r Dve seji delavskega sveta sta bili o katerih v našem vestniku nismo še poročali, „ To je bila seja dne 27. februarja in 20. marca 1975. Na prvi omenjeni seji, ki je bila sicer že deseta po vrsti, od kar je bil izvoljen nov delavski svet po organiziranju TOZD, je bila na dnevnem redu obravnava zaključnega računa za leto 1974. V smislu sklenjenega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v Gradis se vodi skupni letni zaključni račun, ki obsega podatke o ugotavljanju in delitvi dohodka, o sredstvih in virih sredstev s katerimi TOZD razpolaga ter še druge podatke, ki so potrebni pri odločanju v TOZD o poslovanju. Skupni zaključni lačun predstav- Veliko povečanje obsega dela za-tja obračun med TOZD in družbo, hteva hkratno ustrezno povečanje kajti vsa sredstva so v upravljanju strokovnega kadra. Ugotovitve kaže-delavcev v TOZD in tudi v celoti jo, da se strokovni kader v TOZD razpolagajo z ustvarjenim rezulta- in v strokovnih službah delovne tom, ki so ga dosegli delavci v TOZD skupnosti skupne službe ni skoraj s svojim delom. S tem, ko so ob nič povečal. To je povzročilo veliko združitvi naše TOZD sklenile hkrati preobremenjenost trenutno zaposle-tudi medsebojno neomejeno solidar- nega strokovnega kadra zlasti teh-ho odgovornost so po zakonu o knji- ničnega Knjigovodstva in ostalega govodstvu lahko sklenile, da bodo v ter administrativnega, medtem ko odnosu do družbe sestavljale skupni so zaradi tega vodilni delavci mo-zaključni račun rali veliko rutinskega dela prevzeti O doseženih rezultatih v TOZD in nase, čeprav bi morali svoje sile sredstvih za poslovanje so delavci usmerjati v vodenje. Takšno stanje že prej obravnavali v vsaki TOZD ne bo moglo več dolgo trajati brez in se o tem odločali Njihovi sklepi občutnih posledic. Zato je delavski 0 razdelitvi dohodka, ki je prikazan svet naročil, da kadrovske službe v v skupnem zaključnem računu so TOZD in pri skupnih službah ukre-tudi upoštevani, kakor so se glede nejo vse potrebno, da se prazna de-delitve rezultata, doseženega v pre- lovna mesta popolnijo. teklem letu odločili. Poseben problem, ki je bil ugo- O skupno doseženih rezultatih po- tovljen, je premajhna zavzetost, vseh slovanja v letu 1974 je bilo že po- strokovnih kadrov in delavcev za iz-fočano v našem vestniku številka polnjevanje delovnih dolžnosti. Od-203, marec 1975. Zato ne bo potreb- govorni strokovni kadri na deloviš-ho to še enkrat ponavljati. čih premalo skrbijo za to, da bi se Bolj podrobno o poslovanju v letu vsa opravljena dela tudi obračunala 1974 so razpravljali delegati na XI in zaračunala naročniku, zaradi tega seji delavskega sveta, ki je bila 20 se velike vsote denarja izgubijo, marca, Kot gradivo za razpravo so stroški za porabljeni material, ki ni Prejeli obširno poročilo Ugotovili so, bil zaračunan naročniku in izplačala je bilo poslovanje uspešno, gle- nj zaslužki delavcev za opravljeno ?e na pokazatelje za produktivnost delo na tem gradbišču se pa poraz-'n rentabilnost, malo manj ugoden delijo na vse delavce v TOZD in tule pokazatelj ekonomičnosti. Visok di na tiste, ki so tam neposredno le delež Gradisa v vrednosti oprav- delali. Ne vedo pa tega, ker jih tudi ‘lenega dela, saj je od leta 1973 na 0 tem nihče nadrobno ne obvesti, le ‘974 porasla ta vrednost kar za 60 % (index 160) in je zavzel daleč prvo mesto med drugimi gradbenimi podjetji v Sloveniji in prav pri prvem mestu tudi v Jugoslaviji v tej panogi gospodarstva. Celotno povečale je bilo tudi analizirano, kajti ve-“ko je tega res na račun cen, vendar so bile druge zasluge tudi prisotne. Povečanje je bilo doseženo tudi na račun večje storilnosti, nekaj Pa še zaradi več opravljenih proiz-vodnih ur, čeprav ni bilo bistveno Povečano število zaposlenih. Tako je zhašal v skupnem povečanju vrednosti proizvodnje delež zvišanja cen gradbenemu materialu in storitvam Paših podizvajalcev. 64 %. lastna po-Večana produktivnost, naših delavni’ je bila udeležena v tem skupnem povečanju s 17 %, dočim je odpadlo na več opravljenih ur proizvodnega dela 19%. številni podatki poslovanja, prikazani v raznih razpredelnicah in indeksnih razmerjih s primerjavo enakih pokazalnikov med leti 1973/74 _6r med skupno gradbeno panogo, lahko delegatom delavskega sve-. dobro osvetlili, kakšno je bilo d»-*aPsko poslovanje v preteklem letu. ‘‘krati so bila na tej podlagi še prikazana določena gibanja in napovedana smer. v katero se naj bi podal Vradis v svoji poslovni politiki. Gls-k*e na to, da delavski svet podjetja določa poslovno politiko ter določa ‘Udi ukrepe za izvajanje poslovne Politike (glej 100. člen zvezne ustave in naš samoupravni sporazum o ^družitvi TOZD v GIF GRADIS) so Ze delegati v razpravi ustvarjalno in skrbnostjo dobrega gospodarja zajemali za to, da bi se uspehi potovanja tudi v bodoče ne poslabša-• Naročili so strokovnim službam, Z.a Pripravijo ustrezne raziskave in " njimi seznanijo delegate delavske-sveta podjetja o možnosti pove-v n1a deleža stanovanjske graditve ^ skupni proizvodnji kajti predvidi ‘6 Potrebno zaposlitev obstoje-j". kapacitet proizvodnje, ko bodo k°knnčana sedaj začeta velika grad-1°°? dela na prometnih, energetskih n drugih industrijskih objektih. Delegati iz vseh naših TOZD so pozorno spremljali razpravo v vrečici je ob mesecu manj denarja, kot bi ga lahko bilo, če bi se bolj vestno ravnalo. To sicer še ni bilo vse, kar so delegati ugotavljali. Veliko izgub je pripisati še netočnemu prihajanju na delo, podaljševanju odmorov za malice, neupravičenim izostankom z dela, dalje pa v neizpolnjevanju raznih dogovorov, sporazumov, skupno sprejetih programov (npr. o stabilizaciji), pa tudi zakonitih določil zlasti, kar zadeva podaljševanje delovnega časa v teku dneva (nadure), in na ta račun skrajševanje delovnega tedna na manj kot 5 dni v tednu. Vse to spada med delovne obveznosti. V zvezi z upravljanjem delavcev v združenem delu in odgovornosti. V 108. členu zvezne ustave je glede organov upravljanja (nadaljevanje na 3. str.) Janez Raušl bo ostal predsednik sindikata tudi še za naslednja leta Uveljavil nove kvalitetne odnose Razprava in razmišljanje ob ustanovitvi enotne sindikalne organizacija v Gradisu Ce ocenjujemo zadnjo konferenco osnovnih organizacij sindikata GIF GRADISA po pripravah in po organizacijski plati, potem moram reči, bila je odlična. Tovariš Vlado Šanca in Viljem Zrini, sta se s svojimi sodelavci zelo potrudila, da bi bilo navzočim kar najlepše. Prav je, da se tudi tein potoni zahvalimo za njihov trud in uspešno izvedeno nalogo. Po obsežnem uvodnem refera- delegati vseh osnovnih organizacij tu predsednika Janeza Raušla, smo sindikata. V skladu'z ustavo smo v pričakovali tudi bogato razpravo, še Gradisu že izoblikovali nov metiani-posebno zato ker so bili tu zbrani zem družbenega odločanja, v kaie- rem morajo tako ali drugače sodelovati vsi delavci, ki se preživljajo z delom, Pa tudj pri funkcioniranju novega delegatskega sistema, počasi uveljavljamo nove kvalitetne odnose, zato nam je vsak podatek pripomba ali rezultat dela te ali one osnovne organizacije sindikata, TOZD tem bolj dragocen. In prav to smo pogrešali na zadnji konferenci. (nadaljevanje na 3 str.) LETO XVII — 204 Novo s področja pravne zaščite samouprave Naš prvi republiški, slovenski kazenski zakon vnaša novo, do-sedaj v naši kazensko pravni zakonodaji neregulirano ali samo delno dotaknjeno vprašanje — zaščite samoupravnih pravic. Osnutek predvideva zaporno kazen od 6 mesecev do 5 let strogega zapora za vse tiste, ki s silo, grožnjo, zlorabo družbenega položaja kršijo samoupravni splošni akt ali če protipravno drugemu kratijo pravice do samoupravljanja. Predvideva tudi denarno kazen ali zapor do šest mesecev za dejanje, ki onemogočajo ali ovira dajanje predlogov pristojnemu organu ali organizaciji o kateremkoli vprašanju družbene aktivnosti. Če to kazensko dejanje stori oseba z zlorabo uradnega položaja, je kazen še bolj drastična. Osnutek vsebuje posebno poglavje o kazenskih dejanjih zlorabe samoupravljanja. Leto dni zapora predvideva za vsakega, ki s svojo prisotnostjo pri odločanju v neskladju z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom ali s kakim drugim samoupravnim splošnim aktom vpliva na odločanje organa samoupravljanja, da izda nezakonito odločbo, če to stori z namenom, da sebi ali drugim pridobi protipravno korist. ŠIG 75 že junija Organizacijo jubilejnih XXV. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije je prevzelo naše podjetje ped pokroviteljstvom glavnega direktorja ing. Huga Keržana Na osnovi konzultacije Komisije za šport in rekreacijo konference OOS in pokrovitelja iger so bili v organizacijski komite SIG 75 imenovani predsednik Jernej Jeršan, podpredsednik Anton Martinšek. sekretar Matija Krnc in kot člani — Lado Janžekovič, Iko Ravnikar, ing. Milan Arnež, Viado Sanca, ing Janez Pogačnik, Ludvik Snajder, Dora Klemenčič, Pavel Satler, Vinko Brglez, Janez Knific, Naaa Muminovič, Jaka Klančar, Ivan Grilje, Henrik Dolinšek. Ivo Leben in Ivan Lovše. Glede na spremembo datuma za izvedbo športnih iger je organizacijski komite takoj začel z delom. Organizirane so posamezne komisije in podane konkretne zadolžitve za delo, tako da bi bila organizacija kar najboljša. Tekmovanja bodo prav tako, kot že nekaj let nazaj, v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani, le da tokrat že od 26. do 28. junija 1975. Upamo, da je glede na izredno kratek rok, organizacijski komite dobro zaviha! rokave istočasno pa apeliramo tudi na vse člane Gradisa da pomagajo pri organizaciji, če bodo za pomoč zaprošeni. Organizacija tako masovnega tekmovanja, kot so postale ŠIG zahteva namreč veliko naporov in upamo, da jih bomo uspešno prebrodili kot smo jih že tolikokrat doslej, pa naj si bo to pri delu ali športu. Nadaljnje informacije v zvezi s SIG 75 pa bomo objavili v prihodnji številki. Tako so zapeli otroci ženam v skupnih službah za 8. marec Stran 2 ★ »GRADISOV VESTNIK« Sklepi so oblikovani na osnovi poročila o delu SOP, razprave na osnovi kongresov zveze sindikatov teklem letu. Po priporočilu kongresov so sklepi zasnovani tako, da se omejujejo le na nekaj pomembnih področij delovanja sindikata v Gradisu. Ta področja so: 1. Organiziranost sindikata v Gradisu 2. Standard delavcev 2. Nagrajevanje Razumljivo je, da se ne bo celovita aktivnost sindikata usmerila zgolj na omenjena tri področja, vendar pa mora bil uresničevanje sklepov s teh področij vseskozi prednostna naloga. Organiziranost sindikata v Gradisu a) Ustavna opredelitev TOZD zahteva med drugim tudi ustrezno organiziranost sindikata. Vsaka TOZD mora imeti najmanj eno osnovno organizacijo sindikata (OOS) TOZD, ki imajo več kot 300 delavcev, morajo po statutarnem dogovoru odločiti o možnosti ustanovitve več OOS. b) Vsaka delovna (obračunska) enota ali skupina, kakršne so v Gradisu: sektorji, gradbišča delavnice, uprave, službe — mora izmed sebe izvoliti poverjenika, ki je istočasno član izvršnega odbora OOS c) S statuti TOZD so naložene OOS pomembne pravice in dolžnosti. OOS so dolžne napraviti obračune svojega delovanja v okviru določenih pravic in dolžnosti najmanj enkrat letno č) OOS morajo najtesneje sodelovati s komisijami delavskega nadzora ter s pomočjo družbenopolitičnih organizacij samoupravnih organov in strokovnih služb sproti odpravljati pomanjkljivosti in napake, nastajajoče pri delu in življenju delavcev TOZD. d) Konferenca OOS je koordinator, pobudnik in usmerjevalec aktivnosti OOS. Pomembne odločitve za celoten Gradis (zaključni račun, gospodarski načrt, priključitev ali odcepitev in druga pomembna vprašanja, ki jih ket taka opredeljuje samoupravni sporazum o združitvi TOZD v GRADIS) se morajo pravočasno pretresti tudi na konferenci OOS. katere zaključke morajo pred dokončno odločitvijo obravnavati prek svojih OOS delavci v TOZD oziroma njihovi voljeni delegati. Standard delavcev a) Končni cilj vseh delovnih prizadevanj kolektiva, predvsem pa sindikata, je stalna rast standarda delavcev. Pri tem imata enak pomen osebni standard (osebni dohodki) kot družbeni standard (prehrana, nastanitev. zdravstvo, rekreacija, kultura). OOS so dolžne zagotoviti popolno izvajanje določil sindikalne liste prek uresničevanja določil svojih samoupravnih aktov b) OOS so dolžne vsem delavcem zagotoviti topel obrok hrane med delom Delavci na terenu morajo zaužiti najmanj tri obroke na dan Hrana mora biti kakovostna, počeni (regresi s pomočjo posebnega regresa in terenskega dodatka oziroma znižanih dnevnic) in po enotnih cenah — za delavca — v celem Gradisu Bone in druge oblike regresiranja hrane naj postopno zamenja organizirana prehrana. c) Za nastanitev delavcev je treba iz skladov stanovanjskega prispevka in bančnih posojil zagotoviti toliko sredstev, da bodo (z zamudo) do konca leta 1976 stanovali vsi delavci v bivalnih prostorih, določenih z družbenim dogovorom o minimalnih standardih Skupaj s sindikalnimi organi zunaj Gradisa se bodo OOS in vodstva TOZD prizadevali za rešitev kreditiranja in lokacij za samske domove TOZD. ki ne bodo uspele rešiti problema nastanitve delavcev, bodo morale odgovarjati pred konferenco OOS Gradisa in prevzeti sankcije, vključno z zamenjavo najodgovornejših delavcev. č) Vsi delavci Gradisa morajo uživati posebno zdravstveno in tehnično zaščito. To je zagotoviti z dejavnostjo programa dela dosedanjega SOP, ustanovni konferenci, kakor tudi na Slovenije in Jugoslavije v pretesnih ambulant, tesnimi pogodbenimi odnosi z obstoječimi zdravstvenimi domovi in s popolno uveljavitvijo higienske in tehnične zaščite na delu — prek službe varstva pri delu. Zdravje in življenje kot glavni dobrini delavca nista samo glavna skrb sindikata, ampak tudi upravnih organov TOZD, ki so dolžni po svoji presoji ali na pobudo sindikata sproti reševati nastajajoče probleme. d) Telesno in duševno razvedrilo delavcev je nujno dopolnilo delovnih naporov. Zavoljo boljše delovne storilnosti in počutja delavcev so OOS glavni organizator pri urejanju letovanja delavcev ter njihove športne, kulturne in zabavne aktivnosti. Poleg organizacijske dejavnosti bodo OOS zagotvile prek dotacij zadostna sredstva za uresničitev programov. e) Delavci Gradisa morajo biti v svojem kolektivu varni pred vsemi objektivnimi neprilikami (nezgodami). ki jih lahko prizadenejo OOS bodo skrbele, da bodo z gmotnimi, moralnimi in drugimi podporami lajšale težave prizadetim delavcem ter s tem krepile tudi pripadnost Gradisu vsem ostalim delavcem, ki danes še niso potrebni kolektivne pomoči. Nagrajevanje a) Za osebni standard delavcev in in za ustvarjanje dohodka TOZD je najpomembnejše pravilno to je spodbudno nagrajevanje delavcev po rezultatih dela Sindikat je po sklepih kongresov in skoraj dnevnih nanot-kih svojih naj višjih predstavnikov dolžan, skupaj z odgovornimi delavci in organi TOZD, prizadevati si za uveljavitev meril in kriterijev pri delitvi osebnih dohodkov po delu. b) Delavci, katerih učinek je izmerljiv v naturalnih enotah (m''’, m2, kg, kom.) ali tudi vrednostno s pomočjo vnaprej postavljenih normativov in na podlagi izmerjenih koli- čin, morajo imeti neomejene možnosti v skladu z dejansko opravljenimi količinami. c) OOS morajo od tehničnega kadra zahtevati, da se bistveno poveča obseg vnaprej normiranih del in obračunanih v akordu. č) Konferenca OOS bo sodelovala z odborom za načrtovanje in notranjo delitev dohodka po svojih predstavnikih (predstavnik, sekretar) pri izdelavi ustreznih meril in kriterijev (najmanj pet) za vsa delovna mesta organizatorjev proizvodnje d) Nagrade delavcev oblikovane z osebnim ocenjevanjem morajo biti izplačane povsem v skladu z določili samoupravnih aktov, to pomeni, da morajo biti komisijsko potrjene, ocene razčlenjeno prikazane v izplačilni vrečki in usklajene z doseženim nivojem dohodka. e) Ponovno se naroča vodstvom TOZD. da odgovorijo svojim OOS na trj vprašanja: 1. Kakšno je stanje glede kakovosti in obsega nagrajevanja po normativih (po rezultatih dela)? 2. Kateri ukrepi se bodo sprejeli, da se bo izboljšala kakovost in obseg nagrajevanja po delu? 3 Kdo osebno in do kdaj bo predvidene ukrepe pripravil? Odgovore na ta vprašnja bo zbrala konferenca prek svojih OOS. ki bo predlagala vodstvu in samoupravnim organom Gradisa ustrezne ukrepe (izboljšave) na ravni podjetja f) Konferenca zadolžuje individualne izvršilne ter poslovodne organe, to je vse direktorje, da na svoji konferenci temeljito preučijo možne ukrepe za izboljšanje nagrajevanja Akcijo obvezovanja in uresničevanja teh ukrepov naj vodi glavni direktor dotlej, dokler naloga ne bo izvedena; obenem naj poroča koferenci OOS o sprejetih sklepih in o predvidenem nadaljnjem poteku izboljševanja nagrajevanja. Naloga ima prioriteto kot druge najpomembnejše naloge. Delovno predsedstvo konference je dobro opravilo svojo nalogo \ JUSE v , Delegati so podpisali sporazum o Ustanovitvi konference OO sindikate v Gradisu Delovodja — glavna osebnost na gradbišču Nekdaj je prevladovalo stališče, da je »pregon« nad delavci edini način za vodenje. Jasno je, da taki “silniki« imajo lahko vodstvo ne pa vodenje. Vprašanje vodenja se iah-ko obravnava na celi vrsti različnih nazivov vodstvenih delavcev, šefov " različnega pomena, vendar je pomen i delovodje najvažnejši, ker je v stiku z delavci, daje jim delo in jih bolj nadzira kot katerakoli druga oseba v podjetju. i Pomen delovodje in njegovega vodenja za odnos do dela je izreden. Delavec običajno pravir »Odnos volja do dela. je postopek delovodje do mene.« Kajti obnašanje delavca proti delovodji pogosto prerašča v obnašanje proti podjetju kot celoti. Narejeni izostanki so velikokrat v zvezi z delovodjo. Na gradbiščih, kjer ima delavec možnost, da svobodno razpravlja z delovodjo o svojih težavah, je število izostankov manjše, oziroma jih praktično ni. Pri delovodjih, kjer ta možnost ni dana, je število izostankov izredno visoko. Če bo delovodja pokazal odklonilno stališče, oziroma bo omalovažujoč ali posmehljiv, bo za vedno izgubil delavca in bo ta raje izostal z dela ali pa zapustil podjetje, kot da bi se drugič obrnil po pomoč. Neverjetno velikokrat postanejo zaradi teh problemov ljudje nedelavci in mislijo na zapustitev podjetja. Mislim, da ni samo osebni dohodek faktor, ki vpliva na delavčevo zadovoljstvo, ampak tudi sredina, v kateri živi, kako je v njej sprejet, ali sploh ima 'svojo vrednost in ceno pri drugih in podobno. Delovodja bi v odnosu do delavca moral zlasti: smatrati delavca za enakopravnega, mu razlagati poslovno politiko podjetja, mu dati možnost napredovanja in mu pri tem pomagati, biti iskren pri pohvali in pazljiv pri kazni, uživati zaupanje svojih delavcev in jih razporejati po sposobnostih in osebnih karakteristikah itd. Da bi imel dobre odnose z delavci jih mora: obveščati o njihovem uspehu, dati vsakemu zasluženo pohvalo in vnaprej opozoriti delavce na spremembe, ki jih zadevajo. Če bi hoteli dati odgovor na vprašanje, lcaj mora delovodja imeti, da uspešno opravlja svoje delo, bi ga težko dali. Iz enkete nekega velikega podjetja je bil skupen odgovor: inteligenco, pripadnost podjetju, odločnost, sposobnost presojanja, prijaznost, strokovno znanje, fizično zdravje, sposobnost sodelovanja. Če bi ena in druga stran imela vse te lastnosti, bi ne bilo problemov in bi vse potekalo v najlepšem redu. J. C. 1 ■li ■ 1 I Stanovanja cenejša? § V okviru akcije 26.000 stanovanj so se vse naše TOZD, ki gra-dijo stanovanja dogovorile, da bo cena za m- stanovanja ostala = ista, čeprav se je cena gradbenemu materialu medtem že močno gg povečala. Istočasno so sklenile tudi dogovor, da bodo v letošnjem nn letu zgradile mnogo več stanovanj, kot pa so jih planirali. Vzrok gj povečanemu številu izgradnje stanovanj je predvsem v novem |g| tehnološkem postopku, ki so ga osvojile vse naše enote. Prav ta izboljšan postopek pa bo omogočil tudi hitrejšo gradnjo, tako da se bodo nekateri kupci vselili še pred dogovorjenim rokom. ig Glede na zgoraj navedene informacije se je povpraševanje po gj novozgrajenih stanovanjih malo zmanjšalo, saj bo stanovanj toliko, da bodo lahko vsi zainteresirani kupci lahko v zelo kratkem pip: času prišli do željenega stanovanja in ne bo potrebno predhodne = rezervacije. Vsi tisti, ki so ali rezervirali oz. že nakazali del kupne ša=i vrednosti pa lahko že v kratkem pričakujejo obvestilo o primopredaji. Stanovanjskih problemov bo tako vse manj in v prihodnjih == nekaj letih lahko pričakujemo, da bo to le še tema preteklosti. š= Nadaljevanje s 1. strani nadaljevanje s 1. strani nadaljevanje s 1. strani nadaljevanje s 1. strani nadal Belavski... Posebej opredeljena odgovornost za vestno opravljanje samoupravljal-skih funkcij. Delegati delavskega sveta podjetja so osebno in materi-ahio odgovorni delavcem v TOZD, v kateri so bili izvoljeni Poslovodni °rgani in vodilni delavci so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta. Odgovorni so tudi materialno, če bi nastala škoda z izvrševanjem sklepov, ki bi bili sprejeti s strani delavskega sveta, ker so prikrili v svojem Predlogu dejstva, katera so sicer pognali, pa so napačno seznanili delavski svet. Nadalje je bila na seji obravnavana še analiza osebnih dohodkov. Sklenjeno je bilo, da bo posebna točka delavskega reda na prihodnji s®ji posvečena vnrašanju nagrajevanja po učinku dela. Upoštevalo se no tudi mnenje delegatov konferen- ce sindikalnega odbora podjetja, ki je bila 28. 2, 1375. Zaključki v zvezi z osebnimi dohodki bodo sprejeti na naslednji seji, ko bo podan tudi predlog. Na seji 20. marca je delavski svet sprejel spremembe splošnih aktov, ki se nanašajo na terenske dodatke, dnevnice za službena potovanja in znižane dnevnice ter na izplačila dodatka za malice, kar bo veljalo od 1. oz. 10. marca letos dalje. Sprejel je še predlog o višini regi :sa za redni dopust ter o povečanju gornje meje za posojila pri .graditvi individualne stanovanjske hiše ali pri nakupu stanovanja. To bo poslano v obravnavo delavcem TOZD, veljalo pa bo že za vse leto 1975, ko bo končno sprejel delavski svet svoj sklep. Gradis je včlanjen pri poslovnem združenju »Evroturist« od leta 1972 in je bila o tem 20. 9. 1972 sklenjena posebna pogodba. Ta se mora glede na novo ustavo spremeniti in sicer kar zadeva ime združenja, predmeta nosiovarna. t^r odgovornosti članov združenja. Ker gre v bistvu le za uskladitev že sklenjene pogodbe z ustavnimi določili, niso biie spremembe takšne, ki bi naknadno zavezovale TOZD. Delavski svet je spremembe sprejel. Z. R. Uveljavljamo... Od delegatov, so razpravljali Viljem Zrim, Vlado Sanca in inž. Janko Strajnšak. Od gostov pa: Lojze Cepuš, inž. Hugo Keržan, Andrija Vlahovič, Iko Ravnikar in Zvone Sotlar. Čuvajmo naše prfdeMtve Viljem Zrim je uvodoma orisal delo gradbenega delavca v prvih povojnih letih. Nato je govoril o vsestranski skrbi za delavce ter o fluk-t.uaciji kadrov. Premalo smo napravili, da naše delavce obdržimo v podjetju- kar nam povedo velike številke o fluktuaciji. Res, da smo v naši TOZD vzorno rešili vprašanja prebrane in stanovanj v novo zgrajenih samskih domovih, z rezultati še vedno nismo zadovoljni Zadovoljni nismo tudi s tistimi delavci, ki rezultate našega skupnega dela uživajo, ne znajo pa čuvati in spoštovati teh oridobitev Veliko truda in sredstev bilo vloženih v naše menze in sam-'ke domove, zato čuvajmo- to, kar že riamo. V novo leto z novimi startnimi osnovami Vlado Šanca. V novo leto smo šli z novimi startnimi osnovami, ki so precej visoke Zato bo potrebno vložiti v naše delo še več truda in na-oorov, predvsem pa konkretno delo povezati z organizacijo in dvigom produktivnosti, ter s čimbolj učinkovitim 'delovanjem samoupravnega družbeno-političnega in ekonomskega sistema, zagotoviti optimalni dohodek in s tem tudi večji osebni dohodek vsakega poedinca. V prvi plan odnos sfo dela in sodeiatcev Ing. Janko Strajnšak. Težišče našega dela mora biti v okolju v katerem živimo in delamo, zato moramo biti tudi z vsem seznanjeni in informirani. Tu mislim predvsem na sa- moupravne sporazume, oziroma konkretno na sporazume o sistemizaciji in delitvi osebnih dohodkov. Pri Gradisu imamo te stvari dovolj dobro urejene, napram drugim podjetjem. Za temi sporazumi pa se velikokrat skriva delo vendarle zelo male skupine ljudi, prizadevnih družbenopolitičnih delavcev. Ko se samoupravni sporazumi sprejemajo na zborih, so vsi za sprejem, niso pa seznanjeni z vsebino Naloga sindikata je, da vsebino globlje pojasni delavcem. Eden izmed problemov pa so kratki roki za sprejem in seveda s tem za razprave. Pred kratkim smo sprejeli samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest in na podlagi tega samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov delavcev —' I. del tabela startnih osnov (po sistemizaciji delovnih mest iz~ačunano po metodi analitične ocene delovnih mest). Pri tem pa smo bili preveč avtomatični. Delavci so premalo vedeli, kakšen pomen ima opis delovnega mesta za AODM in točke iz AODM. Problem je tudi razvrščanje delavcev na sistemizirana delovna mesta Že dogovor o alternativnih izobrazbenih stopnjah je odstopanje od nače! kadrovske ooli tike. Nekateri delavci so razvrščeni na delovna mesta, vendar jim manjkata celo dve stopnji izobrazbe. Tudi dosedaj so bili na teh delovnih mestih, oz. brez ustreznih kvaVHka-cij. Potrebno je pogledati in če ne ustrezajo za delovna mesta, ne morejo biti na teh de!ovn;h mestih To je velik problem. Ge to ne bi bilo izpolnjeno, potem ostane vprašanje stimulacije še naprej. ¥se preveč še v imena delavcev siMafo drugi Loj e Cepuš, je analiziral nekatera vprašanja iz ankete, ki smo jo v letošnjem letu izvedli na vseh seminarjih za tehnično strokovne kadre. Iz odgovorov so razvidni tudi problemi organiziranosti podjetja, medsebojni odnosi, usklajevanja in izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov V naši vsakdanji praksi se je nakopičilo že toliko problemov, da jih komaj sproti odpravljamo. Vse prepočasi še sprejemamo razne samoupravne sporazume in interne akte- še težje pa je, kadar še sprejetih dogovorov in sporazumov ne držimo Analize kažejo, da vse preveč še odločajo drugi v imenu delavcev. Uresničevanje ustave pomeni veliko preizkušnjo in otipov urnost za nas vse, zato moramo r' vhodno vztrajati na socialističnih pozicijah in se kot sindikalni funkcionarji boriti za takšno politiko in stališča, ki ustvarjajo resnično koristi delavcem v združenem delu. Delavski razred v sistemu celovitega samoupravnega sistema ne postavila oblasti samo nad nasprotnimi razredi temveč tudi nad seboj. Zato mora imeli vse možnosti, da bo tudi v proizvodnji kot pri delitvi dohodka uveljavljal svojo voljo, pa tudi polno mero odgovornosti za svoje lastno delo. (nadaljevanje na 6. str.) Predlog za polivale Kolektiv gradbišča GRADIS TOZD NIZKE GRADNJE SKEDENJ ŽICE nas je obvestil, da je predlagal za pohvala in nagrado tovariše MARKA KUKAVICO, SREČKA KRAŠOVCA IN JANEZA DRAŠNA UTEMELJITEV Voznik Marko Kukavica je ves čas dela na gradbišču v Šketi en ju požrtvovalno in vzorno opravljal svoje delo pri prevozu betona na gradbišče ter ob upoštevanju varstvenih predpisov nudil pomoč pri vleki betonskih nosilcev za montažo istih na viaduktu 60-25. Voznik kamiona-vlačilca Srečko Kraševec in njegov pomočnik Janez Drašen Za požrtvovalno, varno in vzorno vožnjo pri prevozu betonskih nosilcev na relaciji Maribor—Skedenj Žiče ob priliki montaže nosilcev na AC viadukt 60-25. Voznik Marko Kukavica pa je s svojim odnosom do dela in čutom odgovornosti mnogo pripomogel k boljšemu uspehu pri delu. Z njihovim delom in čutom odgovornosti je bilo vodstvo gradbišča in ves ostali kolektiv zares zadovoljno. Takšni vozniki so zares lahko vzor vsem ostalim voznikom, ki opravljajo podobno delo pri našem podjetju. Sef gradbišča: Mernik Friderik Neredko se dogaja, da dober in vesten delavec, kadar izpolni normo, dobi v plačilni kuverti ravno toliko kot tisti, ki sta tira na delovnem mestu, zadovoljen z minimalnim osebnim dohodkom, Ali: »Nihče me ne more tako slabo plačati, kot lahko jaz slabo delam!« so pogosto slišane »parole«: ali njena varianta: »Slabo sem plačan, zakaj bi torej delal boljše?!« Kolikokrat je to delavcem v opravičilo, da delajo slabo in brez volje, razen če se ne zavedajo: večje delo, večji osebni dohodek. Poglejmo, kaj se prav gotovo dogaja: dober in vesten delavec na delovnem mestu je preslabo nagrajen, recimo takoj — zato, ker na njegovem trudu živi večje število nedelavcev. Definicije nedelavca ni lahko dati, ker ni res, da on ničesar ne dela, lahko pa ga prepoznamo po tem, koliko naredi v delovnem času. Hodi po obratu ali pije kavico (sedaj sem izven gradbišča), dela »čik pavze«, si krajša čas s privatnimi telefonskimi pogovori, se skriva za vogali, kadar je potrebno prevzeti delovno nalogo, se dela, da je priden pri delu, kadar pride šef, in takoj dela grimase, kadar šef obme hrbet in... vedno tarna, kako je slabo plačan za svoj trud in veliko sposobnost. Kako pa je na mojem delovnem mestu? Ugotovil sem, da je na določenem objektu več fizične sile (ki nekaj že zna), kot teoretično strokovno sposobnih ljudi za proizvodnjo, in sicer mislim, da v razmerju 5 :1. Poglejmo, zakaj? Npr.: delovodja si izbere strokovno sposobnega mojstra in mu da še druge. npr. štiri delavce s srednjo izobrazbo ali pa brez nje, da naredijo neko delo. Navadno imajo taki ljudje svoje skupine vedno pri sebi na enem objektu. In kaj se dogaja: vse breme dela pade na vodjo, oziroma na skupino-vodja, ki je najbolj odgovoren za tisto, kar naredijo. Ostali pa so ali pa niso zainteresirani za delo. Vedno je kakšen brez orodja, ker običajno reče: »Kaj bom jaz mislil, saj je skupinovodja VK mojster in naj on misli!« itd. Torej taki so pri- pravljeni delati samo na ukaz. nočejo pa se tudi organizirano vključiti v proizvodnjo. Delajo prepočasi, radi okoli »krivinarijo«. kar sili skupino-vodjo, da velikokrat nastopi ostro proti njim, jih začne kritizirati, celo psovati, ker česa drugega tudi ne sme narediti. Velikokrat se takemu »zabu-šantu« gleda skozi prste kot »zemljaku«. Razumljivo, da skupinovodja ne sme nedelavca poslati proč iz skupine, niti »ocvikati« (kot se temu reče), niti ne sme o tem javno povedati na sestanku. Zakaj? Navadno so, ne samo v našem kolektivu, ampak v naši celi družbi, taki nedelavci, barabe in tepci, ki so se sposobni celo maščevati. Potemtakem je skupinovodja rajši tiho, kot pa da bi dobil kdaj nekje ponoči po hrbtu. Žalostno, vendar resnično. In kaj se dogaja naprej? Npr.: neka druga skupina (isto število dobrih delavcev) dela popolnoma isto delo in ga naredi veliko prej, kot prva. Vedno se najde kdo in začne zafrkavati prvo skupino, zakaj so tako pozni. Dobrim delavcem gre to na živce, delajo preko polne zmogljivosti, da bi naredili delo v določenem času, ali dohiteli drugo skupino. V tej hitrosti se velikokrat delo ne naredi dobro, celo človek se poškoduje. Seveda, vse to delovodja opazi in mu postaja sumljivo. Rad bi vedel, če on kaj naredi in če zares vidi pravi razlog zamude ali koga opomni in kaznuje. Dober delavec na koncu meseca, ko prejme osebni dohodek, ugotovi, da ni veliko večji od nede-lavčevega, ali pa je celo enak. Razumljivo, da bo nezadovoljen. V taki slabi skupini potasne tudi sam slab delavec. Začne ravno tako kot oni, kljub temu, da vse zna in je sposoben. To se dogaja, ampak mislim, da človek z zdravim razumom tega ne naredi, ker raje trpi, kot da bi nepošteno delal. Samo, tudi trpljenje ima svoje meje. »In sedaj si zamislite, kako se počuti delavec, ki je dober in pošten in mu je pod častjo, da živi na račun drugih, ko prejme osebni dohodek enak tistemu, ki slabo dela in je nezainteresiran za delo. A če bi take denarno kaznovali, 50 do 60.000 S din, mislim da bi se malo streznili. Za to je kriv naš zakon, ki varuje še tiste, katere ne bi smel« (besede neke delavke iz zagrebškega VUS). Mislim, da je delavce in nedelavce nujno potrebno razdeliti. Če bi npr. v eni izmed delovnih organizacij delavce analizirali v enem letu ali manj in ugotovili, kdo so eni, kdo drugi, kdo koliko velja, zna, in za kaj je sposoben, potem bi jih bilo mogoče razdeliti. V tem bi 100 % uspeli. Opazil sem, da je nek delovodja, ki je to že naredil, popolnoma uspel. Kaj je naredil? Skupino takih nedelavcev je izbral in jim dal delo. Neverjetno, ker so že opazili, da jih je taka situacija psihološko prisilila, da so se streznili in so začeli delati hitreje in resneje. Jovan Cukut Konec lanskega leta je odšel v zasluženi pokoj dolgoletni Gradi-sovec šofer Jože Plohl, letos pa praznuje tudi 60 let svojega življenja. Kot sin kmeta se je rodil 25. 3. 1915 v Jarenini pri Mariboru in kot petletni fantič je izgubil svojo mater. Tako so njegova otroška leta bila precej težka in tudi v vsej mladosti mu ni oilo prizanešeno. Ko se je pričela vojna, je bil v Šentilju in tam so ga Nemci mobilizirali v svojo vojsko. Poslali so ga na nemško-ru-sko fronto, tam pa ie že prvi dan ubežal k Rusom Leta 1944 so preko Romunije krenili v Jugoslavijo in tam se je pridružil 13. proleterski brigadi XI. udarne divizije Vojaško suknjo je slekel novembra 1945 že januarja 1946 pa se je zaposlil pri Gradisu V vseh teh letih dela pri nas je poznal večinoma le teren in delati je bilo treba večkrat tudi cel dan. Ne glede na svoje zdravje je trdo delal, da hi i-*-1-« »»-trževa! svo- jo družino. Tako delo pa pusti vseeno posledice in tako je tudi tov. Plohl 1973. leta zbolel in na podlagi tega je bil lani invalidsko upokojen. Celoten kolektiv strojno prometnega obrata mu želi, da bi čim lepše preživljal svoj zasluženi pokoj, za njegovih 60 let pa mu želijo tudi vse najboljše in veliko zdravja. M. Z. it ■‘ITT-V 1 Jože Plohl Integracijski procesi Pri nas smo vsi za integracijo, kaj pa pri vas? Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK« 3ŠS petdesetletnkl V strojnoprometnem obratu sta sedaj v začetku leta praznovala petdeset let življenja kar dva Gradisov-ca — 13 januarja Anton Škvarča in 21. marca Janez Vnuk. Anton Skvarča je v Gradis prišel že leta 1951. Takrat smo delali tudi v Medvodah in tam ga je čattalo tudi njegovo prvo delovno mesto. Ko se je pričeta gradnja avtoceste Ljubljana—zagreo, so bili tudi tam seveda potrebni strojniki in tako je Sitvarča zamenjal Medvode za avtocesto, kjer je delal najprej na zgornjem koncu in nato se v Krškem. N enako takrat — leta 1955 je postal tudi kvalificirani strojni«, in pet let kasneje še žerjavist. 1563. leta je bil premeščen v strojnoprometni obrat, kjer je še danes. Delo žerjavista je opravljal do leta 1964, ko je postal monter žerjavov. Med svojimi soto-variši velja za pridnega delavca m dobrega človeka, zato mu želijo vse najboljše ob jubileju. Janez Vnuk se je rodil 21. marca 1925. leta in prav tako kot Anton Skvarča se je tudi on pri nas zaposlil teta 1951. Delal je v Vuzenici, po dven letih pa je Gradis zamenjal za Tehnogradnje, ki so se takrat osamosvojile, 'lam je bil do leta 19ru, ko je spet prišel v stari Gradis, skupaj s celotnimi Tehnograd-njami. istega leta je postal tudi član suojnoprometnega obrata, kjer danes dela kot strojnik demperist. Tudi njemu želijo tovariši veliko lepega za njegov praznik in da bi še dolgo skupaj »vozili« za Gradis. lllllilM 6raa.savvestnik • Gradisov vestnik« izdaja dela vsk svet pod let ja Gradis Ureja ga uredniški odhni Ddeovnrni urednik Lojze Cepu.š Tehnični urednik Matija Krnc Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno Kolektiv nizkih gradenj gostil svoje upokojence Ob koncu lanskega leta je kolektiv nizkih gradenj preko svoje O OS povabil vse upokojence na skupno srečanje. Nekdanjim članom našega kolektiva je GOS pripravila tovariško srečanje dne 26. 12 1974. Upokojencem je bil na voljo poseben avtobus, sprejel in pozdravil jih je predsednik OOS Kraner Ferdo, ki je povabljene popeljal med bivše sodelavce. Tako so naši nekdanji sodelavci imelj ponovno priložnost, da se srečajo s svojimi prijatelji in tovariši. Z zanimanjem so si ogledali naša nova gradbišča na AC Hoče—Levec, lahko so se prepričali, da delo dobro napreduje in da delo, ki so ga včasih tudi sami opravljali sedaj nadaljujejo nove generacije gradbincev. Upokojencem je bil na posameznih gradbiščih pripravljen skromen toda prisrčen sprejem. Tu so se pozdravili z vsemi starimi znanci, se pogovorili o nekdanjih letih skupnega dela in spet obudili spomin na skupno preteklost, v kateri imajo mnogi toliko spominov. Ob koncu ogleda gradbišč je naše drage goste avtobus znova popeljal proti Mariboru, kjer je bil za njih prirejen lep sprejem in kosilo Upamo, da so bili naši nekdanji sodelavci in prijatelji zadovoljni med nami in da so se lahko prepričali, da jih kolektiv ni pozabil kakor tudi ne njihovega velikega dela. ki so ga kot gradbinci vložili za skupen uspeh in napredek. Vsi iskreno želimo, da se ponovno srečamo, kot stari dobri prijatelji. Jani Klančar t...... mm, Tako željena NA-MA v Ravnah že raste Obrtniška dela na tem bloku gredo h kraju in objekt bo kmalu vseljen Hala in skladišče za tovarno usnja v Slovenj Gradcu Srednji del tega objekta so izdelali učenci pod nadzorstvom inštruktorja popolnoma sami I I L ; r liii fji i n n m -—r - - r j L' ~L L' •ynn'U n 8 ° ° ° W0°°° >1 ""u 1 r* • irnjortim o W|^j r~r*. um Nova upravna zgradba je pravi okras Železarni Večnamenski prostor v novem ekonomskem šolskem centru z odrom za prireditve Kadar obiščemo katero izmed naših TOZD, začnemo ponavadi kar pri njenih gradbiščih. V tej številki časopisa pa bomo to navado malo spremenili in začeli s predstavljanjem naše gradbene enote TOZD Ravne z njenimi poslovnimi TOZD GE Ravne na Koroškem je ena tistih enot, ki so najbolj nekako »od rok«. Naši Gradisove! so se »zrinili« v Mežiško dolino med Karavanke še takrat, ko ta dolina ni kazala toliko pozidanih reber. Danes pa so tod kraji vse tja do Slovenj Gradca med seboj že kar povezani, Ravne pa so Postale pravo industrijsko središče. Hiter razvoj, ki ga je Koroška doživela po vojni, je seveda vplival tudi na delo naše gradbene TOZD v Ravnah Ko smo rekli, da se je »zrinila« v te kraje, moramo reči tudi, da se je dobro usidrala in s svojim delom pokazala, da je tej regiji resnično potrebna. Treba je bilo zgraditi objekte za tisto industrijo, ki ima tod najboljše pogoje za razvoj — za železarstvo, treba je bilo zgraditi tudi stanovanja za železarie, pa šolo zanje in njihove otroke- kulturne ustanove itd. Dela je bilo ogromno in tako, kot. so ra s tli pod Gradisovimi rokami novi objekti, tako se je z njimi razvijala tudi sama naša enota Skozi vsa ta leta ie Gradis v Ravnah toliko napredoval, da je danes vodilno gradbeno podjetje na Koroškem Nekateri bodo mogoče očitali, da ne oi smeli te naše enote primerjati z ostalimi samostojnimi koroškimi Podjetji, vendar lahko te zavrnemo z besedami, da je ravenska TOZD toliko Gradisova kot Koroška in da je Ze skoraj izginilo pojmovanje o nekakšnem »prišleku« ali celo »tujcu« nted Korošci Tak je torej naš del Hradisa v Ravnah. ,Ko smo ga že predstavili s te strani, pa ga dajmo še z bolj poslovne. , letu 1974 je bila vrednost proizvodnje 125 433 milijonov din, torej za ”7 % več kot. v letu 1973, plan za lani P® so tudi presegli — za 14% Vrednost čiste proizvodnje je bila 84,473 ntilijonov dinarjev in tako je bila za »3 /o večja od čiste proizvodnje v te-11 1973 Za leto 1975 imajo v planu ?a 165 milijonov din vrednosti pro-lzVodnje Zaenkrat so že angažirani z .deli za 130 milijonov din. Pripomniti moramo, da se število zaposlenih bistveno ne bo spremenilo, saj računajo, da jih bodo v letu 1975 imeli "kupaj z učenci 480. Kaj torej gradijo za že znanih 130 Pn.Hijonov din? Začnimo kar v zgorim koncu Mežiške doline. V Črni Gradijo dva mostova s priključki čez uspehi v lanskem letu. Mežo za cestno skupnost SRS. Z deli morajo končati jeseni letos. V Dooji vasi, kjer je tudi sedež ravenske TOZD, končujejo blok malih stanovanj, ki je resnično potreben. Mimogrede naj omenimo, da je bilo na tem objektu opravljenih precej prostovoljnih ur samih zaposlenih, s to prakso pa bodo nadaljevali tudi pri gradnji kuhinje in menze, ki naj bi stala v bližini. Obvezali so se, da bo prav vsak, začeli bodo uslužbenci uprave, opravil določeno število prostovoljnih ur na tem prepotrebnem objektu. Že 10 let so v tej TOZD praktično brez urejene prehrane, letos pa bo ta problem le rešen. Mimo uprave smo torej že šli in ustavimo se sedaj pri železarni. Tu gradijo večji objekt laboratorij, ki mora biti do konca leta zgrajen. V samj železarni gradijo podaljšek težke mehanične delavnice prizidek, za gredice, iužilnice, opravljajo pa tudi razne druge rekonstrukcije in adaptacije. Ravne so danes res živahno mesto, ampak s trgovskimi lokali slabo preskrbljeno Ženski svet, ki je bolj izbirčen, je zato precej prikrajšan. Že dolgo so v tem kraju potrebovali blagovnico, ki bi ustregla vsem potrebam, pa do sedaj ni bilo pravega odziva investitorjev. Sosednji Slovenj Gradec se že ponaša z eno tako Lepo trgovino, no, Ravne pa bodo končno le dobile podoben objekt, vendar ga bo približno kar za dve slovenjgraški Na-mi. Tudi ravensko blagovnico investira Nama gradimo jo pa mi. Z deli so ravenski Gradisove! začeli v marcu, končati pa bo treba do 15. oktobra letos Že prej smo omenili, da je ta dvakrat večja od Name v Slovenj Gradcu pa vendar je krajši rok za izgradnjo kot pa je bil lani v Slovenj Gradcu (čeprav je bil tudi tisti od sile kratek) Treba bo krepko pljuniti v roke in upati, da bo vedno ves gradbeni material na voljo in da bo vreme kar razsipavalo s suhimi dnevi. Učenci samostojno zidajo Stanovanjska gradnja je tudi ena pomembnih delov dejavnosti raven- ‘i-abin, et za poučevanje jezikov je opremljen izredno sodobno skega Gradisa. V letih nastajanja modernega Gradisa je nastalo stanovanjsko naselje na Čečovju, sedaj pa gradijo kot protiutež na njegovem nasprotnem bregu Javorniku novo naselje. Naselje bo ob končani izgradnji štelo približno 800 stanovanj. Letos ima Gradis nalogo, da dokonča 213 stanovanj v gradnji, začeti pa mora tudi 120 novih, ki jih bodo končali naslednje leto. V prospekti vi je na Javorniku še dovolj dela; treba bo zgraditi spremljajoče šolske objekte, trgovske lokale itd. Vendar o teh kasneje, ko bomo že krpali jame za njihove temelje. Pa še ena zanimivost z Javornika. Tu je zaposlenih tudi precej učencev zidarske in tesarske stroke, ki pod vodstvom inštruktorja Bališa kar dobro stojijo ob ramah ostalih kvalificiranih zidarjev. Naši so se namreč odločili, da prepustijo učencem izgradnjo manjšega trakta stanovanjskega bloka in sicer od tal do vrha. Pokazali .so, da jim šola in praksa pusti kar dobre sledove v znanju, saj so popolnoma sami odlično opravili to gradnjo. Odgovorni so se odločili, da bodo s to prakso nadaljevali tudi pri nadaljnjih gradnjah. gm zMovOijm z ieism Eraisa O delu v Ravnah smo torej marsikaj povedali Kaj pa menijo občani Raven o sami TOZD Gradisa? Na naši upravi so nam zatrjevali, da so se zadnja teta zelo odgovorno vključili v življenje občine kot take, torej v družbenopolitično dogajanje in ni več foruma, kjer ne bi sodeloval ali bil vključen eden izmed Gradisov-cev, Menijo, da je to vključevanje edina prava politika, ker le z nenehnim sodelovanjem in delom tudi po tej plati lahko potem pričakuješ- da se povsod upoštevajo kot polnovrednega člana skupnosti, v kateri živimo Kolikor morajo, tudi z denarnimi sredstvi pomagajo mladini, kulturnim in športnim društvom, tudi šolstvu itd V razne občinske akcije se vključujejo tako kot ostala podjetja Kaj pa pravi o naši TOZD predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ravne Djuro Haramija? Takole: »Ravenska občina in nasploh Koroška je vedno kazala razumevanje za probleme delovnih organizacij- ki imajo svoje upravne sedeže drugje, vse pač s ciljem, da bi naše občine čimbolj zadovoljili. TOZD Gradisa v Ravnah je sestavni del naše občine. Vsa povojna izgradnja objektov tako v gospodarstvu kot stanovanjski izgradnji je temeljila na delu Gradisa. Gradis je za nas postal pojem, brez katerega si ne moremo predstavljati razvoja naše ' občine, kajti gospodarski razvoj je v veliki meri odvisen tudi od dobrega gradbeništva Če je nekoč veljalo da gradbinci stoje ob strani dogajanja v občinski sredini, to danes ne velja več Tudi oni so aktivni člani v naši sredi, čeprav je njihova panoga precej specifična in se ubada s problemi, kr niso znani v taki meri — npr, fluk-tuaciia itd Z njimi pa tudi mi želimo. da se delovna sila čimbolj ustali in ne uhaja zato pa je potrebno zgraditi tudi zanje ustrezne objekte za zadovoljiv standard Pozdravljamo, da se je Gradis končno le odločil graditi svoj dom družbene prehrane Glede strokovnosti pa menim, da je Gradis po organizaciji in teh- nologiji dela res sodobno gradbeno podjetje. Radi bi, da bi bilo tako tudi še naprej, saj je dela v naši občini še dovolj, tako v gospodarstvu kot tudi pri izgradnji objektov za družbeni standard. Družbeni proizvod se naj bi v naslednjih petih letih povečal za 10%, kar 36% od tega pa je namenjeno za investicije. Torej bo tudi tu za Gradis dovolj dela. Ob koncu bi pa še izrazil željo naših občanov, da bi bila nova Nama res končana v roku.« Drugo broško veliko gratiiiče -Slovenj Gradec Sedaj pa se preselimo v Slovenj Gradec in najprej bomo obiskali gradnjo v tovarni usnja. Tu sta zrasla hala in skladišče s tlorisno površino 1000 m2, imata pa dva nadstropja. Z že obstoječo halo jih povezuje »most«, kjer naj bi bile pisarne. Strešna konstrukcija objekta je montažna, elemente zanjo pa so izdelali na lastni bazi v Ravnah Pri gradnji tega objekta v usnjarni so prvič uporabili NOE opaže za strehe. Objekt bodo morali končati do 1 maja; pri gradnji so imeli nekaj večjih težav. Tako so na primer morali spremeniti temelj nje, ker so na zemljišču, določenem za gradnjo naleteli na stare temelje lužilnic Imeli so zaostanek tudi zaradi nepravočasne dobave rebraste armature in mrež. Eden naj lepših objektov, kj jih je gradil Gradis na tistem koncu, je prav gotovo novi ekonomski šolski center. Gradnja tega je razdeljena v dva dela. Šolski trakt je že zgrajen. Ima 15 učilnic s pripadajočimi kabineti, vsi opremljeni z najsodobnejšo opremo V pritličju je večnamenski prostor (jedilnica, prireditveni prostor), ki je resnično zanimiv V bližini tega je tudi kuhinja, v kletnih prostorih pa še arhiv, fotolaboratorij itd. Mimogrede — v stavbi bo tudi šolska televizija Dela na tem objektu. so se začela že leta 1972 Poleg tega dela objekta gradijo naši še pripadajočo telovadnico z bazenom, ki je trenutno v III. fazi gradnje. Se en pomemben objekt je treba omeniti Ravenski G radi sovci so začeli graditi zdravstveni dom, ki bo imel šolski in otroški dispanzer, dispanzer za žene, splošne ambulante, obratne ambulante- za medicino dela zobarstvo itd Res vsestranski zdravstveni objekt. Tako so torej v naši TOZD na Koroškem obloženi z delom. Pri vsem pa so nam tam potožili, da jim primanjkuje tehničnega kadra Sicer so zadnja leta predstavnike prav tega pridobili v trikratnem prejšnjem številu, vendar nekateri odidejo v vojsko. nekateri kam drugam in tako je strokovnjakov še vedno premalo. Ko bodo vsaj po tej plati zadevo v pretežni meri rešili se bodo vključevali tudi v večje gradbene akcije v okviru celega podjetja Na tej poti so že- saj lahko njihove gradbince najdemo tudi v Celju in pri gradnji objektov na avtocesti. N. M. V Slovenj Gradcu gradimo tudi nov zdravstveni dom Del objekta ekonomskega šolskega centra, kjer so učilnice, je že v uporabi &. ■ Id? - Tako so tečajniki pisali svoje zadnje naloge Tečaj za skupinovodje uspel Vsako leto prireja center za izobraževanje pri Gradisu različne tečaje za vse poklice, ki jih potrebujemo v gradbeništvu. Tako si pridobimo vsako leto precej novih polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Poleg tega pa so vsakoletni tečaji za skupinovodje. V marcu smo obiskali enega teh zadnjih in ko smo brskali po šolskem dnevniku, kamor predavatelji zapisujejo beležke o svojih predavanjih, nas je presenetila popolna belina na tistih straneh, kjer so zapisovali odsotnost tečajnikov. V vsem času predavanj, ni nihče izostal od pouka1 Res spodbudno. Same predavatelje smo vprašali, kaj mislijo o znanju »učencev« in ker je bil ravno zadnji izpitni dan, smo se lahko kar sami prepričali, koliko znajo Tričlanska komisija (ing. Sever Dragovan, Lojze Cepuš in Milka Marc-Kloboves) je bodoče skupinovodje temeljito Izprašala in ko smo poslušali odgovarjanje slušateljev, res ni bilo slabo. Vmes smo našli tudi štiri najboljše in ob tej priliki so nam povedali: Hamza Čebič: »Iz Vozuče v Bosni sem prišel h Gradisu na Jesenice leta 1971. Sicer sem prišel sem že kvalificiran delavec, vendar se mi je zdelo, ko sem delal na različnih gradbiščih v Kranju, na Bledu itd., da bi bilo dobro, ko bi si znanje še izpopolnil. Tako sem tudi prišel v tečaj za skupinovodje. Tu smo morali kar dobro zagrabiti za učenje, ker je bil program zelo natrpan. Drugače pa mi je v Gradisu kar všeč, lahko bi bili malo boljši medčloveški odnosi in boljša disciplina.« Stanko Hrženjak: »Tudi jaz delam v TOZD GE Jesenice, v Gradis pa sem prišel leta 1968 kot vajenec. Sedaj, kar sem izučen, sem že delal v Kranjski gori na Pokljuki, v Kranju. na Bledu itd. O samem Gradisu mislim vse najboljše, konkretno o tem tečaju za skupinovodje pa tudi. Veliko sem pridobil med tem kratkotrajnim poukom.« Srečko Žigert »Pri Gradisu sem sedem let, delam pa v TOZD Ravne na Koroškem. Predno sem prišel v Gradis, sem delal pri Tehnograd-njah; tam šem se tudi izučil za tesarja. Tukaj na tečaju za skupinovodje sem slišal tudi stvari, ki mi še niso bile znane in res sem zadovoljen. Rad bi se izobraževal še naprej — za delovodjo, če bom imel možnosti seveda.« Rešid Tabakovič: »Sem član TOZD GE Ljubljana in to že pet let. V tem času sem delal pri naši enoti v Nemčiji, sedaj pa sem prišel nazaj in postavili šo me na gradbišče v Mirno na Dolenjskem Kako bo sedaj po tečaju, pa ne vem, najbrž bom šel spet v Mirno. Predno sem prišel h Gradisu, sem delal pri Slovenija cestah, kjer sem naredil takratno vajeniško šolo in postal sem tesar. Sedaj sem v Gradisu in zadovoljen sem.« Hamza Čebič Stanko Hrženjak Srečko Žigert Wir lernen Deutsch 70 Lelction Es gibt in der deutschen Sprache auch einige Substantiva mit verschiedener Bcdeutung (z različnim pomenom), Substantiva, die gleichen slnd. (Samostalniki, ki se enako glasijo) Solche gleichlautende Substantiva mit verschiedener Bedeu-tung nenneti wir »Homonyma«. I. Gnippe. Verschiedenes Geschlecht, gleiche Pluralform (različni spol, enaka oblika množine) der Messer (meriloz a merjenje) asd Messer (nož) Merzahl: die Messer der See (jezero) Merzahl: die Seen die See (morje) II. Gruppe. Pluralform nur bei samo pri enem pomenu) das Messer (nož) das Erbe (dediščina) der Gehalt (obseg, vsebina) das Gehalt (plača) der Kunde (stranka, kupec) die Kunde (sporočilo, naznanilo) die Mark (meja, pokrajina) die Mark (marka, denar) das Mark (mozeg, sredica) die Marke (znamka) der Tau (rosa) III. Gruppe — Verschiedenes Geschlecht, verschiedene Plural-formen (različni spol, različna oblika množine) der Band (zvezek, snopič) die Bande das Band (trak) die Bander der Bauer (kmet) Mehrzahl: das Bauer (ptičja kletka) die Bauern der Bund (zveza) die Bauer das Bund, tudi das Bihidel die Bunde (snop) die Bunde der Fiur (veža, hodnik) die Flure die Fiur (polje, ledina) die Fluren der Kiefer (čeljust) die Kiefer die Kiefer (bor — iglavec) die Kiefern der Leiler (vodja) die Leiter die Leiter (lestev) die Leitern der Schild (ščit, grb) die Schilde das Schild (izvesek, ščitek) die Schilder die Steuer (davek) die Steucrn das Steuer (krmilo) die Steuer der Tor (norec) die Toren das Tor (velika vrata) die Tore einer Bedeutung (oblika množine das Tau (vrv) der Verdienst (plačilo, zaslužek) das Verdienst (zasluga) die Erben die Gehalter die Kunden die Marken die Marken die Taue die Verdienste IV. Gruppe. — Gleicher Singular, verschiedene Pluralform (Enaka edinina, različna oblika množine) die Bank — die Banke (klopi) die Banken (banke, denarni zavodi) das Wort —d ie Worte (beseda v stavku) die Worter (posamezne besede) das Gesicht — die Gesiclite (vizija, prikazen) die Gesichter (obličje, obraz) Setzen Sie den bestimmten Artikel ein, bzw. erganzen Sie: 1. Der Kaufmane bedient — Kunden. 2. — Nordsee ist bevvegter als — Ostsee. 3. — Tor der Stadt vvurde in der Nacht geschlossen. 4. Dieser Beamte erhait ein niedrig — Gehalt. 5. In diesen Sommer-ferien reisen wir in das Gebirge oder an — See. 6. — Bodensee vvird von vielen Ausfluglern besucht. 7, Mein Freund bat sich einen neuen Hut gekauft, aber — Band gefiillt mir nicht. 8. Im VVinter sind die Fiur — mit Schnee bedeckt. 9. Der Sturm zerriss — Tau des Schiffes. 10. Drei Sobne teilen sich in — Erbe ihres Vaters. 11. Der Mann bat sem — ganz — Verdienst vertrunken. 12. — Kunde von dem Ungliick tvurde dur eh den Rundfunk verbreitet. 13. An den Wegen im Zagreber Tiergarten sitzen viele Leute auf — (Bank). 14. Viele — (VVort) in diesem Buch sind mir unbekannt. 15. Die — (Kiefer) bilden in Jugoslavvien grosse VValdungen. 16. In der Infla-tionszeit wurden viele — (Bank) gegriindet. Das nachste Mal bilden wir noch einige solche Ubungen. W6rter — besede bedienen — postreči bewegt — nemiren, razburkan niedrig — nizek der Ausfiugler — izletnik der Sturm — vihar sich teilen — si razdeliti vertirinken — zapiti verbreiten — razširiti der Tiergarten — živalski vrt die VValdung — gozdovje, dobrava cine Bank griinden — ustanoviti banko NADALJEVANJE S 3. STRANI NADALJEVANJE S 3. STRAN! NADALJEVANJE S 3. STRANI NADALJEVANJE S 3. STRANI NADALJEVANJ To delo pa zahteva sposobne in za svoje delo strokovno usposobljene kadre, motivirane z našim ciljem — samoupravnim socializmom. To velja za vse, od delavca pri lopati do strokovnjaka za tehnologijo proizvodnega procesa, od direktorja do sindikalnega aktivista Nadalje so v vprašalne pole napisali, da samoupravni sistem zelo zahtevno tolmačimo ter, da govorimo v besedah, ki jih delavci težko razumejo Kjerkoli govorimo, kaj radi citiramo besede ustave, pa tudi pišemo v delavcu teško razumljivem jeziku. Na sestankih zagotavljamo, da smo za uveljavitev samoupravnih odnosov, v bistvu pa smo pred resnim problemom, da procesa ne razumemo. Mi smo pred delavci uspeli, da so sprejeli samoupravlja nje kot nekaj svojega- nismo pa še uspeli v tem, da bi delavci bili sposobni doumeti vse globoke spremembe v naši družbi, vsa nasprotja in konflikte. To se pravi moramo korak naprej — to je preiti od prepričevanja v pravilnost, na pot razumevanja in spoznavanja celotnega sistema, kar pa v končni fazi pomeni, da bomo stvari morali bolj preprosto tolmačiti, predvsem pa veliko študirati in se samoizobraževati. Naše obremenitve se večajo Ing. Hugo Keržan. Integracijski procesi v okviru GAST (Gradis, Slo- veni j a ceste, Primorje) se nadaljujejo. Naša TOZD so se že odločile za združitev, vse pa je odvisno od naše skupne volje in hotenj vseh TOZD v okviru GAST. V,vsakem primeru pa smo za enakopravno dogovarjanje in spoštovanje stališč vseh sodelujočih. Nato je govoril o rezultatih dela v letu 1974, o zaključni bilanci ter o obremenitvah gospodarstva. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so se prispevki iz dohodka od 1973 na 1974 povečali kar za 20 °/o, v letošnjem letu pa pričakujemo še večje obremenitve, kajti država ne bo več pokrivala obveznosti kot doslej. Te pa bo moralo zopet prevzeti gospodarstvo Bolj se,bomo morali dogovarjati kaj je nujno potrebno, da krije gospodarstvo in kaj ni ker vsega ne bomo zmogli, če hočemo, da bo ostalo tudi nekaj sredstev za nabavo osnovnih sredstev. V nizko akumulativnih organizacijah, kot je to gradbeništvo je to več kot nujno. V letošnjem letu imamo v programu nove gradnje samskih domov za delavce ljubljanskih TOZD v Novih Jaršah. Pred nekaj dnevi pa je bil objavljen v DELU članek, da so občani Krajevne skupnosti Nove Jarše proti gradnji samskih domov na tej lokaciji. Take odnose občanov je nujno potrebno korigirati. Mislim, da bo prav tu moral sindikat odigrati svojo vlogo. Sprejeli smo AODM. S tem smo dosegli predvsem to, da smo startne osnove približali drugim podjetjem. Ker so se startne osnove zelo poveča- le, nam ne ostane veliko za gibljivi del. Koliko bomo izplačali gibljivega dela bo odvisno od tega, kakšen dohodek bomo ustvarili. Prav tako bo tudi vrednost točke odvisna od ustvarjenega dohodka. Nekatere TOZD bodo imele višje, druge nižje. Tudi dosedaj je bilo tako, končno pa je vse povezano z našim delom in našimi uspehi. Brate bo še dolgo časa vodilno podjetje Andrija Vlahovič, sekretar RO — Z današnjo konferenco zaključujete reorganizacijo sindikata na novih ustavnih zasnovah, kar je bil tudi cilj obeh kongresov. Mislim, da je organizacija sindikata in celotnega kolektiva GIP GRADIS na višku. Gradis je še vedno in bo še dolgo časa pomembno in vodilno podjetje. Vendar ne le zaradi kvalitete dela, temveč zaradi dobre družbeno-politič-ne organiziranosti. Veliko skrb pa ste posvetili tudi delovnemu človeku (standard, izobraževanje, nagrajevanje). Vendar pa bo uspeh popoln le takrat, kadar bo samoupravljanje res stvar slehernega delavca Dosedaj do tega še ni prišlo. Poznam pri vas primer, gradbišče, ki ima približno 80 zaposlenih, nima nobene oblike sindikalne organiziranosti. Odgovornost za sindikalno organiziranost pripada vsem, predvsem pa sindikahlim aktivistom in vodilnim delavcem. Tem pa je treba omogočiti, da bodo imeli vse pogoje za delo. Omogočiti jim je treba, da se bodo lahko izobraževali, da bodo kos opravljati svoje naloge. Mi pa delavce, katerim smo zaupali določnee naloge, prepustimo samim sebi. Dati bi jim morali več pomoči in podpore. Skrb za delavca je naša trajna naloga. Ustvariti moramo še boljše pogoje delavcem Gradisa in tistim, s katerimi se boste združevali o okviru GAST A. Zakaj so samski domovi Mirani kot hotelski objekti? Iko Ravnikar. Besede bi navezal na standard delavcev, na gradnjo samskih domov. Nikoli ne bomo zadovoljni, da vlagamo dovolj sredstev v ta namen. Vprašujem pa se, kako bomo realizirali te potrebe, če so pa samski domovi tretirani kot hotelski objekti. Kredite dobimo le kratkoročne z 12 % obrestno mero. Tako tre-tiranje samskega doma je družbeno popolnoma zgrešeno. Kajti samski dom je ravno tako stanovanje, kot vsako drugo stanovanje. Posledica tega je, da se izteka leto 1975, mi pa nismo zadostili družbenemu dogovoru o minimalnih standardih, ko pravi, da gradbeni delavec ne sme prebivati več v barakah. Tudi mi se s tem strinjamo. Zato smo si tudi prizadevali. (Primer TOZD GE Jesenice — nov samski dom v Kranju). Potrebe po gradnji samskih domov pa se čedalje bolj pojavljajo v Ljubljani (lesene barake v Tomačevem je nuj no. podreti), v Mariboru za potrebe treh TOZD v Celju oz, v Velenju z ozirom na prevzeta nova dela. Potrebna je sistemska preureditev, da bi se gradnja samskih domov financirala kot družinska stanovanja. Spregovoril bi še nekaj besed o povečanju naših prejemkov Kot smo že slišali, so se startne osnove povišale. Nekateri bodo to povišanje krili lažje, drugi težje. Ce bomo imeli dovolj ne samo delavcev, ampak ty di materiala, bomo lahko izvršili velika dela in tudi to povišanje izpeljali. Delegate je pozdravil še predsednik RO sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani tovariš Zvone Sotlar >n zaželel sindikatu in celotnemu kolektivu GRADISA obilo uspehov Pr* nadaljnjem delu. Konferenca je zaključena, sedaj nas čaka konkretno delo in tega Pa je dovolj. Kdo je fizična sila ? Nekdo bo rekel, da so delavci brez vsake kvalifikacije. Ali so samo oni? Mislim, da se pravi gradbeniki vzgajajo samo v določenih strokovnih šolah in skozi dolgoletno prakso, Ali so priučeni delavci in delavci, ki so prinesli razne kvalifikacije s tečajev (ki trajajo 3—6 mesecev) in starejši šablonski delavci res strokovni? Poznam starejše ljudi, ki so, vendar so redki, večina vsekakor ni. Običajno imajo taki mojstri s teč .jev urne postavke in tudi plače večje od tistih, ki so končali triletno vajeniško šolo, kar je povzročilo med njimi nezadovoljstvo. Navajam primer: od moje generacije 1968/69 nas je ostalo zelo malo, večina je odšla zaradi podobnih stvari in spodaj navedenih primerov. Veliko pa je takih, ki menjajo poklice: gredo za risarje, strojnike, šoferje, poklice srednje tehnične šole itd. Zakaj, pa ni težko vedeti. Nisem samo jaz proti tako kratkim tečajem, ampak tudi drugi. Kaj si misli potem vajenec, ko spozna končno stvar: »Pa, bogami, ali ne 'oi bilo boljše, če bi tudi jaz začel kot navaden delavec, in bi si v tem času pridobil delovno dobo, pa še kakšno kvalifikacijo s tečaja « Seveda mnenje ni pozitivno, a če še stvari potekajo zanj vedno slabo, zakaj pa ne bi bilo. Kot sem že omenil, je premalo strokovnih mojstrov, ki bi vodili delo. V tem primeru jih je potrebno samo nekaj in pa delovna fizična sila, ki že nekaj zna. Kje pa naj v bodoče dobimo dobre mojstre, če ne iz strokovnih centrov? Motijo se tisti, ki mislijo, da postane človek mojster samo s prakso, brez strokovnega znanja. Zame so to šabloni Končno nočem biti kritičen do njih. hočem pa dati pravo sliko vsega tega. Želim še omeniti vajence, na gradbišču ekonomske fakultete pod vodstvom inštruktorja Pajtaka. E, pa ti fantje (po mojem zaključku) resnično delajo in naredijo celo več kot VK in KV delavci. So odlični organizatorji dela in dobri strokovnjaki, mojstri, tesarji (kar lahko rečem, da so sedaj) in zakaj ne bi take fante dobro nagradili in jim dali še večjo voljo do dela? Pri razgovoru z njimi sem ugotovil, da so nezadovoljni, pravijo da imajo majhne plače in da obljubljenega terenskega plačila niso dobili. Ali ni škoda, da zaradi takih in podobnih problemov, izgubimo bodoče dobre delavce, ki v tem času že spoznavajo slabo stran v proizvodnji in slabe odnose do njih samih. Vseeno mislim, da se pri nas plača človek po papirju in ne po učinku, sposobnosti in zaslugi. Poglejmo, kaj se dogaja zunaj gradbišča in kaj pravi znani novinar Jug Grizelj. »To je kriza posledic nesposobnosti organizatorja, da s pravilno podelitvijo dela vsakemu delavcu zagotovi možnost, da svoj delovni čas uporabi za delo, za katero je plačan, kvalificiran, sposoben . . . Dohodek z inženirjem, ki riše projekte ali jih realizira, in polovico svojega delovnega čas porabi kot telefonist, organizator nepomembnih sestankov, ali pa nabavlja repromaterial; knjigovodjo, ki kuha kavo v delovnem času in raznaša razne akte po podjetju; z direktorjem, čigar tajnica nežna napisati niti navadno pismo, kaj šele da bi znala stenografirati naročilo svojega šefa in potem sam tipka s svojima dvema prstoma poslovna pisma; z upravnikom gledališča, ki osebno nadzoruje čistočo WC in naroča tiskanje vstopnic itd.« Vsi ti ljudje kradejo sebi in družbi. Npr. ena ura šefa klinike stane tudi do 70 N din, in kaj je to kot kraja, če on čaka daktilografinjo eno uro? Ena inženirska diploma stane danes društvo do 50 milijonov, in kaj je drugega kot škoda, da takega človeka angažiramo, da pol delovnega časa porabi s kupovanjem hamer papirja in celo kot splošnega risarja. Direktor, ki tipka svoje poslovno pismo mora dobiti plačo tajnice, a ne vrhunskega strokovnjaka, medicinska sestra, ki čisti tla in nosi hrano pacientom je zaslužila osebni dohodek čistilke kot tudi šef transporta, ki lepi gume: vsi ti so čisti demagogi in zabušanti in ne heroji, ker se za tako delo ne prejema še-fovske plače. Gotovo, da vsi ne delamo delo. za katerega smo kvalificirani, zato ker to delo imamo, temveč zato, ker je organizacija dela revna. A ta ni revna zato, ker jo mi hočemo, temveč zato. ker se sami ne zavedamo škode, v kateri sodelujemo. ko delamo pretežen del svojega časa na delovnih mestih nižje kvalifikacije Zaradi tega nastaja slaba produktivnost dela. To je problem slabe organizacije, v kateri se nas večina nahaja v položaju pilota letala. ki vozi — fijaker.« To pravi tovariš Grizelj. Če so takšni podatki resnični, se res ne moremo čuditi zakaj delajo delavci z nižjo stopnjo inteligence napake. J C. Še dlje od doma Zadnjič ste lahko brali, kako smo pobirali sladkorno peso in koruzo, od takrat pa je minilo že precej časa, No, preživeli smo vsi, pričeli smo spet z normalnim delom in učenjem, ki je lažje kot pa tisto celodnevno sklanjanje nad peso. Oba Gradisovca — Dominik Presen in jaz, Dominik Murn, pa sva doživela precej sprememb in sicer je naj večja ta, da sva dobila premestitev — Presen v Zrenjanin in jaz v Trebinje. V Trebinjah je kar prijetno, lepo sije sonce, samo presneto piha, tako da se moram držati za vsako stvar, da me ne odnese, kot vse ostalo, kar ni pribito. Do sedaj se je govorilo: »Težak rad. mala plata«, sedaj pa sem desetar in taki govorimo: »Težak rad, velika plata«, čeprav zadnje ne drži, ampak naj bo, tako zaradi lepšega. Moram reči, da sem šele malo časa v Trebinju, in da se ni še nič zelo pomembnega zgodilo, zato bom počakal do takrat, in potem še kaj napisal za Gradisov vestnik. Vsem v Gradisu pošiljam lepe pozdrave. Dominik Murn, V. p. 7077/16 79300 Trebinje Lepe pozdrave pošilja kolektivu Gradisa tudi Dominik Presen, V. p. 2367-3 23002 Zrenjanin Oglašam se vam iz Karlovca iz kasarne »Marko Oreškovič«. kjer fužina vojaški rok Zaenkrat se lrham kar lepo in enako želim tudi vsem v Gradisu. Rad bi pa, da mi Pošiljate »Gradisov vestnik« Lazič Mirko V. P 3713/B-3VE 2 47002 Kariovac Iz vojske pošiljam vsem v Gradisu lepe pozdrave in rad bi, da mi kdo piše o novostih v kolektivu, prosim pa tudi. da bi redno dobival časopis Gradisov vestnik. Brkič Rasim V P. 2998/3a 72270 Travnik Iz falske nam pišejo Tokrat se je oglasil vojak Izet Begič. Takole piše: Čeprav malo pozno, vendar vse naj lepše in veliko poslovnih uspehov v letu 1975. Vojsko služim v Karlovcu. Večkrat se spomnim svojih prijateljev in delovnih tovarišev. Ob tej priliki jih želim lepo pozdraviti in prosim, da mi pišete na naslov: IZET BEGIČ VP 5243-2 47002 KARLOVAC Prav prisrčno pozdravljam vse člane Gradisa, posebno še iz TOZD GE Jesenice. Upam, da boste objavili mojo sliko v Gradisovem vestniku in vas istočasno naprošam, da mi ga redno pošiljate. Prav nestrpno ga čakam vsak mesec, da izvem kaj je novega v našem podjetju in po gradbiščih. Modra se še kaj oglasim. Do takrat pa vse skupaj lepo pozdravljam. Vojak Mustafa Hamidič V. p. 4519/22 97002 Bitolj Mustafa Hamidič Izgubili smo tovariša Po nevarni bolezni je prekmalu umrl naš sodelavec Veljko Stevanovič, doma iz Glinj v Bosni. V našo delovno organizacijo je prišel leta 1971, njegovo zadnje gradbišče pa je bilo v Anhovem. Sodelavci jeseniške TOZD ga bomo ohranili v lepem spominu, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci {zet Begič Ker je ravno lilo iz oblakov, ko s®o bili na gradbišču zdravstvenega doma v Slov, Gradcu, smo izkoristili ta čas za razgovor s Francem Pogorelcem našim dolgoletnim sodelavcem — Menda ste pri nas že kar od začetka? Bo držalo, od 1946 leta dalje Scm pravi Gradisovec Takrat ko sem prišel k Gradisu, sem sc iz-učlil jn postal zidat — Kje pa živite? Razpet sem med Ravnami in Mariborom, kjer imam družino, t sak konec tedna preživim tam, “rugače pa sem v Ravnah — Pa ste bili vsa ta leta stran °d doma? — Vsa Delal sem precej časa v Celju bil sem tudi v Skopju. _aJ sem že mislil presedlat v Mariborsko enoto, pa sem navezan a ravenski kolektiv in bom kar tukaj. Saj — če sem do se-j vzdržal, bom pa še teh nekaj Franc Pogorelc Navezanost na enoto ga drži zdoma TOZD KOPER: Vsem delavcem sc poslali v obvestilo informacije KB Koper, da bi se lahko odločili o tem ali bodo uredili izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilne vloge Kreditne banke TOZD RAVNE: Za srebrni znak sindikatov Slovenije je bil občinskemu sindikalnemu svetu predlagan Bogomir Gabrovec za vse dosedanje zasluge. TOZD JESENICE: Društvu upokojencev na Javorniku — Koroška Bela so odobrili finančno pomoč v znesku 500.— din. prav toliko pa tudi Društvu zobozdravstvenih delavcev in 1000.— din za ZB Gorenja Trebuša, TOZD RAVNE: Razen komisij delavskega sveta morajo v tej enoti biti vsi sestanki v popoldanskem času. TOZD KO LJUBLANA: Ta obrat je nakazal skupščini občine Moste za šole na Kozjanskem 9000 — din. Prav tako so prispevali tudi 300.— dinarjev za Rdeči križ. Jože Triler 58-letnik V Kovinskih obratih v Ljubljani je zaposlen Jože Triler, ki je marca praznoval svoj 50. rojstni dan. Rodil se je v Sv. Duhu pri Škofji Loki Ko je bil star štiri leta, je zbolel za hudo boleznijo, Jože Triler ki mu je pustila težke posledice, saj je postal gluhonem. Odšel je v Zavod za gluho mladino v Ljubljani, kjer je tudi konča! osem razredov. Nato se je zaposlil v Zabnici pri Kranju, kjer se je izučil za kolarja. Leta 1947 se je zaposlil v lesnoindustrijskem obratu Gradisa v Škofji Loki kot mizar Tam je ostat štiri leta, potem pa je prišel v kovinske obrate v Ljubljani, kjer je še danes. Vseh teh 28 let je delo opravljal marljivo in vestno, čeprav mora vsak dan vstati ob 4 uri, da lahko z vlakom pravočasno pride do Ljubljane in službe Kljub temu jev Gradisu zadovoljen in tu bo ostal toliko časa, dokler ne bo šel v pokoj. Kolektiv kovinskih obratov mu želi vse najboljše za 50 rojstni dan in da bi še dolgo ostal njihov sodelavec. * i' —....... v :V: IBSlpIlll ortni dnevi Gradisa Na osnovi sklepa komisije za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru podjetja bo letošnji športni dan Gradisa prvič v spremenjeni obliki. Glede na številno udeležbo na lanskih igrah so se člani komisije odločili, da izvedemo športni dan Gradisa po posameznih panogah. Glede na možnosti organiziranja je komisija predlagala, da bi izvedla tekmovanja naslednje TOZD: nogomet — GE Maribor, odbojko moški in ženske — GE Koper, šah — GE Maribor, kegljanje moški in ženske — skupne službe, streljanje moški in ženske — SPO Ljubljana, balinanje — GE Jesenice in namizni tenis moški in ženske — skupne službe : Tekmovanja bodo v različnih terminih v aprilu in maju. Glede na že sprejeti dogovor morajo biti termini za posamezne panoge različni, torej ne smeta biti dve disciplini na isti dan. Z omenjenim načinom organiziranja Gradisovega športnega dne naj bi dosegli predvsem povečanje športne aktivnosti v kolektivu preko celega leta in ne samo kampanjsko; zmanjšanje stroškov izvedbe; zmanjšanje organizacijskih problemov glede števila udeležencev; manjši problemi z nastanitvijo, ker se tekmovanje lahko konča v enem dnevu in v končni fazi tudi manjše izostanke z dela, ker bodo tekmovanja ob sobotah. Prvi bodo organizirali tekmovanje strelci, za njimi pa se bodo zvrstili še vsi ostali po panogah. Glede na to, da prav letos praznujemo 30-let-nico obstoja podjetja in smo povrh vsega .e organizatorji jubilejnih XXV. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije bi se morali še posebej potruditi, da bi na naših igrah izbrali zares najboljše, ki bi nas nato zastopali na ŠIG 75 Prav v letošnjem jubilejnem letu upamo, da ne bo prihajalo do nepredvidenih odpovedi in bomo lahko nastopili v naj-' boljšem sestavu. Bomo kmalu dobili tako avtodvigalo? Bazen v telovadnici pri šoli je v tretji fazi gradnje Stran 8 * »GRADISOV VESTNIK« Se spomin na zimske športne igre Zopet je tekma mimo. tekma z dolgoletno tradicijo, saj je bila ta letošnja že trinajsta po vrsti. Zimske športne igre gradbincev so postale ene najmnožičnejših, saj se jih je tudi letos udeležilo prek 700 gradbincev. Vsak od njih se je boril za čim boljšo uvrstitev, vsak pač zase, predvsem pa za čim boljšo uvrstitev ekipe svojega podjetja. Letošnjih iger se je udeležilo 63 gradbenih podjetij, kar ni »mačji kašelj«. V taki konkurenci se ni lahko dobro uvrstiti, saj je konkurenca v posameznih panogah zelo močna, tako po številu, kakor tudi po kvaliteti, tu namreč nastopa večje število bivših in celo sedanjih reprezentantov. Boj za dober plasma je tako še težji in dobra uvrstitev na takih tekmah je nekaj tako vredna. Nekatera podjetja se tega zelo dobro zavedajo, dobra uvrstitev ekipe ali posameznika jim veliko pomeni. — Kaj pa mi? — Vsa zadnja leta smo se uvrščali pod sam vrh, čeprav nam je bilo dano veselje prvega le nekajkrat. Govorimo si, da tudi to ni tako slabo, čeprav je stvar malce drugačna, zato je treba pogledati resnici v oči. Vse premalo gledamo na izbor tekmovalcev, saj že leta nazaj nastopamo z isto ekipo z malimi spremembami. Tekmovalci se starajo, zato ni pričakovati napredka, ampak le nazadovanje, novih pa ni. Kje so časi, ko so zmagovali naši fantje Cizej, Stanovnik. in so se tudi drugi: Ček on, Zupan, Herzog uvrščali pod sam vrh? Premalo je samo borbenost in dobra volja tekmovalcev za dober uspeh, za napredek in boljše rezultate. Kar sram me je, ko srečam svoje sošolce in znance, ki so zaposleni pri drugih podjetjih. Čeprav so še tako neznatni v primeru z »velikim« Gradisom, se vsaj ve, komu pripadajo. Oblečeni so enotno, če pa že to ne. pa vsaj v enake vetrovke z oznako podjetja na vidnem mestu. Pa naj bodo to člani IMF Stavbarja, Konstruktorja, ali pa Ljubljanskih opekarn. Milo se stori človeku ob takem neizbežnem srečanju ob mislih da smo »veliki« Gradisovci Kako pa mi! Vsak je oblečen pač po svoje, opremljen s tistim, kar ima. Eni boljše, drugi slabše, kakršne so mu pač finančne možnosti, če se ravno ni nanj spomni] sindikat enote (Škofja Loka, Ravne). Tako stanje ni najbolj spodbudno, za. vsako športno panogo se le ne’-ako najde denar, le na smučarijo že leta in leta pozabljamo. Krasno bi bilo, da je ekipa vsaj enotno oblečena. da- se. ve komu pripada če že ni denarja za opremo. Vsi vemo. da se norem a po nekaj letih utrudi ter uniči in je treba skrbeti za obnovo. Če že sindikalne podružnice po enotah ne morejo nič prispevati, pa naj se nabavi po enotah oprema, ki bo njena last. Uporablja pa naj jo tisti, ki zastopa naše barve. Skoraj vsa večja podjetja imajo čred tekmami par dni skupili:: priprav s poklicnim trenerjem Ali ne bi moglo biti tako tudi pri nas? Posebno še, ko imamo v svojih vrstah ljudi, ki bi z veseljem delali nekaj dni z ekipo (tov, Jakob, Valti — Ravne), pri takem delu bi lahko pričakovali tudi boljše rezultate in nas ne bi bilo treba biti stra-h za uvrstitev ekipe, če eden »boljših« iž ekipe odpove — pade. Mislim, da je čas da že drugo leto pristopimo k stvari bolj resno, v nasprotnem nas bo našega plasmaja še bolj sram. »Gradis« je podjetje, ki ima toliko zaposlenih, da mu v tem številu ni težko izbrati najboljše in sestaviti dobro ekipo. Ekipo, ki ga bo častno zastopala na igrah, katere iz leta V' leto dobivajo večjo popularnost in tudi v Slovenskem merilu kaj pomenijo. Malo dobre volje, ne toliko materialnih stroškov pri naših vodilnih in sindikatu, pa bodo zadovoljni tisti, za katere nastopamo, pa tudi vsi tisti, ki nastopajo, vsi smo pa Gradisovci, to pa ni malo! Naj razmislijo malo tisti, ki bodo čitali to pisanje in vedo, da lahko kaj ukrenejo, ter podpro ta pastorek, ki mu pri nas pravimo smučanje. Ako mi je uspelo, da bo drugo leto gledalo na pripravo in izbor ekipe več oči, kakor do sedaj, ko je nanje gledale le četvero Jeršanovih (dve kurji), bodo bolj veseli vsi moji kolegi smučarji, bolj kakor jaz honorarja, ki za ta članek ne bo prevelik. Stari Konference sindikalnih organizacij se ponavadi odvijajo v delovnem okolju, da ne bi pozabili, kaj pravzaprav sindikat predstavlja — delovne ljudi. Naša ustanovna konferenca osnovnih organizacij sindikata, ki je bila konec februarja, je to tudi upoštevala, čeprav na videz lahko kdo poreče: »V Kranjski gori se zbirajo tisti z debelimi denarnicami, delavcev ni vmes.« Pa je bilo takrat te drugače. Domenili smo se torej, da se bomo zbrali v Kranjski gori. Če pogledamo samo pot od Ljubljane do tam, lahko rečemo, da nas je obkroževaio povsod naše delo, naši uspehi. V letih Gradisovega obstoja smo to pot zaznamovali z objekti, ki so: zrasli pod našimi rokami. 2e od Medvod. dalje lahko ob večini večjih objektov govorimo: »To smo mi zgradili«; tu je industrijska cona na' Laborab — na levem bregu Save, na desnem Planina s svojimi, modernim: stano vanjskimi stolpnicami, pa razstavišč-ni prostori v samem Kranju in mnogi drugi poslovni objekti Po Gorenjski so posejane tudi hidroelektrarne, kj jih je gradilo naše podjetje. Cesta nas vodi naprej navzgor po Gorenjski; škoda, da ne moremo narediti kratek skok do Bleda, kjer bi imelo precej objektov lahko znak, saj je prenekateri turistični objekt naše delo in tudi marsikateri indust- sto proti Jesenicam. Tnlilm smo ogledovali mimogrede objekte, da smo kar pozabili na cesto, po kateri se vozimo, čeprav je tudi ta s svojimi, viadukti in mostovi »Gradisova«. Končno smo že bliže kraju naše konference, ie še eno večje »postajališče «bomo naredili. To je kraj, ki pa je res čisto naš — Jesenice. Tu je Železarna, za katero smo večino objektov gradili prav mi, tu je poslovni center v samem mestu, pa stanovanjski objekti in še kup dru gib- V tem kraju ima naša TOZD. ki je bila gostitelj delegatov sindikalnih organizacij na konferenci, tudi svoj sedež. Jesenice so že za nami in približujemo se Kranjski gori Če bi bik navadni turisti, bi občudovali lepe vrhove, ki obkrožajo ta kraj, mi pa smo gradbinci, zato občudujemo zgrajene hotelske objekte, od kate rib je večina zopet. Gradisovo delo tako na primer Larix, Kompas Kon čno smo torej na cilju- pravkar zgrajeni -Kompas« je 28. februarja naše konferenčno mesto Delegati osnovnih orgoanizacij sin dikata v Gradisu so v Kranjsko go ro prišli skoraj polnoštevilno in seveda po starem principu: najprej najbolj oddaljeni, kasneje tisti, ki so zbornemu mestu bližji. Manjkali so samo delegati sindikalne organizaci je železokrivnica in GE Frankfurt Da je konferenca in z njo tudi sam sindikat resnično pomemben dejavnik pri celotnem dogajanju v delov ni organizaciji in tudi v sami družbi, je pokazal tudi obisk gostov konference. Prisotnih je bilo namreč ve čina direktorjev TOZD in strokovnih služb pri Gradisu, generalni di rektor naše delovne organizacije, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Gradisu, predsednik republiškega odbora gradbenih delavcev in dva predstavnika občanov na Gorenjskem: predsednik skupščine krajevne skupnosti Kranjske gore in predsednik občinske skupščine Jesenice. Delo konference bi lahko razdelili v dva dela. Prvi je bil tisti; ki pa< mora biti — poročilo predsednika sindikalne organizacije in poročila ostalih njenih organov. Drugi del je pa tisti, ki je lahko zelo buren in dolg ali pa ga sploh m — govorimo o razpravi. Moramo reči, da je prvi del dal dosti zanimivih podatkov o samem delu sindikalne organizacije, kakor tudi o problemih, k j nas še čakajo. Pripravil je torej dobro podlago za razpravo Ko pa je bila ta na vrsti, so delegati »odpovedali«, nikakor jih ni bilo mogoče speljati v razpravo. Vendar je kljub temu dosegla svoj namen, saj je osvetlila vrsto problemov, pred katerimi smo postavljeni v tem obdobju Predsednik delovnega predsedstva je usmeril razpravo na tista področja, kjer nas čaka še največ dela in ta področja so pojasnjevali tisti, ki so o teb zadevah najbolj seznanjeni. Tako smo lahko slišali tov. Cepuša, ki je poudaril, da ima sindikat, v delovni organizaciji precejšnjo vlogo, vendar bo treba še veliko storiti, da bo delavec resnični upravljavec saj še vse preveč odločajo drugi v njegovem imenu. 7 enakega stališča je svojo razpravo pričel tudi Andrija Vlahovič, sekretar republiškega odbora ZSS gradbenih delavcev in dodat, da ■je Gradis na visokem nivoju, ne le zaradi kvalitete dela, ampak tudi zaradi družbenopolitične organiziranosti. Direktor gospodarsko finančne službe pri skupnih službah tov Ravnikar je v svoji razpravi pokazal na problem standarda delavcev, konkretno na problem gradnje samskih domov, Predlagal je, da bi s skupni-, mi močmi dosegli, da.se gradnja teb prepotrebnih objektov financira kol družinska stanovanja, ne pa, da jih danes v družbi z ene strani gledajo kot hotelske objekte (kadar gre za kreditiranje), z druge strani iia ko! nekaj kar se vsaka krajevna skupnost otepa v svoji sredi Za. rešitev tega vprašanja bo potoebna najbrž prava družbena akcija Tako nekako je izzvenela razprava konference Za predzadnjo točko je bil namenjen podpis sporazuma o ustanovitvi konference osnovnih organizacij sindikata v Gradisu Dele gati so se tega dela hitro prijeli in z njihovimi podpisi je bila podpisana tudi že uveljavljena nova organizi-ravnost sindikata v delovni organi za* ciji. Konferenca je bila zaključena s kosilom kot je to že običajno in prav je tako, saj se šele takrat delegati resnično pogovorijo med seboj in marsikatera pametna rešitev proble m a pride včasih prav izza takih .-žarni/.niti- razgovorov. Ko smo odhajali iz Kranjske gore. smn pa že drugič — kot ob prihodu — lahko ugo lovili, da nam je GE Jesenice pri nravi la poleg udobnega prostora za konferenco. mimogrede tudi lepo ekskurzijo pregleda njenih, ntrektov. ki stn® lih videvali vse od Kranjske gore do Ljubljane N M. Kje je denar? Saj te je AOOM prinesla 40"/« večjo plača Sindikalna organizacija odslej še bližje delavcu