splošno kmetijstvo moralo zelo zaostati za drugimi kraji Spričo velike zaostalosti jo belokrajinskima s rezoma seveda potrebno mnogo več denarja kakor drugim ako jih hočeta vsa} kolikor toliko doseči. Da bi se stanje belokrajinskih gospodarstev vsaj delno izboljšalo, je nujno potrebno tole: z zgraditvijo javnih studencev, kapnic, kalov in vodovodov preskrbeti prebivalstva in živini zdravo pitno vodo, s pomočjo javnih podpor nujno dograditi Zadružni dom v Črnomlju, da bi bito mogoče začeti vnovčevanje kmetijskih pridelkov, tipiziranje vin, čiščenje semen, i r, banovinskih drevesnic in trsnic bo treba dobivati cenena sadna drevesca in trte v večji količini kakor doslej in cement mora biti cenejši, da bo mogoče graditi gnojišča in cisterne. , Za povzdigo naših viaogradov je dalje nujno potrebno poceniti galico, ker bodo sicer vinogradi propadli. Pocenitve menda ne bo težko doseči, saj je danes italijanska galica mnogo cenejša od domače, čeprav pri domači ni ne prevoznih in ne carinskih stroškov. Urediti bo treba vprašanje denarja občinskih kmetijskih odborov, ker sedanja sredstva ne zadoščajo. Oživiti je treba tudi banovinski kmetijski odbor. Ker v vsej Beli Krajini ni nobene zdravstvene ustanove, je v ^Črnomlju nujno potrebno zgraditi zdravstveni dom. ••• FAR AON O V DEDIČI ,Le pomiri se, prijatelj moj*, je hladno odvrnil Aid Omar. »Še od daleč mi ne prihaja na misel, da bi te žalil. Vsi vemo, kako si vnet za svoje delo in koliko zaslug si si že pridobil. Prav zaradi tega te hočemo obdržati pri sebi. Potrebujemo namreč navdušenega človeka, ki bo znal vliti našim vojščakom dovolj poguma, če se bodo slučajno morali umakniti preveliki premoči." »Nikari ne povej tega svojim ljudem", je odvrnil Selim, ki se je že nekoliko pomiril. .Nikoli ti ne bodo odpustili, da jim pripisuješ malo-dušnost" _ ,Ne skrbi za mojo glavo! Dovolj trdno sedi na nt mojem vratu in se še ne misli od njega ločiti. Mojo željo pa le poslušaj, ker je tudi šejk istih misli in ti veli, da ostani!". . • Selim, ki se mu še sanjalo ni, zakaj ga oba razbojnika zadržujeta, se je skušal še nekaj časa upirati, dokler mu ni Sejk nazadnje strogo ukazal, da mora ostati. .( ... . ,' Zdaj pa je bilo njegove potipežljivosti konec. ,Ti pozabljaš, o šejk", je jezno vzkliknil, da nisem eden tvojih vojščakov, ampak poslanec svojih višjih, Id si jim tudi ti dolžan pokorščino. V njihovi službi ši in delati moraš to. kar ti jaz spo-rotlm. ' • ■ ••- ;- .Jaz pa ti pravim", je mirno odvrnil šejk, .da smo ha bojnem pohodu* kjer veljajo samo moji ukazi. Ukazujem ti ostati in ostal boš. S tvojimi možmi se bom že sam pomenil, kadar pride pravi čas." ,In jaz pojdem vzlic tvoji prepovedi," je besno vzkliknil Senusijec. .Ali me misliš mar s silo zadržati?" .Tudi s silo, če bo potrebno," je odvrnil šejk z grozečim glasom In njegove oči so se krvavo zasvetile kakor volkove. Tedaj je Senusijec prebledel, toda hitro se je zavedel. Sicer še zmerom ni razumel, kaj je prav za prav vzrok te trdovratnosti nekdanjih zaveznikov, uvidel pa je, da je nezmiselno še nadalje bezati v osje gnezdo. Saj je bil vendar v oblasti teh razbojnikov! Zato je napravil miren odraz in skomignil z rameni: _ .Prav! Naj se zgodi vajina volja! Toda na vaju pade vsa krivda, če moji višji z vama ne bodo zadovoljni." Odgovora ni dobil. Tedaj je sedel nazaj na preprogo. Ko sta šejk in Krvavi jastreb stopala iz šotora' in ga pustila samega, se je besno pogladif po bradi in si na skrivaj prisegel, da bo izrabil prvo priložnost in zbežal. Potem pa bo že poskrbel,-da' bosta krvavo obžalovala svojo nasilnost Njega, poslanca vsemogočnega Senusija sta skušala zadržati t Kaj jima je le prišlo na misel? ■ • vi*..•» • > t - Šejk je obvestil svoje vojake o najpotrebnejšem Povedal jim je, kaj jih še čaka in vsi so začeli po njegovih besedah navdušeno kričati. Ali ni samo ob sebi umevno, da se morajo skrivati v oazi, ki. je bila od pamtiveka od sveta odrezana, skrivati neizmerni zakladi? Zakaj bi se bili drugače prebivalci tako skrbno varovali stika z ostalim svetom ? Torej bo vendar spet enkrat razija*, ki bo vredna . truda in krvi! Nekaj čisto drugega kakor nočni napad na pu&avsko vas tam na vzhodu, kjer je mogoče upleniti komaj nekaj koZ in kakšno vrečo dateljev. Hitro so pospravili šotore, obložili velblode in se pripravili za odhod. Dobro uro pozneje se je karavana že pomikala proti vzhodu; .. „ ; : : . : <\'IV : Senusijec Selim je jezdil zraven šejka. Tako je bilo že zmeraj doslej in tudi to pot ga je ropar povabil s hlinjeno prijaznosljo, naj se mu pridražL Toda- med tem ko se je s šejkom pogovarjal o nepomembnih rečeh, je moral zbrati vse svoje moči, da ni iznova pokazal svoje jeze. Kajti, ne da M bit videl, je vedel, da jezdi za njim Aid Omar in da ne umakne očesa od njega. *"■*• /■. Bil je torej ujetnik lastnih zaveznikov. Taka sramota! Če so Beduini jezdili proti zapadu, čeprav so vedeli, da je baza na jugu, so storili to po nasvetu Krvavega jastreba. ' - : : ; ropirjkl pohod. .j?-'"*- Še mnogo dragih vprašanj čaka rešitve. O j niča, katere žiro potrebo občutimo zlasti mi vsem tem bi najlažje razpravljala kmetijska zbor- ] BelokrajincL Število obrtnikov v naši državi Po podatkih beograjske Obrtne zbornice je skupno število obrtnikov po stanja z dne 31. decembra 1.1934. 142.304 mojstri. Po področjih posameznih gospodarskih zbornic se ta številka razdeli sledeče: Beograd 32 G59, Zagreb 24.334, Skoplje 11.228, Osijek 11.083, Sarajevo 8 087, Split 5,000, Banja Luka 4.700, Ljubljana 24.474, Dubrovnik 1.630, Novi Sad 17.207 in Podgorica 1.902 mojstra. Zanimivi so podatki, koliko mojstrov pride na Število prebivalstva. Tako jih je na področju Beograda, Zeinuna in Pančeva 2.9 odstotka od vsega prebivalstva, v moravški banovini 0.7, v" dunavski banovini 0.8, na področju izpostave t Petrovgradu pa 1.8, sknpno na vsem področju beograjske Obrtne zbornice 1.2, na področju Skoplja 0.7, na področja ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pa pride 2.1 odstotka obrtnikov na vse prebivalstvo. Poročilo navaja, da je na področju beograjske Obrtne zbornice poleg 32.659 obrtnikov tudi 16.708 šušmarjev; poleg tega pa spada v njeno območje pri vseh obrtnikih 14.681 pomočnikov in 13.188 vajencev. Kmetijska in obrtna razstava v Ptuju Vršila se bo v velikem obsega od 28. sep-.tembra do 6. oktobra za Slovenske gorice, Haloze in Ptujsko polje. Posebej bodo prirejene sadjarska in vinska razstava, lovska razstava, razstava jugoslovenskih hranilnic. Na dan otvoritve 28. septembra bo razstava plemenske Sivine, ki se bo tudi nagradila. Čebelarstvo bo imelo svoj oddelek. Ob tem času se bo za čebelarje priredil štiridnevni čebelarski tečaj, ki bo obravnaval vzgojo plemenskih matic in razne bolezni čebeL Čebelarji, ki hočejo ta tečaj obiskati, naj to takoj sporoče odboru kmetijske in obrtne razstave v Ptuju. Odziv razstav-ljencev je doslej jako povoljen. Iz došlih prijav se že vidi, da bodo razstavljeni res prvovrstni izdelki. Za to prireditev izda Olepševalno in tujeko-prometno droštvo v Ptuju ličen „Vodič po Ptuju in okolici". V šoli. Učitelj: »Mihec, ali te je oče včeraj na-ldestil, kakor sem mu svetoval?" Mihec: .Ne gospod učitelj. Dejal je, da bi ga bolj bolelo kakor mene." Učitelj: „Ali ima tako mehko srce?" Mihec: „Ne, gospod učitelj, revmatizem ima v obeh rokah." Nepoboljšljivi Mihec. Učitelj: .Zakaj si prišel pozno v šolo, Mihec?" Mihec: .Neki gospod je izgubil na ulici kovanec za 50 dinarjev in mnogo ljudi ga je iskalo." Učitelj: .Kaj pa je tebe brigalo to?" Mihec: .Kako bi me ne brigalo, saj sem stal na njem .. Škotska. A: .Ves dan vzdihuje žena, da jo boli zob." B: .Ali niste ničesar ukrenili proti temu?" A: .0, pač, vtaknil sem si vato v ušesa." Veselje. Zdravnik: .Zelo mi je žal, toda reči vam moram, da vaš mož ne bo več sposoben za delo." Žena: »Kaj pravite? Takoj mu pojdem javljat Silno ga bo razveselilo." Ženske. Uradnik: .Gospod ravnatelj, moja žena pravi, da mi morate povišati plačo." Ravnatelj: .Dobro, bom pa tudi jaz vpra-1 šal svojo ženo, ali vam plačo smem povišati." Strupen Jezik. Neža:. Če me kdo poljubi, zmerom kričim." Urša: .No, zdaj vsaj vem, zakaj si tako hripava." GOSPODARSTVO Sejmi 22. julija: Jesenice na Gorenjskem, Slivnica pri" Celju (Sv. Urban), Sodražica, Štrigova, Oplotnica, Vinica; 23. julija: Metlika; 24. julija: Semič; 25. julija: Dobrovnik, Kočevje ,Kozje, Mežica, Slov. Bistrica, Sv. Urban pri Ptuju, Velika Loka, Vrhnika, Žalec; 26. julija: Cerknica, Domžale, Leskovec, Radovljica (samo za blago), Sv. Križ pri Ljutomeru, Te. harje, Tržič (samo za blago), Višnja gora; 27. julija: Toplice pri Novem mestu, Vrh (srez Lo* gatec). Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s pri* šteto premijo 28'5°/, : 1 nizozemski goldinar za 29.64 do 29.78 Din; 1 nemško marko za 17.52 do 1766 Din; 1 angleški funtšteriing za 214.83 do 216.89 Din; 1 ameriški dolar za 43.08 do 43.15 Din; 100 francoskih frankov za 287.96 do 289.40 Din; 100 češkoslovaških kron za 181.48 do 182.58 Din; 100 italijanskih lir za 359.49 do 362.57 Dm. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringn po 8.78 do 8.88 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 370 do 374 Din. Tedenski trzni pregled ŽIVINA. Na mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debelim volom 275 do 3*40 Din, poldebelim 2 do 2-25, volom za rejo 2'25 do 2'75 Din, bikom za! klanje 2 do 2*50 Din, klavnim kravam debelim 2"25 do 2*75 Din, plemenskim kravam 1"50 do 2 Din, kravam za klobasarje 1 do 1*25, molznice, in brejim kravam 2 do 2'50 Din, mladi živini 2 25 do 4 Din, teletom pa 2 50 do 4 Dim Cene mesu: vdovskemu I. vrste 8 do 10,' II. vrste 6 do 8 Din, mesu bikov, krav in telic 4 do 6, teletini L vrste 8 do 10 Din, jlL vrste 5 do 6 Din, sveži svinjini 8 do 14 Din, Sicer so sledovi, ki jih je on zapustit kazali pravo smer do njihovega cilja, vendar pa bi bilo mogoče, da jim Kopt ne bi mogel pomagati, ker bi prebivalci oaze spoznali njegove načrte. Potem bi se utegnilo zgoditi, da bi nasprotniki postavili straže na severni strani oaze in tako odkrili njihov prihod ter se pripravili za obrambo. Razen tega bi bilo tudi najprej treba poiskati v tej smeri primerno pot za številne živali, ki so jih imeli s seboj. Prav proti zapadu pa so odkrili izhojeno stezo, ki je bila precej trdna, tako da se velblodi niso preveč vgrezali v pesek. Sklenili so torej prekoračiti kakšnih deset sipin in se potem približati oazi od spodaj, skozi kakšno prečno dolino. To bi bila najbrž tudi najbližja pot, ker bi jo velblodi najhitreje prejezdili. Ko so čez tri dni zagledali griče okoli oaze, so obstali iu Krvavi jastreb se je odpravil naprej, da pogleda, kako se stvari razpletajo. V velikem loku je zavil proti zapadu, da bi se svojemu cilju približal od severozapada. Naslednje jutro je že ležal na veliki skali in pohlepno gledal v dolino. To, kar je tam videl, je navdalo njegovo srce z veseljem in zadovoljnostjo. Kakor je vse kazalo, je morala nastati v oazi državljanska vojna. Poslušajmo, kaj se je tam med tem vse zgodilo! Trideseto poglavje. Ko je minil rok treh dni, je kralj Meri iznova skličal svoj narod in mu velel, naj se zdaj odloči za vladarja, ki ga hoče imeti. Trdno je bil prepričan, da se bo glasovanje končalo z njegovo popolno zmago, Kakor oče, ki pričakuje od svojih otrok zmerom najboljše, ni storil niti najmanjšega koraka, da bi odvrnil od sebe zlobne govorice, ki jih je širil nesramni Kopt. To je bila seveda velika napaka in tudi njegovi svetovalci njegove popustljivosti niso odobravali Toda z njegovega stališča je bilo vse razumljivo. Saj so on in njegovi predniki že tisočletja posvečali vse svoje sile in moči blaginji svojih podložnikov in jim ohranili največjo dragocenost, ki je na svetu mogoča — mir. Kako bi se mogel zdaj kralj Meri bati, da se mu bodo zahvalili za vse prizadevanje s prelomitvijo zvestobe in z nehvaležnostjo ? Sicer se pa vzlic temu najbrž ne bi bilo zgodilo nič hudega, če bi bil dal med tem Kopta nadzorovati. V svoji plemenitosti pa mu je pustil kralj tudi to pot proste roke. Uasif el Hajat je imel torej dovolj časa in priložnosti, da je na skrivaj ščuval in podpihoval ljudstvo, ki ni znalo trezno presoditi položaja. Tako se je začelo usodno zborovanje z nemirom in končalo z velikim viharjem. Uasif el Hajat je ponavljal s\pje izmišljene obdolžitve še piedrzneje kakor prvič, ker se njegovi nasprotniki še zmeraj niso upali priznati, da sta Hudales in veliki duhoven v tistem usodnem času uničevala zlato okrasje in svete podobe ter jih prelivala v zlate palice. Tako se je naposled zgodilo, da se je večina ljudstva odločila za Kopta. Z neizmerno bolestjo je kralj Meri poslušal odločitev. Zvest svoji obljubi je hotel odložit; krono. Tedaj pa so se uprli njegovi svetovald. »Prepovedujemo ti ta korak", mu je vzkliknil njihov posrednik, veliki duhoven, z odločnim glasom, „Ti si tudi nam dolžan zvestobo in zato zahtevamo, da nas ne pustiš na cedilu. Ljudstvo tava v temi, kakor sam najbolje veš. Zato je tvoja dolž« nost, da ga varuješ. Ne smeš položiti rok mirno v naročje in počakati, dokler ga nesreča ne iz« modri in mu vrne zdravo razsodnost*. Kralj se je še zmeraj upiral in se skliceval na dano besedo. Tedaj je odvrnil starec: „Dobro, naj se zgodi tvoja volja! Stori, kai ti srce veleva, ker te ne moremo siliti. Toda nas ne veže nobena obljuba in nič nas ne more zadržati, da ne bi izpolnili svoje dolžnosti. Okrogla gora, ki daje tej — zdaj žal tako nesrečni — oazi vodo, je v naši oblasti. Držali jo bomo, dokler se dobri bog ne odloči za nas ali pa za tujega sejalca razdorov in kalllca miru. To prisegamo pri vsem, kar nam je svetega!* Tedaj pa je začel Uasif el Hajat kričati, da je to prelom besede in izdaja. Njegovi pajdaši so poskrbeli. da mu je lahkoverno ljudstvo pritrdilo. Še dva okraja sta se mu pridružila in le malo je manj« kalo, da se ljudje niso med seboj spoprijeli. Tedaj je Hudales posegel vmes z vso odločnostjo. _ (Dalje prih). »GRAJSKI VITEZ" je na zadnjih straneh. r SVINJE. Na ptujskem sejmu so bile cene naslednje: pršutarjem 4.50 do 5.50, plemen« skim 4 do 5 Din za kilogram žive teže; p. a« 6ci stari 6 do 12 tednov so se prodajah po kakovosti od 30 do 70 Din za rilec. _ _ Drobne vesti «=> Sadna letina. Že pred mesecem smo ugo« tovili, da ni tako hudo, kakor je kazalo po tisti hudi slani v začetku maja. Poročila za mesec junij, ki jih je dalo na razpolago Sad« Jaisko m vrtnarsko društvo, nam pričajo, da so je stanje po nekaterih krajih banovine iz« boljšalo, drugje pa zaradi bolezni in zajedal« cev tudi znatno poslačšalo.V splošnem bomo imeli dosti prav lepih jabolk, zlasti poznih. Tudi grozdje dobro kaže. S hruškami je sla« bo in prav tako s slivami in češpljami, mare« licami in breskvami. Skoro nič ne bo orehov, ki jih bodo imeli le v visokih legah na Go» renjskem. Politični pregled Na nedavni seji naše vlade je bil končno odobren konkordat z Vatikanom Minister pravde je dobil pooblastilo za pod« pis konkordata. V nedeljo so se vršila na Bledu posvetovanja med pred« tednikom naše vlade dr. Stojadino* vičem in podpredsednikom grške vlade generalom Kondilisom. Posvetovanju je prisostvoval tudi grški po« 6lanik na našem dvoru. Kondilis, ki je ob« enem grški minister za vojsko, je bil dan Ipoprej prispel v Ljubljano iz Rima. V Ljub« iljani se je sestal s Kondilisom tudi naš mi« nister za vojsko in mornarico general Živ« ■kovič, ki je prišel iz Rogaške Slatine. Na liBledu je bil general Kondilis sprejet v av« dienco pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Nasproti novinarjem je Kondilis izjavil, da njegova pot v Jugoslavijo ni imela drugega poseb« nega pomena, kakor da je stopil v stike z [jugoslovenskimi prijatelji. ,Te dni je posetil Nj. Vis. knez namestnik Sinajo, „jer se je sestal z rumunskim kraljem Ka» rolom. Rumunski tisk je posečal temu ob« isku veliko pozornost, a v tujini so se o se« Stanku razširile različne razlage. Tako je madžarsko časopisje pisalo, da je zdaj konec Male antante, rumunski tisk pa je odločno zavračal te spletke. Pariški «Petit Parisien« poroča, da je bil v Sinaji razgovor o avstrijskih namerah vzpostavitve Habs« buržanov. List zatrjuje, da sta se knez na« mestnik Pavle in kralj Karol najodločneje izjavila proti obnovi habsburške monarhije. Poleg tega sta govorila o podunavskem do« govoru in je bila izražena želja, da bi se po* gajanja za sklenitev tega dogovora pospe« šila. Dalje so v Sinaji, kakor pravi «Petit Parisien«, razpravljali o obnovi monarhije v Grčiji. Mala antanta meni, da je to no« tranja zadeva Grčije. — Knez Pavle se je v ponedeljek vrnil iz Sinaje na Bled in dalje v Bohinj, kjer je sprejel v avdienci pred« sednika vlade dr. Stojadinoviča in grškega ministra za vojsko Kondilisa. Londonski «Daily Telegraph» je objavil na italijanske grožnje, da Italija izstopi iz Društva narodov, če se ji ne bodo pustile proste roke v Abesiniji, vest, da Mussolini dejansko ne namerava izvesti izstopa Italije iz Društva narodov. Italija bi se umaknila iz Ženeve samo, če bi doživela poraz v primeru morebitne raz« prave v Društvu narodov o italijansko« abesinskem sporu. Angleški list celo trdi, da namerava Italija sama pred Društvom narodov tožiti Abesinijo. DOPISI BREGANA. Nedavno nedeljo sta pro« svetni odbor Sokola pod vodstvom prosve« tarja Antona Trdana in podmladek Jadran« ske straže iz Velike Doline vod vodstvom učitelja g. Josipa Havlička priredila akade* mijo v sokolski dvorani v Breganl. Spored je bil pester. Sokolski orkester, ki ga je na« študiral g. Havliček, je zaigral nekaj skladb. Mladi podmladkarji so lepo izvajali prizor «Mi smo čuvarji« ter nastopili tudi z izbra« nimi deklamacijami. Društveni prosvetar Anton Trdan je govoril o Jadranu, pevski zbor Sokola pod vodstvom Zdenka Dolinar« ja pa je odlično zapel dve pesmi. Nastopili so tudi člani društva s skupinskimi vajami. Posebno je ugajala vaja «Straža ob morju«, ki jo je sestavil načelnik Zdenko Dolinar, a izvajali so jo člani prosvetnega odbora in uprave ob spremljevanju himne «Mi jadran« skl smo čuvarji«. Občinstvo je z velikim zadovoljstvom pritrjevalo izvajanjem. Po akademiji sta sledila razvitje in blagoslovitev prapora Jadranske straže, ki ga je podmlad« kar jem poklonil g. Milan Jelinek in mu tudi kumoval. DOLENJI LOGATEC. (Smrtna ko« s a.) Po kratki bolezni je preminil g. Franc Hodnik, posestnik in solastnik znane lo* gaške lesne tvrdke Hodnik & Vouk. Nekaj dni je tega, kar smo ga videli še sredi dela. Pa je nenadno zbolel. Pritisnila je pljučnica in kljub najskrbnejši zdravniški negi je umrl. Rajnki je dopolnil šele 55 let starosti Bil splošno spoštovan mož. V mladosti je dovršil nekaj razredov gimnazije in kmetij« sko šolo. Nato je bil uslužben pri tukajšnjem sodišču, potem pa se je osamosvojil in se posvetil gospodarstvu. Po vojni je začel tr* govino z lesom in se je bavil z njo do zad« njega časa. Pokojnega g. Hodnika bodo po« grešala razen njegove užaloščene družine in mnogih prijateljev tudi društva, predvsem Sokol, ki so izgubila z njim svojega velikega podpornika. — Naj mu bo lahka domača zemlja! DOMAČE NOVOSTI * Sokolsko' junaške svečanosti v Sofiji. Bolgarski Junaki so imeli pretekli teden v Sofiji svoj zlet, ki so se ga udeležili tudi Sokoli, jugoslovenski, češkoslovaški, ruski in poljski, ki so bili vsi izredno prisrčno sprejeti. Telovadnih nastopov v nedeljo, ko so se svečanosti zaključile, so se udeležili tudi člani bolgarske vlade. Bolgarski tisk naglaša, da so na bolgarskem zletu prvič nastopili tudi jugoslovenski Sokoli, kar je velikega pomena za zbližanje obeh bratskih držav. * Obrtna razstava v Celju bo od 4. do 18. avgusta. Mestna narodna šola je že iz* praznjena. Na dvorišču in na obeh ulicah okrog poslopja, ki bosta ves čas razstave za promet zaprti, se pripravljajo razni paviljo* ni, urejuje pa se tudi glavni vhod. Doslej se je prijavilo za razstavo 112 obrtnikov moj* strov, ki bodo pokazali kakovost domač h izdelkov. Večina je Celjanov, zaktopana pa je vsa dravska banovina. Svoj oddelek, bo imela tujskoprometna razstava, kjer bodo v glavnem zastopana naša zdravilišča in Ie« tovišča. Razvoj denarništva bo nazorno po* kazan v oddelku, ki ga bo uredila podruž« niča Hranilnice dravske banovine v Celju. Nadalje bo mel svoj oddelek OUZD iz Ljubljane in bo v njem razviden razvoj so« cialnega zavarovanja pri nas. Celjski pod« odbor Jadranske straže bo pokazal lepote Jadrana in njegov pomen za naše gospodar« stvo in za tujski promet. Celjska razstava pa bo služila tudi narodni obrambi. Klub ko« roških Slovencev bo s primernim gradivom opozarjal na naš rod v tujini. * Davki na vse športne prireditve bodo znižani s posebnim dopolnilom v dvanajsti« nah tako, da se bo plačevalo odslej samo 6 % državnega davka. Državni davek bi bil tako znižan za 14 %, ker se je doslej plače« valo 20 %. Potemtakem bi se znižal tudi ba« novinski davek, ki je znašal 4 %, a najbrže tudi občinski. * Železniške upokojence in vdove obve« ščamo, da se bo za leto 1935. izdal še en vložek za 12 režijskih voženj. Kdaj in kako se bo to zgodilo, boste pravočasno obvešče« ni. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. * Razpust socialistične prosvetne zveze «Svobode». V ponedeljek dopoldne so se oglasili v prostorih Delavske telovadne in prosvetne zveze »Svobode« v palači Delav« ske zbornice v Ljubljani zastopniki policije in izročili funkcionarjem zveze odlok o raz« pustu organizacije, ki je dolgo vrsto let vr« šila delo prosvetne matice socialistično us« merjenega delavstva v Sloveniji Odlok, ki je podpisan od bana g. dr. Puca, navaja med razlogi ukrepa, da je bila »Svoboda« po svojih pravilih nepolitična in prosvetna organizacija, oblastva pa so že dalje časa opazovala, da daje v svojem delovanju v nasprotju z določbami pravil poseben po« udarek delavskemu razredu in goji socia« listične težnje. To se je, kakor navaja od« lok, posebno jasno videlo ob priliki zad« njega zleta »Svobode« v Celje, kjer so se £uli iz vrst množice razni medklici poiitič* nega značaja. S tem je zveza prekoračila svoje delovno območje, zaradi česar se po zakonu razpušča. Odlok navaja še, da se razpuste tudi vse podružnice «Svobodeu». * Razpisana sta natečaja na vojaških za« vodih v Kragujevcu in Kruševcu, in sicer na vojaško«obrtnem in vojaško*tehničnem, za mladeniče od 12. do 15. leta starostu Pojas« nila daje Per Franc, kapetan v pokoju. Ljub« ljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je treba tridinarsko znamko za odgovor. * Iz nočne službe v smrtno kopel. Promet« nik g. Martin Lubej na postaji n Savi, sta* nujoč v Mošeniku, je te dni zjutraj zapustil savsko železniško postajo. Pri čolnu, ki ga uporabljajo Mošeničani za prevoz čez Savo, se je slekel, da bi se kopal. Skočil je v vodo in utonil. Najbrž ga je prijel krč. Utopljenec je bil prijeten družabnik. Zlasti žalujejo za njim naši kmečki ljudje, ker je bil rajnki uslužen uradnik. Zapušča vdovo Marijo, s katero se je poročil kot vdovec, in štiri otro* ke, iz vsakega zakona po dva. Pokojnikovo truplo so našli v soboto. * Nenadna smrt. Čisto zdrav se je te dni napotil po opravkih v bližnjo Žabjo vas no« vomeški trgovec in posestnik g. Josip Bohte. Med potjo mu je postalo nenadoma slabo. V vasi pa se je zgrudil, zadet od srčne kapi Mož je bil še ves drugi dan pri popolni za« vesti, dan nato je pa preminil. * Truplo neznane utopljenke so našli * Dravi kopalci, ki so se kopali v Ptuju niže železniškega mosta. Truplo je bilo že močn? razpadlo in brez las. Po ostankih obleke so« deč, je bila utopljenka kmetica. Stara je mo* rala biti od 40 do 55 let. Truplo so pokopal* na pokopališču v Rogoznici. • Nad življenjem je obupala. 21 letna Irena Kristovičeva, hči posestnika pri Sv. Barbari v Halozah, je že dalje časa kazala znake hude duševne potrtosti. Nedavno pa, ko ni bilo nobenega izmed domačih v bližini, se je v hiši obesila. Ko so jo našli, so jo izkušali obuditi v življenje, a je bil ves trud zaman. Vzrok obupnega koraka je najbrže nesrečna ljubezen. *Smrtna nesreča je doletela na cesti v Zg. Jakobskem dolu pri Sv. Marjeti ob Pesnici 791etno vdovo Alojzijo Ungerlevo. Vračala se je s travnika in nosila na glavi sveženj 6ena. Na cesti ji je padel sveženj z glave in ko ga je hotela pobrati, je za njo privozil s težko naloženim vozom posestnik Rudolf Stabinger. Voza ni mogel pravočasno usta« viti in je starko povozil. Ungerlova je bila takoj mrtva. • Naplavljeno truplo. Te dni je naplavila Drava pri Ptuju truplo približno 40 let stare ženske. Okoli vratu je imela zavezano ruto, na desni nogi pa obut čevelj, sicer pa je bila brez oblačila. • Orožnik utonil pri kopanju. Pred dnevi se je kopal v Muri orožnik Bezbradica Ni« kola iz St. Hja. Čeprav je bil dober plavalec, ga je reka potegnila v globino in odnesla. Pokojnik je bil doma iz Dalmacije. • Smrtna prometna nesreča. Te dni je vo« zil neki mariborski avtomobilski izvošček dva gosta k Mariborski koči. Blizu Reke nad Hočami mu je privozil nasproti kolesar, ki je vozil spredaj na kolesu še delavca Albina Zupanca. Tik pred avtomobilom je kolesar izgubil oblast nad svojim vozilom in zavozil v avtomobil. Zupanca je vrglo s tako silo proti obrambnemu steklu na avtomobilu, da se mu je kos kovinastega okvira zaril glo« boko v čelo. Zupan je bil na mestu mrtev. • Požar na Dravskem polju. Zaradi po* kvarjenega dimnika je nastal požar pri po« sestniku Štefanu Štebalu v Stonjcih. Le vr» lim domačim gasilcem in gasilcem iz Mure« tincov in Sv. Marka se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. • Čudna pot strele. Nedavno je divjala nad Zusmom blizu Šmarja pri Jelšah silna nevihta. Ko je sedel šolski upravitelj gosp. Hvala v pisarni, je udarila strela v strelovod in švignila po žici v radijski aparat, kjer je zdrobila vse elektronke in baterije. Od tam je iskra preskočila na šolskega upravitelja, ga močno stresla in obžgala na levi nogi. Njegovi soprogi, ki je stala z otrokom v ozadju, se ni nič zgodilo. Pri polni zavesti je zgrabila nekoliko omamljenega moža in ga odvedla v sosedno šolsko sobo. Le pri« sotnosti njenega duha se je zahvaliti, da nD bilo hujše nesreče, kajti takoj se je drugič zabliskalo in še močneje treščilo. Drugič je strela udarila v spalnico in napravila v zidu veliko razpoko. • Nenadna smrt. 751etni posestnik Anton Staut iz Zdruše pri Kamniku je nedavno ves dan popival. Zvečer je prišel v gostilno •Pod skalco« v Kamniku in naročil osminko žganja. Ker pa je bil pijan, so mu v gostilni odklonili pijačo in ga spravili na skedenj na seno. Starec je tam sladko zaspal, zjutraj so ga pa našli mrtvega. • Otrok je živ zgorel. Strašna nesreča se je pripetila na Maletniku pri Mariboru. Vi« ničar Alojzij Ferenc, ki stanuje v Klemen« čičevi viničariji je šel s svojo ženo zdoma. V hiši sta pustila tri tedne starega otročič« ka v postelji. Čez nekaj časa pa so sosedje opazili, da se vali skozi okno viničarije gost dim. Vdrli so v sobo, kjer se jim je nudil pretresljiv prizor. Gorela je postelja, v ka« teri je ležal malček, ki je bil že ves opečen. Leva nožica mu je zgorela do kosti. Ljudje so ogenj v postelji pogasili, otročičku pa ni mogel nihče več pomagati. Primer so pre« iskali orožniki ter vložili na državno tožil« stvo prijavo. • Samomor neznane mladenke. Nedavno se je pognala z dravskega mostu v Ptuju v deroče valove neka mladenka srednje veli* kosti in s pristriženimi lasmi. Na pomoč ji ni mogel nihče priskočiti, ker je na mestu, kjer je skočila v vodo, velik vrtinec. Nesreč« niča je takoj izginila pod vodo. Kdo je mla« denka, se ne ve. • Samomor. Pri Devici Marij v Brezju so našli v drvarnici obešenega 421etnega brez« poselnega delavca Leopolda Beliča. Že v ne« deljo se je hotel obesiti s pasom, a ga je žena v zadnjem trenotku rešila. Lansko leto sta se obesila njegov brat in bratranec. • Smrtna žrtev nesreče. Nedavno je po« vozil kolesar na Ljutomerski cesti v Ptuju občinsko ubogo Julijano Kolaričevo iz Ptuja. Stara ženica je dobila na glavi hujše poškod« be in so jo morali prepeljati v ptujsko bol« nišnico, kjer pa je za poškodbami umrla. • Samomor dveh mladeničev. V Radečah sta šla prostovoljno v smrt 21ietn> posestnik in uslužbenec tovarne «Peta» Ivanjko Pohar fn 251etni mizarski pomočnik Ivan Krohne, uslužben pri mizarskem mojstru g. Mpdve« ščku. Oba sta se ponoči skupno ustrelila. Ko so ju našli, sta imela vsak po troje pisem, naslovljenih na svojce in prijatelje. V pis* mih prosita svojce in prijatelje, naj ne ža« lujejo za njima. Napisala sta oporoko, ki v nji prosita, naj ju skupaj pokopljejo. Kaj ju je pognalo v smrt, ni znano. Morda bo pre« iskava dognala vzrok njunega sa nomora. • Obupno dejanje starca. 671etni posestnik Miha Kamnikar v Javorju se ni razumel s svojo družino. Kakor pripovedujejo, mu je nesoglasje v lastnem domu tako zagrenilo življenje, da si ga je sklenil končati sam. Te dni se je obesil v svoji hiši v sobi nad po« steljo. • Pet zgradb v plamenih. Med nevihto v soboto je okrog pol 20. treščilo v hlev po« 6estnika Franca Rifia, ki ima svojo lepo do« mačijo na samem na hribu Golušniku nad Ždinjo vasjo. Strela je hlev zažgala in ogenj se je zaradi hudega vetra naglo razširil na vsa ostala gospodarska poslopja. Novomeški gasilci so takoj pohiteli na kraj nesreče. Tja so prišli tudi gasilci iz Kamence. Gasilci pa ognju, ki se je silno razmahnil, niso bili kos, ker ni bilo na razpolago vode. Rešili so samo gospodarjevo hišo. Gospodar je v zadnjem trenotku z velikim naporom rešil živino, vse drugo je postalo žrtev ognja, ki je divjal štiri ure. Riflu je zgorelo pet zgradb, in sicer dva kozolca s štirimi okni žita in osmimi vo« zovi sena, velik, moderno zgrajen hlev. pod in svinjak. Posestnik je bil le za malenkost zavarovan. • * Roparski napad na lovsko hišo. V Bre« zovi rebri v Ajdovcu stoji lovska hiša kneza Auersperga, ki jo upravlja lovski čuvaj Da« vid Keber. Čuvaj je imel v hiši poleg služ« kinje že prijatelja Lamberta Kibica. V petek, ko je odšel Keber po opravkih v Stražo, je dobila hiša preko noči nepovabljene goste. Ko je prišel Keber v soboto zjutraj domov, je našel Kibica v hiši zvezanega. Kakor je pripovedoval Kibic, sta v hišo vlomila po« noči dva zakrinkana roparja. Vdrla sta v njegovo spalnico in z naperjeno puško za« htevala od njega, da jima izroii denar, češ da ga ima Keber pri hiši. Kibic o denarju ni ničesar vedel in zato nepovabljenima gosto« ma ni mogel postreči. Roparja sta ga nato trdno zvezala in mu zamašila usta. Nato sta začela stikati po skrinjah in omarah in ker tam nista ničesar našla, sta začela premeta« vati posteljnino. Prav v Kibičevi postelji sta naletela na zavitek denarja: bilo je okrog 6000 Din gotovine. Denar sta hlastno pogra« bila in pobegnila. O zagonetem napadu so bili obveščeni orožniki, ki zdaj zadevo pre« iskujejo. • Spet žrtev tihotapstva. V Ljubljano so z vlakom pripeljali z Rakeka v trebuh ustre* lj enega 271etnega posestnikovega sina An« tona Krajca iz Dan, občina Stari trga pri Rakeku. Kraje je postal žrtev tihotapstva, ki zlasti razširjeno po Loški dolini, kjer ubož« no prebivalstvo izkuša na vse načine priti do zaslužka. Zgodilo se je takole: Fantje iz Dan in tam okrog so od Babinega polja skozi na« rasle gozdove pod Snežnikom mimo Belih voda, kjer so skrivna tihotapska pota, spra* vili srečno čez mejo 12 konj. Ko so bili že daleč od meje na italijanskem ozemlju, jih je zalotila italijanska patrulja in jih ustavila. Fantje so se obrnili in zbežali. Ko so se vr» nili spet na našo stran, jih je ustavila naša obmejna straža. Pozvala jih je, naj obstoje, a fantje so se tudi pred njo spustili v divji beg. Stražniki so zaradi tega streljali in so ustrelili Antona Krajca v trebuh. Ranjenca so prenesli še ponoči v Lož, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr.Mejač in odredil, da so ga odpeljali na Rakek in dalje v Ljub* ljano, kjer je umrl. i * Obsojen vlomilec. Mali kazenski senat v Novem mestu je te dni obsodil 231etnega Alojzija Babica iz Podgore pri Vidmu zara« di večkratne tatvine na eno leto in štiri me« sece strogega zapora z izgubo častnih pra« vic za tri leta. • Stroga obsodba ponarejalcev. Brata I van in Anton Podobnik iz Sinje gorice pri Vrh« niki sta pred meseci napravila iz mavca in cementa model za ponarejanje 50dinarskih kovancev. Po modelu sta iz cinka in svinca napravila deset kovancev. Enega je Ivan Podobnik spravil v promet pri neki gostil* ničarki v Rovtah, kjer je pil žganje. Ko je hotel razpečati v neki drugi gostilni pona« rejen denar, so mu prišli na sled. Pred sod« niki v Ljubljani sta brata skesano priznala svojo krivdo, češ da sta se lotila ponareja« nja v stiski. Obsojena sta bila Ivan Podoba nik na tri in pol leta robije, njegov brat pa na dva in pol leta robije. Oba sta kazen sprejela. • Obsojen slepar. Pred ljubljanskim okrož« nim sodiščem se je zagovarjal 291etni Alojzij M. iz Dola pri Domžalah, po poklicu čevljar* ski prirezovalec na Črnučah zaradi slepar* stev. Bil je že večkrat kaznovan, na dolgu pa ima še veliko kazen za eno leto in tri me* sece. Svoje prevare s knjižicami je vršil tako, da se je svojim žrtvam predstavljal z razni* mi imeni. Nekoč je izvabil denar, češ da ga potrebuje za dvig neke pošiljke na posta. i. V Vinkovcih se je predstavljal za nečaka nekega tvorničarja kož in čevljev v Ljublja* ni, češ da potrebuje denar za potovanje. Dalje je izvabil nekemu Burkeljcu hranilno knjižico Mestne hranilnice .jubljanske z vlogo 10.066 Din, razen tega pa še 300 Din. Prevaral je celo nekega advo.-cata za 50 Din od nekega doktorja pa si je pridobil hranil* no knjižico na me Ivanka Javoršek. Lansko leto je stanoval v Ljubljani pri neki stranki proti plačilu mesečnih 500 Din, nenadno pa je odpotoval, ne da bi poprej poravnal svoje dolgove. Sodišč ga je obsodilo na eno leto in pet mesecev robije in 120 Din globe ali ob neizterljivosti še na dva dni zapora. Po* leg tega pa ima na grbi še 15 mesecev za* pora, ki mu jih je naložilo mariborsko so« dišče, tako da bo moral zdaj odsedeti skup* no dve leti in osem mesecev za mrežo. ad Prekmurje Vlomi. Nedavno je bilo vlomljeno pri posestniku Pukšiču v Hlaponcih v času, ko je bil posestnik pri maši. Ko se je vrnil z Št. .DOMOVINA" ieno domov, je ugotovil, da mu je tat od« nesel 20 kg svinjskega mesa in masti. Vlomi to bili izvršeni tudi pri posestnikih Vičarju Janezu v Kamenščaku. pri Hrgi Francu v Butkovcih in pri Plohlu Konradu v Juršin» cih. Tat je odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke. Sum je padel na posestnika Vuč« no Franca v Butkovcih, ki pa vse tatvine za« nika. Orožniki so ga aretirali in izročili v ptujske sodne zapore. IZ POPOTNIKOVE TORBE PISMO Z DRAVSKEGA POLJA. Prepolje, jul.jj. Prepolje je zadela pred tedni huda požar« na nesreča. Medtem ko so možje, fantje in fene imeli opraviti na travnikih in njivah, a deca na pašnikih in so ostali doma samo stari ljudje, se je pri peki kruha zaradi slo« bega dimnika vnela slamnata streha. Vrtin' časti veter je storil svoje. Poprijel se je s >« stdnih slamnatih streh, a drevje, ki «c je osmodilo do kraja, je bilo najboljša bramba za sosede, ker se je za svoje gospodarje do« besedno žrtvovalo. Žrtev plamenov je bilo 13 hiš in gospodar« sk'h poslopij. Zavarovalnice pa so skrčile svoje dajatve in tako so pogorelci v veliki ladregi. Kljub temu pa je bilo v kratkem času osern pogorelih slamnatih streh zamenjanih z ope« ko. Pri pokrivanju pomagajo pod vodstvom starih otroci, ker starš imajo delo na polju. Čas žetve je in spravljanja sena. Podoba je, da bo to nesrečno Prepolje prenovljeno v prav lično vas — z žrtvami seveda. Glede na žalostno okolnost, da vlada ve« lika stiska, so prišli celo premožni (po ob« sežnosti posestva namreč) kmetje do tega, da nimajo gotovine niti za sol. Naj omenimo še letno poročilo Vnovče« valnice za prašiče, ki ima svoje stojnice na Vojašniškem trgu v Mariboru. Javnost že pozna špeharje. V Prepoljah sta njih sredi« šče in sedež zadruge, ki je v poslovnem letu 1934. napravila za okrog 5,000.000 Din pro« meta. Na mariborskem trgu se je prodalo meso od 3811 svinj in slanine 276.000 kg. Ti špeharji, ki imajo svoje središče, kakor smo rekli, v Prepoljah (70 jih je po številu), so dali mestu Mariboru v računskem letu 1934. na klavniški in tržni taksi, na prometnem davku in drugih davščinah lepo vsoto 221.757 dinarjev. Dejanske"« čistega dobička pa špe« harji niso imeli. ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE VELIKEMU KRALJU IN GASILSKA SLAVNOST. Šmarje pri Jelšah, julija. V nedeljo 7. t. m. je priredila šmarska ga« silska četa spominsko svečanost za blago« pokojnim kraljem Uediniteljem, združeno z 301etnico slovenskega poveljevanja pri četi in blagoslovitvijo spominskega traka za za« stavo, daru šmarskih žen in deklet. Dopol« dne je bil sprejem gostov z godbo pred ga« silskim domom, nato pa slovesna služba bo« žja, po kateri so šli gasilci, zastopniki ob« lastev in mnogo prebivalstva iz okolice pred gasilski dom, ker je prvi izpregovoril g.Vre« že. Poveličeval je zasluge pokojnega kralja in čestital četi k njenemu vzornemu delo« vanju v zadnjih tridesetih letih. Nato je žu« pan g. dr. Lorger v imenu občine pozdravil goste in odkril spominsko ploščo velikega kralja, kumici go. dr. Hraševčeva in gdč. Ra« keževa sta pa v imenu šmarskih žen in de« klet pripeli spominska traka na častitljivo zastavo. Navzočni so vzkliknili mlademu kralju trikrat^«2ivel» in godba je zaigrala himno. ~............' ------, - ---------- Govoril je še žtipni načelnik g. Drobne ter v imenu župe čestital četi in njenemu pred« sedniku g. Skaletu, ki vodi četo že polnih trideset let. V imenu čete se je zahvalil pred« sednik g. Skale. Popoldne se je razvila pri« jetna ljudska veselica ob zvokih domače so« kolske godbe pod spretno taktirko g. Ro< preta. —- DVA POŽARA ZARADI STRELE. Trebnje, julija. V soboto je po vsej Dolenjski divjala hu« da nevihta. Vihar je iz polnih kozolcev me« tal žito in pustošil polje. Med nevihto se je bliskalo in grmelo in je zdajci udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Skrajnar« ja Janeza v Starem trgu in ga zažgala. Ne« varnost za sosedne domačije je bila velika, posebno ker je bilo vreme vetrovno. Požrt« vovalnim gosilcem iz Trebnjega in Ponikev se je z dvema motorkama posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil na sosedna po« slopja. Medtem ko je bila potrebna še čuječnost nad dogorevajočim poslopjem v Starem trgu, je udarila strela pri Sv. Štefanu pri Treb« njem, in sicer pri posestniku Nikolaju Zu« pančiču, ki sta mu zgorela poln kozolec in še bolj polno gospodarsko poslopje. Bilo je okrog 22. ure. Plat zvona župnijske in okoli« ških cerkev je drami! iz sna Ijud;, ki so bili po vaseh že pri počitku. K požaru so prihi« teli gasilci iz Trebnjega, Velike Loke in Po« nikev, ki se jim je spet posrečilo požar ome« jiti, saj je bila nevarnost za vso vas velika. Prizadeti posestnik trpi tem občutnejšo škodo, ker sta bili poslopji na novo postav« Ijeni po požaru, ki je v tej vasi divjal pred leti, ko je vsa vas pogorela. Pa ne samo nad Trebnjem in okolico, tem« več tudi po drugih krajih Dolenjske je div« jalo v soboto silno neurje. V nekaterih kra« jih je toča uničila velik del poljskih pridel« kov in oklestila sadje. Posebno hudo je po« bila po vaseh med Višnjo goro in Krko. Pše« nico je oklestila tako, da pridelka letos sploh ne bo. Kmetje so hoteli ta teden pšenico po« žeti, zdaj jim je pa ostala samo slama. Moč« no je trpela tudi turščica in uničen je fižol. Toče je bilo toliko, da je ležala še nasled« njega dne kljub hudi vročini ves dan do pol metra na debelo pred hišami in gospodar« skimi poslopji pod kapom. PREKMURSKI VESTNIK 1000 kmetijskih delavcev na Francosko. Borza dela v Murski Soboti je tuai letos ugodno posredovala za sezonsko delo "v Franciji in v domači državi. V Francijo je odšlo I.tos nekaj nad 1000 delavcev in de« lavk, tako da je zdaj v Franciji nad 4000 na« ših ljudi. Zaslužek je tam še dokaj dober. Pred kratkim je borza razglasila, da sprejme večje število delavk, ki so pripravljene po« tovati tja na svoje stroške. Otrok je utonil v plitkem potoku. V Vi« doncih pri Murski Soboti so se ob nekem po« toku igrali otroci. Med njimi je bil tudi dve« letni Janez Slemer. Fantek je po neprevid« nosti padel z dva metra visokega obrežja v potok, kjer je bilo vode samo za kakih 15 centimetrov. Otrok se je pri padcu najbrže onezavestil in potem utonil. Stara pesem. A: «To krasno obleko mi je podaril mož za god.» B: «Kaj jo je sam izbral?« A: «Kaj še, saj še niti ne ve za njo.» Ne da se motiti. Gospa: «To je grozno, Špela, otrok vpije ie pol ure, vi pa pri tem mirno čitate knjigo.® Služkinja: «To ni nič hudega, gospa, saj sem že vajena.* = Stran 5 ==» ZANIMIVOSTI X Žena avstrijskega kanclerja Schusch« nigga se je pri avtomobilski nesreči smrtno ponesrečila. Vso avstrijsko javnost je silno vznemirila vest o hudi avtomobilski nesreči, ki se je pripetila avstrijskemu zveznemu kanclerju, ko je potoval z rodbino na oddih na Gornje Avstrijsko. Pri vasi Ebersdorfu malo pred Linzom se je na ostrem ovinku zaletel avto v drevo. Vse potnike, kancler« ja, njegovo soprogo Adelo, sina Kurta, oseb« nega detektiva in vzgojiteljico kanclerjevih otrok je vrglo iz vozila, le šoferja je stisnilo k volanu. Kanclerjeva soproga je zadela z glavo v železni rob avtove strehe, si zlomila hrbtenico in padla na obcestni kamen, kjer si je zdrobila še lobanjo. Bila je takoj mrt« va. Kancler sam je bil laže poškodovan, še laže sin Kurt, medtem ko je šofer dobil ne« varne poškodbe. Osebni detektiv je ostal nepoškodovan. Le malenkostne poškodbe Je dobila vzgojiteljica. X Huda nesreča angleškega letala. Na letališču v Amsterdamu se je pripetila huda letalska nesreča. Veleletalo angleške pro* metne družbe se je z 20 osebami na krovu dvignilo k poletu v Malmo. Ko je bilo že nekaj sto metrov visoko, je nastala v mo torju motnja. Pilot se izkušal pristati, vendar pa mu to ni več uspelo. Letalo je treščilo na tla tik pred upravnim poslopjem na leta« lišču. Ker so se razbili rezervarji bencina, je začelo takoj goreti. Z največjim naporom so rešili 14 potnikov, medtem ko so bili pilot, radiotelegrafist, dva strojnika in dva potnika, vsi angleški državljani, takoj mrtvi. Trije potniki so hudo, ostali pa laže ranjeni. X Bolnišnica pod zemljo. Pod Staromcst« nim trgom v Pragi začno v kratkem graditi zaklon proti zračnim napadom za 3000 oseb. Pod staromestnim rotovžem nameravajo zgraditi tudi podzemsko bolnišnico, ki bo dajala možnost za operacije tudi med zrač« nimi napadi. To bo menda prva bolnišnica te vrste v Evropi. X Zaboj tigrov sredi ulice. V Londonu so jemali s tovornega avta kletke divj"h zveri za neki zverinjak. Otroci so se gnetli okrog avta. Prav na robu avta je stala k'et« ka z dvema tigroma in otroci so radovedni stopili k njej. Tedaj se je zaboj zamajal in začel drčati z avta. Otroci so zakričali in se razkropili. Le nekega fantka, ki se je bil pre« več približal avtu, je zadel ogel zaboja in ga podrl na tla. Tedaj se je vse zgrozilo. Ljudje so bežali v hiše, zaklepali so vrata in zapirali okna. Pričakovali so, da bosta zdaj zdaj pri« divjala tigra in napadla ljudi. Uslužbenci zverinjaka so se v naglici oborožili in se pri« pravili na hudo borbo z zvermi. Tigri sta rjovela vsa besna in tudi druge zverine so divje renčale. Tedaj so se približali čuvaji in videli, da je bil zaboj nedotaknjen. Dvig« nili so ga in pogledali otroka, ki se mu tudi ni zgodilo nič hudega. X Majhna ali velika okna. Angleži so pri« šli do spoznanja, da velika okna ne pome« nijo, da je stanovanje mrzlo, kakor se je splošno mislilo. Nasprotno, če so okna obr« njena proti jugu, jugovzhodu b« likuj iz testa bolj majhne cmoke, jih zakuhaj v slan krop, in naj deset minut vro. Cmoko poberi nato v skledo in jih zabeli z mastjo, v kateri si zarumenila drobtine. Daš s solato za večerjo na mizo. Združimo se v „Branlboru", ki ščiti človečanske pravice zamejnih bratov! Pristopajte?" Jajca s paradižniki na bosanski način (u štiri osebe). Štiri srednje debele paradižnike srsži na tenke plošče. V ponvi razbeli malo olja in na olju opraži paradižnike, jih osoli, in ko so opraženi, jih postavi na toplo. Medtem pa v loncu žvrkljaj 8 do 10 jajc, jih osoli, malo popopraj in dodaj pet žlic mleka. V kozi razbeli mast, zlij na mast žvrkljana jajca in jih mešaj, da se zgostijo. Ko so jajca gosta, jih deni nekaj žlic na topel krožnik, nato nekaj žlic praženih paradižnikov, zatem spet jajca, paradižnike, tako da vse porabiš, y> vrhu pa potresi z drobno zrezanim drob-ijakom in daj za večerjo na mizo. 11, Rne Auber, PARIŠ (9«) tdpreralja denar r Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Ho-hndiji in Lnksembureu sprejemajo plačila na naše fekovne račune: Belgija: It. 3064-64 Bruxelles; Francija: It. 1117-94. Pariš; HJandija: 8t. 1458-66, Ned.Dienst; Luksemburg: Št. 5967. Lusembourff. — M« zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne ua-kuoice *6 PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 21. de 28. julija Nedelja, 21. julija: 7.30: Tipi pšenice v drav-iki banovini (inž. Mikuž Franc); 8.00: Magistrov trio in plošče; 8.50: čas, poročila; 9.00: versko predavanje (p. dr. Roman Tominec); 9.15: prenos glasbe iz trnovske cerkve; 10.00: balade v pesmi in besedi (pel bo Tone Petrovčič, recitiral inž. Pengov in pri klavirju bo prof. Lipovšek); 11.00: prenos promenadnega koncerta vojaške godbe; 12.30: čas, obvestila, plošče; 16.00: naše pevke na ploščah; 16.15: Delo zaščitne sestre v delavskem okraju (Boškinova Angela); 16.30: Bodimo danes dobre volje (Mandolinistični sekstet Slovenski vokalni kvintet in plošče); 19.30: nacionalna Nikar ne trpite več zaradi bolečin v nogah... kisikovi kopeli bolečine prenehajo če Vu noge pečejo in bolijo ter »učijo kurja očeta ali trda koža, potem vzemite Saltrat Rodellovo kopel za noge. Takoj, ko ta zdravilna sol izvleče strupe in kisline. prenehajo ob velikem olajšanju vse bolečine. Vsa vnetja in otekline izginejo ▼ treh minutah. Trda koža se omehča, ravno tako pa tudi kurja očesa, ki jih lahko odstranite a koreninami Poizku ite Saltrat Rodellovo kopel ie drevi, pa boste bolje spali, sprehod in ples pa Vam bo pravo veselje. ura; 20.00: čas, poročila, spored, obvestila; 20.15: klavirski solistični koncert (prof. Viktor Urbančič iz Gradca); 21.00: Schumann: Karnevalska suita op. 9. (plošče); 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 21.45: prenos iz kavarne »Zvezde", vmes pojoča žaga (Muser; pri klavirju prof. lipovšek); 23.00: Sedaj pa na ples (plošče). Ponedeljek 22. jaHja s 12.00: veseli češki napevi na ploščah; 12.45: poročila, vreme: 13.00: čas, obvestila; 13.15: Z otočja zlatih sanj (plošče) 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: same zvezde (plošče); 18.50: zdravniška ura (dr. Bogomir Ma-gajna); 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19,30: nacionalna ura; 20.00: harmonisti pojo na ploščah; 20.15: prenos sinfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine; 21.30: čas, vreme, poročila; 22.00: citraški tercet .Vesna", vmes plošče. Torek 23. julija t 12.00: Po Gorenjskem po Kranjskem (plošče); 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Stanko harmoniko »vira; 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: otroška ura Micky miška (Gabrijelčičeva in Juvanova); 18.40; plošče za naše malčke; 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: pesmi iz življenja Lužiških Srbov (baritonist Jože Zorman); pri klaviiju prof. Lipovšek; predavanje o Luž. Srbih — Lavtižar; 21.00: koncert lahke glasbe (prenos iz .Zvezde"); 21.30: čas, vreme, poročila. Soteščan: 10 GRAJSKI VITEZ (Povest iz davnine.) »Glej, da ne boš kaj zinil!» ga je opozoril. :«To bi bil slon iz komarja!» Urh je odhajal z drugačnim mnenjem od strahopetnega vratarja. Svitalo se mu je nekaj drugega, česar mu ni maral razodeti. Po njegovem domnevanju glasovi niso prihajali iz .grobnice. Celica, kjer je zaprt jetnik, je pod zemljo med debelim zidovjem. Linica pod stropom ni obrnjena na dvorišče, marveč v dolino. Vrata se zapirajo neprodušno. Tudi ni verjetno, da bi neznanec kričal, ker bi mu vpitje le škodovalo. Glas, ki ga le slišal plašljivi vratar, je moral priti zi stolpa. Morda iz gornje sobice ali celo lz podstrešja. Prav tam mora bivati nesrečna bolnica, ki je v prejšnji noči izginila iz svojega stanovanja. Kdo pa naj vzdihuje in joka kakor uboga vitezova nevesta. Skrili so jo zato, da bi jo laže zastrupili. «Zlobnost ne izbira sredstev«, je rekel jetnik v verigah. Kako resnične so bile njegove besede! Med zarotniki je moralo priti do kakega spora, kateremu je sledila izločitev nevrednega člana. Odtod je izviralo maščevanje. Urh je bil ves omoten od premišljevanja. Kako naj pride v skrivališče vrhu stolpa? Spodaj prebiva padar, kjer ima svojo lekarno. Tam mimo drži hodnik na stopnice. Vrata so zmeraj zaprta. Do linice ne more splezati, ker nima tako dolge lestve. In če bi jo imel, bi mu ne koristilo. Linica je tako majhna, da bi ne mogel zlesti v sobo. Kvečjemu bi jo opozoril, naj bo previdna, kadar ji bodo ponujali hrano ali zdravila. Toda brez hrane ubožica ne bo mogla živeti. Pomoč je nujno potrebna. Hitro bo treba nekaj ukreniti, da ne bo zamujeno. Biriči morajo vdreti v stolp in preprečiti nevarnost, krivce pa L opreti. «Počasi!» Nekaj mu je reklo, da zadeva še ni zrela za tke ukrepe. Tudi se je zavedel, da sam ne sme ničesar ukreniti. O tem je treba obvestiti viteza, ki naj izda nadaljne odredbe. Zato mu tnora poročati čisto resnico, ne pa domnevanje. Tedaj natanko dognati, odkod izvira skrivnostni glas iz stolpa. Vratar je pravil, da je stal nekako na sredi dvorišča. Od tamj e do stolpa samo nekaj korakov. Linica iz stolpove sobice je obrnjena na sredino. Spominjal se je, da ni omrežena- Morda bi se mu pa le posrečilo priti do vrha, ako bi sestavil lestvo. Plezati pa bi bilo nevarno; lestva bi se lahko nagnila ali zamajala in plezalec bi izgubil ravnovesje. Tla okrog stolpa pa so trda in peščena. Ako bi padel, bi si razbil čepinjo. Imeti mora nekoga, ki mu bo držal lestvo, da ne bo zdrčala po zidu. Na Aleša se ni zanesel. Mož je plašljiv ter bi ga pustil na cedilu. Boji se vsake sence. Komu drugemu pa tudi ni zaupaL «Kar vesta dva, ve pol sveta«, je rekel njegov ranjki oče, ki je imel obilne izkušnje. Urh je spoznal, da je najbolje, ako ostane sam pri svojih načrtih. Ves dan je opazoval oddaleč stolp in določal, kam bo oprl in prislonil lestvo. Zvečer pa, ko so graščinci pospali, se je splazil potiho na dvorišče. Skril se je v temen kot, odkoder je meril v duhu stolpovo višino. Svetil mu je lunin prvi krajec. Ni še določil višine ,ko so se odprla graščin ska vrata. Iz gradu je smuknila temna postava. Urh se je stisnil v kot, prikazen je šinila mimo njega. Spoznal fe Edito, ki ga pa ni videla. Pred stolpom je obstala in potrkala trikrat na vrata. Padar je spoznal dogovorjeno znamenje in prišel odpirat. Tiho je zobrnel ključ — Kozma je odprl in zaprl vrata. Njun sestanek je trajal dolgo časa. Urh se je trudil na vse načine, kako bi ujel kako besedo Padar jeva soba je bila prostorna; imela je dve navadni okni. ki sta bili tako visoki, da ju nI mogel nihče doseči. Urh je hitro našel kratko lestvico ter jo prislonil k zidu. Oprezno je stopil ua klin in lezel kvišku. Trud pa se mu ni izplačal. Okno je bilo zagrnjeno; niti luči ni mogel videti skozi debelo tkanino. Toda česar mu ni mogel dati pogled, naj bi mu nadomestilo uho, katero je naslonil previdno na okno. Cul je nerazločno šepetanje. Tedaj pa mu je nad glavo nekaj zaječalo. Vzravnal se je in pogledal kvišku. »Pomagajte!« je odjeknilo po dvorišču. Klic se je izpremenil v bolestno ihtenje. «To je Albina!« Urh jo je spoznal po glasu. Brž se je spustil z lestve ter jo položil nazaj na prejšnje mesto. Strah, ki je zbegal vratarja, je bil razkrinkan. Urh se je vrnil v graščino skozi stranska vrata, katera je pustil poprej odprta. Preden jih je zaprl, se je obrnil in pogledal proti stolpu. «Bog naj jo čuva!« jo je izročil njegovemu varstvu. «Vsaj do jutri naj ji še ohrani življenje.« Na počitek ni zdaj več utegnil misliti. Stisnil se je nekam v kot in čakal dneva. Tukaj je zbiral spomine in sestavljal poročilo. Ko se je zdanilo, je pohitel k vitezu, ker ga ni hotel poprej dra-miti. Povedal mu je vse od kraja. Vse od prvega dneva, ko je prispel na Rovišje, pa do trenutka/ ko je odjeknil glas iz stolpa. Vitez ga je poslušal kakor pravljico iz devete dežele. Obraz mu je bledel; srce se mu je krčilo v strahu in skrbi za drago nevesto. «Ali je res? Saj ni mogoče!« mu je v žalosti tonila beseda* «Zdaj pa govorite vi in pravica!« Urh je končal svoje poročilo in prosil viteza naj hitro kaj ukrene. i Viktor je vstal s postelje — nova moč mu ja zaplala po žilah. Ljubezen do zaročenke gst jq čudežno okrepila. Urh mu je polagal, da se j)6 oblekel. r '•' < 21.45: koncert lahke glasbe (prenos iz „ Zvezde") 22.30: angleške plošče. Sreda, '/4. ulija: 12.00; operne uvertire na ploščah; 12 45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15; gosli in klavir (plošče); 14.00: Vreme, spored, borza; 18,00: citre, kitara in take reči (citre-solo Emil Mezgolits, vmes plošče;) 18.50: pogovor s poslušalci; 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Janko Gregorc dirigira izvedbo svojih skladb (prenos iz Dobrne); 21.30: čas, vreme, poročila; 22.00: kmečke viže na ploščah Četrtek, 25. juli a: 12.00: Od tam kjer citro-ne cveto (plošče); 12.45: vreme, poročila; 13.00: Čas, obvestila; 13.15: orgije na ploščah; 1400: vreme, spored, borza; 18.00: harmonika trio veselo drobita, za ples in za dobro voljo skrbita harmonikar Kokalj, vmes plošče; 18.50: slovenščina za Slovence (prof. dr. Kolarič); 19.10; čas, vreme, Soročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 0.00: prenos iz Beograda; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.00: Pesmi in plesi to bo za Vas (Ljubljanski šramel-kvartet, vmesne pesmi bo pel Mirke Premelč); Petek, 26. ulija: 12.00: Parma: Ksenija (o-pera v enem dejanju — plošče); 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: vojaške godbe igrajo na ploščah; 14 00: vreme, spored, borza; 18.00: Materinstvo v pesmi in besedi; pri klavirju prof. Lipovšek, recitacije Debeljakova) 1:8.50: ^tujskoprpmetno predavanje (Jožko Sotler) 19,10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Svadba na Strmcu (zvočna igra napisal Žvan Jakob; izvajal bo radijski dramski, studio v režiji inž. Pengova); 21.30: čas, vreme, poročjla, spored; 22.00: Za zabavo in za ples (prenos iz nebotičnika — vmes plošče). Sobota, 27. julija t 12.00: Druga za drugo plošča hiti; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Druga za drugo plošča hiti; 14.00: vreme, spored; 18.00: veseli napevi za delopust (kvartet pihal, vmes plošče); 18 50: zu-hatiji politični pregled (dr. Jug); 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00; naša pesem peta in igrana (tamburaški orkester, Akademski pevski kvintet in plošče); 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.00: plošče za ples., Skromen človek. A: „Moje edino bogastvo je moj razum." B: Ne beli si zaradi tega glave, saj siromaštvo ni sramota." Iskrena. Oče; .Naši Marički sem zagrozil, da ustrelim vsakega, ki bi jo poljubljal." Mat[: „In kaj ti je odgovorila ?" Oče: „Da si moram kupiti strojno puško." Pri izpitu. .Profesor: .Kaj pomeni to, da se bolnik ponoči poti?" Visokošolec: „Da se mu sanja o izpitih, gospod profesor." Ni treba. Gasilec: .Ali ste znosili že vse iz goreče hiše?" Pogorelec: .Da, razen mojega upnika. Zaradi njega pa si ni treba beliti glave, saj je svečano izjavil, da ne zapusti moje hiše* dokler mu ne plačam dolga." . . o MALI OGLASI 150 Proda se malo posestvo en in pol joha, z dvema stanovanjskima hišama, pol ure od farne cerkve in kolodvora Laško biizu glavne ceste. Cena 18.100 dinarjev. Natančni naslov se po-izve pri Antonu Srebotu, Laško. 163 Proda se mlin* - I pripraven za žago ali industrijo po nizki ceni. Polzve se pri Jošku Curhaleku, Vel. Malence št. 13, pošta Krška vas pri Brežicah. 152 Fant srednjih let, ~ • ; olikan želi resnega znan a (v svrho ženitve, ob vrnitvi iz Francije) z gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Samo resne ponudbe (s sliko, če mogoče). NhsIov pove uredništvo ..Domovine". •. 149 Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti. Listrasti suknjiči Din 155-—, športni Din 98- — , pnma pumoarce Din 98'—, svilene, srajce Din 45-— itd. P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. 151 Važno poročilo. Boljši časi se bližajo onemu, kdor naroči kartoteko .Spoznaj sebe", katera uomaga doseči katerikoli uspeh v poslovanju, pridobivanju, gospodarstvu, gospodinjstvu, službi državni in privatni, napredovanju, kreditu i. t. d. Vsak se reši krize za vedno. S prilogami z 900 strani franko povzetje 60 Din. Samozaložba. Realna potreba (J. Lenasi) Ljubljana I., predal 286 NOVOST! Samo Din 98*— Št. 63.719. Cenen«, a dobra Shoock-Proof zapestna ura, točno regulirana, lep Iromiran okrov, zapestnica iz usnja. Številčnica in kazalo osvetljena. (Rad in m) Din 38*— Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokol i r a n a -to v ar n a ur v SvIcl H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. »Zdaj pa na delo!» Vitez je bil pripravljen oditi. »Ne hodite sami!» mu je branil služabnik »Dovolite, da gre po biriče...» .»Pojdi!* mu je dovolil, ko je zadevo nekoliko premislil. «Med morilce res ni hoditi varno brez blričev.* Strežnik je odšel z jadrnim korakom na pristave. Hitro je zdramil biriče in javil poveljniku, kai se je zgodilo. Dolgo mu niso mogli verjeti; tu je zapovedovala Edita in straža se ji je morala pokoriti. Nobenega koraka niso smeli napraviti brez njene volje. Ko pa so izvedeli, da jih kliče vitez, se ni Služabniku nihče več upiral. Na mah je počila vez med predrzno oblastnico, katere so bili vsi dO zadnjega siti in naveličani. Odšli so v zavesti, da služijo novemu gospodarju. Stopili so strumno pred viteza ter mu prisegli pokorščino in zvestobo. Vitez je naročil poveljniku, naj skrije biriče nekje v bližini stolpa. Tamkaj naj čakajo nadaljnega povelja. Viktor je po dolgih dnevih trpljenja zapustil bolniško sobo. Krenil je naravnost proti stolpu. Poveljnik je ostal pri biričih, Urh pa je spremil viteza na poti k njegovi ljubljeni nevesti. •Dospela sta pred vrata z naglimi koraki. •Odprite!* je zaklical vitez in potrkal. Glas mu ie bil zahtevajoč in oblasten. »Vi ste tukaj?* Padar je odprl in začel rahlo oštevali viteza, ker je vstal brez njegovega dovoljenja. j »Dovolj, je bilo počitka*, mu je odgovoril. •Zdaj bi se rad nekoliko sprehodil in ogledal Rovišje. Pred vsem me zanima stolp, kjer sem se namenil začeti.* Kozma je hrez obotavljanja povedel viteza v sobo. Tu mu je razkazoval svoje praške in zdra- vila, katera je sam napravljal. Zgovorno mu je našteval imena raznih zelišč, ki so se sušile na policah. «Ali je to vse?» je vprašal vitez, ko je površno ogledal sobo. «Nimate li še kake druge shrambe?* «Nimam. V vsej graščini ni za moje delo pripravnega prostora. Pa ga — odkrito povedano — tudi ne potrebujefti, ker mi ta soba zadostuje!* . - 1 »V stolpu je menda še neka druga sobica...» je poizvedoval nemirno, -r. . Padar ni smel tajiti. Urh je poznal vse kote in pazil na njegove besede. «Res je tam gori prav na vrhu še neka celica...» je rekel v zadregi.^ «Tisto celico bi rad videl... Prav zaradi tega sem prišel semkaj...* «Toda celica je prazna in zanemarjena...» Padarju je izpremenilo barvo. »Vseeno*, je ostal pri svoji zahtevi. «ln stopnice so nerodne. Ako bi se spotaknili in padli, bi se ponovno poškodovali...» »Upam, da se kaj takega ne bo zgodilo.* Vitez ni hotel odnehati. «Sobica nima nikake starinske znamenitosti. Kvečjemu bomo prepodili pastovke, ki gori gnezdi jo.. Več zgodovinskih vrednosti bi našli drugod po graščini.. .» «Stolp je starejši ko graščina...» Padar se je moral vdati. S tresočo se roko je izročil služabniku ključ ter se. hotel odstraniti. —Vitez ga je premeril od nog, do glave* »Tudi vi pojdete z namii Vajenl ste svojega bivaka šča.» -m ■ ■ ifi ...... fPa grem, če J® .treba*, se ie mor.al ukloniti. I Vsi trije so zapustili sobo. .. , »Naprej!* mu je ukazal vitez na ozkem hodniku. »Tri korake pred nama!» Kozma se je obiral, a naposled se je moral J vdati. Noge so mu lezle nazaj, ko je stopal na- * vzgor po stopnicah. Na vrhu se je ustavil. Ako b| * se vrgel navzdol na hodnik ter bi se zlotnil til- j nik, bi bil na mestu mrtev. Ne pomagala; bi mu več vsa njegova zdravila. Nihče bi ga ne mogel več zbuditi v Življenje. Vitez in njegov služabnik sta kar slutila, kaj namerava. Že sta pripravila roke, da bi ga ujela in preprečila padec v globino. Toda Kozma nI imel poguma, da bi bil pobegnil iz življenja. Rajši je ostal živ, čeprav je vedel, kaj ga čaka. Nad stopnicami je bil kratek hodnik, kjer so se nekoliko oddahnilL Iz sobice se je začulo tiho ječanje. Urh je odklenil vrata. . <$1 Sobica je bila temna in brez pohištva. V kotu " je stala čedna postelja, kamor je prihajalo nekoliko svetlobe skozi linico pod stropom. Na beli postelji je ležala deklica; ko so vstopili, je po- " gledala plaho izpod odeje. Žalost in bolečina sta bili vtisnjeni v njeno bledo obličje. Ko je zagledala Urha, je zajokala. - »Albina!* Vitez je stopil k postelji ter ji poljubil roko. «Ubožica, kakašna pa si? Kakor bi ležala na mrtvaškem odru!* . I »Viktor, ti ši tukaj?* ga je nenadno; spoznala. : »Torej si vendar okreval? Oh, kako željno sem te pričakovala!* ^jJ Vitez se je sklonil ter ji poljubil čelo. Dolgo mu je slonela glava na mehki blazini. Njuni ob« čutki so se topili v tihem šepetanju. Kozma se je vedel, kakor bi mu gorela ti« -i pod nogami. Že je poizkusil, da bi se izmuznil U- .j sobe. Toda Urh je zasukal ključ ter se nastoBil : na vrata. j - (Dalje prih.) M Urejuje Filip O m la d i t v