Dopžsi. Iz Celja. (Razstava — izpred sodišča). rSlov. Gospodar" je že enkrat poročal, da namera7a celjska kmetijska poddružnica letošnjo jesen napra^iti 7 Celju razstavo razno7istnih poljedelskib reči. V ta nainen je sklical predsednik celjske kmet. poddružnice grajščak Berks iz Blagajne pietečeno nedeljo 12. maja v Celje mnogo spodnještajerskib gospodarje^ ter jim naznanil, da se mu je posrečilo, od nekterib okr. zastopo^, od ministerstva za kmetijst7o in od atajerske kmetijske družbe okoli 1200 fl. 7 ta namen uabrati, da bi se 7 Celju napra^ila razsta^a poljedelskib pridelko7. Razsta^iti se ima ži^ina, poljedelski pridelki, različne mašine in učni pripomočki za poljedelstvo. Razstava se ima vršiti skozi 3 dae^e za5etkom oktobia ali pa koncem aeptembra. Pra7 pripra^no poslopje za razsta^o bi bila nekdanja grofija ali zdajšnje mestne šole, kjer tudi poddružlaica namera^a razsta^o napia^iti, če bode dež. šolski dovolil, da se za tega voljo poduk 7 mestnib solab nekoliko pozneje začne. Razsta^i želimo srečen vspeb! Kakor zdaj kaže po polju in 7inogradib, bo ravno letos naš slo^enski gospodar 7 stanu, razstaviti S7etu pridelke s^ojega truda; kajti povsodi se Bogu h^ala poje, ki nam boče letos blagoslo^iti sad zemlje. — 13. majnika ao ae pričele zopet v Celju porotne sodnije. Predno pa ko zaSnem poročati 0 delo^anju porotnib sodnij, naj na kratko omenim zanimi^e obravna^e zoper ptuj- skega hišnega posestnika P. R. Ta mož je pripra^il 7 87oji hiai 7 Ptuju stano^anje za ženske, ki so bile na slabem glasu. Zaradi tega ga je okrajna sodnija 7 Ptuju obsodila na en meaec 7 ječo. Toda uiož se je pritožil pri celjski okrožni sodniji po S7ojem zagovorniku dr. Kozjeku. In glej, celjska okr. sodnija je 7slišala pritožbo ter omenjenega zatoženca spoznala nedolžnega, in sicer iz tega razloga, ker mu je mestni urad ptujski dal pri7oljenje k nesramnemu meaetarst^u. Pr7a obra7na7a pred porotniki se je 13. t. m. 7ršila zoper Jožefa Plečko iz Rač blizu Maribora. 10. jan. t. 1. je 7 gostilnici pri Fr. La7ren6i5u 7 Račah pilo in igralo mnogo goato7; prMgri ae začnejo prepirati in med saboj puliti. Črez nekaj čaaa gresta Lorenc Auer in zgoraj omenjeni Jože Plečko iz gostilne ter se Z7unaj začneta prepirati; Plečko 7rže Lorenca Auerja ob tla ter tepta po njem, tako da mu je 7e5 lahkib ran za^dal. Ko se pa pozneje 7si gO8tje podajo 7 Zgoinje Race, se jamejo 7no7ič pretepati in pri tej priliki 7dari Jože Plečko Franceta Auerja, biata imega Lorenca A., z kterim se je že poprej pulil, tako hudo po gla^i, da ae je Frauce A. zgrudil ob tla ter dan pozneje 7mrl. Obsojen je J. Pl. na 2 in pol leta 7 težko je5o. 13. majnika je bil obsojen na 2 leti 7 težko ječo Jakob Rober iz Le7i5a, ki je 12. marca t. 1. za^oljo neke ^iničareke dekline blizu Hiastnega Šimona Ožina 2krat z sekiro po gla^i mahnil, tako da je ta nekaj dni potem vmil. — 14. t. m. je bil 7 težko ječo na 18 let obsojen Jož. Lajb iz Pesinga, ker je, kakor pia^i, na prigo7arjanje Jož. Petro^ica iz Gerlinec 7 ptujskem okraju, s^ojega o5eta ustrupil. Pi-imesal je namre5 2 dni zapoiedoma 7 jed arzenika. Oče je 7sled tega tudi 7. jan. t. 1. vmrl. Morilec s^ojega očeta je še le 18 let star! — 15. majnika je bil k smrti na 7islicah obaojen Fi-anc Satler iz Andrenec v Št. Lenartskem okraju. S. je dolgo časa sem pra7 suro7o ra7ual z S7ojo pasterko, 61etno Treziko Rojs; 1. marca t. 1. pa je hotel 7bogo dete vmoriti ter ga je z nogo 7 tiebub pehal, tako da Trezika treači z gla^o ob zid ter se zgrudi na tla. S tem še ni bil zodo^oljen, tem^eč jo še z peščico tolče po glavi, tako da je deklica za pretreaom možgano^ še tistega dne 7mrla. (Dalje prib.) Od sv. Tomaža nadVel. nedeljo. (Letina — oderušt7o). Uže dolgo nam ni nobena letina toliko lepega in 7eselega obetala, kakor letošnja; 5e nas Bog ob^aruje ledu in nali707, bodemo dobili 7sega zadosti: zrnja, sena, sado^ja in 7ina. Cera^no blagoslo^a tolikega nismo 7redni, smo ga pa potrebni močno zelo. Ste^ilnim škodlji^cem poljedelskim moiamo pnštevati tudi pisane srake ae bolj pa si^e 7rane. Škoda, ki jo te delajo, je znatniša, kakor bi morebiti kdo mislil. Koliko kuruze izpipljejo, kedar ta kal poganja! Koliko storže7 obelijo in zrnja požio! Tudi gospodinjam poberejo mnogo mladih piaanec in puric. Zato bi že pra7 potrebno bilo, da bi ljudje pri nas na zati- ro^anje in pokonča^anje teb Škodlji7ce7 zaceli bolj misliti! — Kakor po drugod, tako tudi pri nas ne manjka raznih cigano7 in oderubo7; jib število se jako množi in postajajo Sedalje bolj drzni. Poznamo enega, ki ocituo pra^i: jaz moram skrbeti, da kaj dobiin, in drugi pa naj skrbi, da po7rnjeno dobi. Iu ,><)tem uauku tudi res ra^na; 7se 7zame, kaik<ili le dobiti more: 7ino, zrnje, ži^iuo, denarje, ali i/.tirjati iz njega nazaj, to je skoro nemogoče. Č du<> znameDJe 5a8a je tudi to, da mnogo ciganskib posestniko^ zapra^ljivo živi in dolgove dela, naposled pa da zemljiače na ženo prepisati, upniki ae pa lebko za 87oje denarje obrišejo! Iz Velenja. (Leti na — ^dingerc"). Pšenica in rž tukaj prav lepo kaže; vinogiadi obetajo obilo grozdja, sadunoano dre^je pa 7eliko sadu. Clo7eku arce kar 7eaelja igra ozirajočemu ae po naaib lepib poljih in hiibih. Bog- nas varuj bude ure in letina bo izredno dobra. — Pred kakimi 7 leti je VeleD.i•'. ^idelo nekega kiojača ,,privandratiu, in je tukaj službo dobil. Takrat je uek g. Grazeli od g. Pergerja štacuno 7 najem 7zel in je tudi omenjenega kvoja5a za pomoSnika pri proda^anju posta^il. Služil rau je krojač 2 leti, potem pa je začel sam prodavati nožeke, cikorijo, kavo itd. kar ae tudi sedaj dela in bo lnenda akoro celi ^dingerc". Govoriti pa zaa ta 51o7ek 7eliko in tako, da kmeta, ki piide k njemu iz bližnjih bribo7 po kake ^žajfe-", kar glava boli, kedar domo7 gredoč piemialjuje, kar mu je ta krojač no7ega napovedal. Iz Koroškega. (Ubogi akcijonarji — žrebcizs7etimi imeni). Kapitalisti, ki so s^oje denarje iz hranilnic itd. pojemali in si za nje kupili akcij n. pr. banke Slo^enije in drugib podvzetij na akcije, so skoro povsod na limance 7sedli. Slabogospodarjenjejimjedenarje zapra^ilo; upravni S7etovalci, ra^natelji in jihovi uradniki so obogateli, akcijonarji pa postali izpuljeni in slečeni. Pritožbe tem ne pomagajo nič. Blizu tako se godi akcijonarjem Hiittenberške fužinarske družbe. V 4 letib so ravnateljstvu, uradnikom, upravnim 87etovalcem žrtvovali 1.844,621 fi. Razun tega pa imajo pokmati vsako leto zdatnib primanjkljeje7, ker upravna gospoda 7eč potroai, nego fužine dohodko7 7ržejo. Tako so morali 1. 1870. pokriti 212.274 fl. 1. 1877. pa 166,871 fl. in letos bržčas 30.000 fl. Vkljub temu slabemu opra^ljanju bila sta izžrebana 2 upra^na 87etO7alca zopet iz^oijena. Obupni akcijonaiji si ne morejo pomagati. — Državni žrebci imajo 7sak a^oje ime in sedaj priporočuje kmetijska družba, naj i8to tako storijo tudi posestniki, čijib žrebci imajo do^oljenje ali licencijo, da se smejo spuščati. In tukaj se godijo za 7sakega 7ernega kristijana uedostojne reči; žrebcem se dajejo namreč imena S7etniko7. Tako se imenuje eden drža^nib žrebce^: Adam, drugi zopet Karol, Jakob, Andrej. enemu so dali itne celo božjega arhangelja Gabriela, katerega raak 7ernik 7isoko 5asti kot posrednika med Bogom in prečiato de- I 7ico Marijo pri u51o7e5enju Sina božjega. DotiSni j Ijudje, ki toliko S7eta imena dajejo in dajati tr:pijo konjakim mrbam, morajo rea biti milovanja | 7redni ljudje! | I , ;: j;;i \| j | j; ¦ ! | I i