104
Mala vprašanja.
Mala vprašanja.
§ 39. zvrš. reda pa izbris prisilno osnovane, vknjižene zastavne
pravice.
Novi zvršilni red ima načelo, da se vsako zvršilo liki pravda dokončaj vsaj v nekoliko omejenem času. Ni več na prosto voljo dano zvršitelju, zavlačevati zvršilo, kakor bi se mu poljubilo, ampak v gotovem času mora priti zvršilo do kraja in zvršitelj do gmotnega vspeha, ali pa se mora zvršilo ustaviti zbok nedostalega vspeha, odnosno zaradi zvršiteljeve malomarnosti. Zakon strogo in odločno zabranjuje, da bi ekseku-cija bila zavezancu tortura, ki se rabi odločneje ali popustneje in v poljubnem času, kakor se baš zdi zvršitelju.
Nas naj danes posebno zanimajo določila §-a 29. zvrš. r. o ustavljenji zvršila in o pomenu takega ustavljenja. Ta zakonita določba veleva s posebnim povdarkom, da je pri ustavljenji zvršila (celega zvršilnega postopanja) istočasno razveljaviti vse do tedaj storjene zvršilne čine.
Določilo je to povsem abstraktno logično, apodiktično tako, da ne trpi izjeme. Motivi še posebno povdarjajo, da popolno ustavljenje   zvršila   razveljavi  in  uniči  celo  slučajno
') Ta sestavek in še nekatere naslednje je spremljalo prijazno pismo veleč. g. pisatelja, katero v znak, da se ž njim strinjamo, priobčujemo doslovno: Gospod urednik! Ker vlada, kakor tožite, nekaka suša na našem pravniškem polju, treba nam je malo bodrila in vzpodbuje. Resnično je mnogokrat težavno spisati domačemu pravniku kaj za strokovni list. Preobili posel, oddaljenost od omikanih središč z duševnim gibanjem in osamelost v gorskem zakotju so pač preprosta razlaga temu, da se domača pravniška stroka premalo razvija napreduje in da celo pojema podjetnost za strokovno pisateljevanje. Na drugi strani pa tudi ni lahko pisati kremenitih pravnih študij, ker nam na deželi nedostaje potrebnih sredstev in virov. Vender se pa uriva praktičnemu pravniku mnogokatero vprašanje, ki je, čeprav ne epohalno, vender vredno razgovora in zanimanja. In ker „iz malega raste veliko", predlagam, gospod urednik, da v ,,Slov. Pravniku" ustanovimo posebni oddelek ,.Mala vprašanja" in povabimo naše pravnike, naj vsak po svoji moči doprinese kremenček za zgradbo „malih vprašanj". In da misel ne bo brez dejanske veljave, dovoljujem si poslati Vam prvi skromni, a dobrovoljni kamen."       Urcd.
Mala vprašanja.
105
prednost zvršiteljevo. Ustavljenje zvršila ustvari zopet »status quo ante« pred zvršilom.
Ce nam jo torej v tem pogledu razmotrivati in uvaže-vati učinek popolnega ustavljenja na posebnem slučaji, rabiti nam je apodiktično določilo §-a 39. zvrš. r. kakor gorenji stavek in iz njega izvajati posledice.
V sulčaji, ki nam je pred očmi. je stvar taka-le: Zvršitelj je začel realno eksekucijo proti dolžniku s prisilno osnovo zastavne pravice za svojo zvršljivo terjatev na zvršenčevo zemljišče. Tega odločnega koraka se je zvršenec ustrašil in rad ali nerad plačal. Na to sta obe stranki prišli k sodišču in stavili na zapisnik predlog, naj se zvršilo ustavi, v smislu § 39. zvrš. r. popolnoma ustavi: naj se razveljavijo vsi zvršilni čini. Obe stranki podpišeti sporazumno zapisnik ali dotično pismeno vlogo.
Kaj je sedaj nasledek tega ustavljenja? Ce se naj razveljavijo, uničijo vsi zvršilni čini, tedaj je razveljaviti, uničiti to, kar se je v zvršilu bilo storilo, torej v navedenem slučaju zvršilni čin glede prisilno osnovane in vknjižene zastavne pravice kakor edini dosedanji zvršilni čin. Kaj je storiti oso-bito tedaj, kadar se zvršitelj v dotičnem zapisniku ali v vlogi izjavi, da je popolnoma plačan in če izrecno privoli, da se prisilno osnovana in vknjižena zastavna pravica izbriše? Položaj je dejstveno isti, če zvršenec na podlagi poštnega po-trdilnega listka zahteva ustavljenje zvršila po § 40. zvrš. r. in če se o popolnem plačilu v smislu tega § zasliši zvršitelj, ki potem pritrdi izrecno ali pa molče s kontumacijskim nasledkom §-a 56. zvrš. r.
Ali sodnik sploh more na podlagi takega, zvršilo popolnoma ustavivšega sklepa odrediti izbris prisilno osnovane in vknjižene ustavne pravice »ex offo« ali vsaj, če se izbris izrecno dovoli, ali sploh ne?
Po smislu dosedaj navedenih določil zvršilnega reda bi sodnik moral sam, brez daljnega predloga, izvajati posledice in že na podlagi predloga za popolno ustavljenje ter to dovoljujočega sklepa v smislu § 39. zvrš. r. povzročiti izbris prisilno osnovane zastavne pravice.
106
Mala vprašanja.
Pa bi ugovarjal kdo, da zato, ker gre v zmislu § 286. zvrš. r. prednost samo zvršilnim stroškom cenitve in dražbe pri zvršilu na premičnine, in ker je rubežen samo nekak zavarovalni čin, kakoršno je posebno tudi zvršilo s prisilno osnovo zastavne pravice po vknjižbi — to je vzlasti veljalo v stari eksekuciji — da torej glede na vse to prisilna osnova in vknjižba zastavne pravice ni zvršilo, vsaj ne pravo dejansko zvršilo. Ali da temu ni tako, nego da je prisilno vknjižbo zastavne pravice smatrati za zvršilo, pravo zvršilo, to uče §-i 87. do 97. zvrš. r., ki ne delajo nikake razlike med drugimi zvršili in pa zvršilom s prisilno vknjižbo zastavne pravice, nego z le-to ustanavljajo novi samostojni način zvršila, dočim je bila zvršilna zastavna pravica v starem eksekucijskem redu le prvi korak realnega zvršila.
Pa zopet poreče kdo: če je prisilno osnovana in vknji-žena zastavna pravica pravo zvršilo, onda se tudi to zvršilo v smislu §-a 42. zvrš. r. lahko — odloži; kako se naj tu pri že vknjiženi zastavni pravici zvršilo odloži? — Ali odlog zvršila ima samo ta namen in pomen, da zabrani zvršilni čin, ki se še ni opravil, a se lahko kmalu opravi (rubežen, dražba); o odlogu pa samo po sebi ni govora, če se je dotični čin že zgotovil.
Sicer se pa da misliti tudi v našem slučaju odlog zvršila. Recimo, da zvršilo s prisilno osnovo zastavne pravice po vknjižbi je dovoljeno, prošnja je vpisana v dnevnik, zemlje-knjižni vodja si je s svinčnikom že zaznamenoval praesen-tatum, a vpisa se še ni lotil —¦ in sedaj pride prošnja za ustavljenje zvršila v smislu §-a 40. zvrš. r. Tedaj mora sodnik odrediti dotlej, da po §-u 40. zvrš. r. zasliši zahtevajočega upnika in stori končni sklep o ustavljenji — odložitev po smislu §-ov 40 in 424 zvrš. r. Pri tem je sitno samo to, da zemljeknjižni vodja ne more do končnega odločila opraviti vpisa tudi naslednjih vknjižeb; a to ne traja dolgo, ker se za-htevajočemu upniku, če sploh treba, naloži v smislu §-a 56. zvrš. r. izjava s kontumačnimi nasledki v osmih ali še manj dneh. Tako je tudi vknjižbo pogodbene zastavne pravice opustiti, če upnik prej umakne svoj predlog, nego se je dovoljena vknjižba zastavne pravice dejansko opravila.  Jednako
Mala vprašanja.
107
mora zemljeknjižni vodja čakati z vpisom izbrisa predznamo-vane zastavne pravice, če je upnik pravočasno ne opraviči, in če treba po § u 45. zemlj. zak. zastran izbrisa ali opravi-čenja predznambe določiti narok.
Ti slučaji jasno kažejo, da čakanje z vpisom zemljeknjižnih pravic v zemljiško knjigo do gotove meje ni tuje obč. zemlj. zakonu. Sicer se pa čakanju lahko ogne s tem, da se, kakor prošnja za izbris predznamovane terjatve (glej Bartsch), zaznamuje tudi odlog vknjižbe zvršilne zastavne pravice.
Da je moči prisilno osnovano in vknjiženo zastavno pravico sodniku izbrisati samo na podlagi ustavitvenega sklepa, za to ima zvršilni red značilni migljaj, praecedens v §-u 961, ki naroča, da je prisilno, po vknjižbi osnovano zastavno pravico izbrisati, če se je zvršilo izvedlo pri več zemljiščih, nego H je za pupilarno varnost potrebno, da je vknjižbo te zastavne pravice utesniti in omejiti samo na toliko zemljišč, kolikor je potrebno za pupilarno varnost. § 964 zvrš. p. pa pravi, da je izbris te zastavne pravice pri nepotrebnih zemljiščih zvršiti še-le po pravomočnosti omejitvenega sklepa, kakor navaja tudi slično določilo §-a 207. zvrš. r., če tudi v drugih slučajih. To določilo mora seveda veljati tudi glede ustavljenja in izbrisa v našem slučaju.
Tako bi torej izbrisu zvršilne zastavne pravice (da ostanemo pri krajšem starem besedilu) v zvršilnem redu samem ne našli nobene ovire, ampak samo strogo zapoved.
Ker se pa to zvršilo tiče zemljiške knjige, ozirati se je tudi na določbe zemljeknjižnega zakona, ki ima v §-ih 26, 27, 31, 32 in 33 svoje posebne zahtevke. Pripomniti je poprej, da določbe v členih XIII in XVI uvodnega zakona z dne 27. maja 1896, št. 78 drž. zak. ne delajo nobenih ovir. Dotični usta-vitveni sodni sklep po §-u 39. zvrš. r. bi bilo kakor javno listino podrejati določilu §-a 33_i zem. zak. V tem določilu se med javnimi, za zemljiške) knjigo sposobnimi listinami poleg drugih naštevajo sodna prisojila o zdražbanih zemljiščih, potrdila zapuščinsko-razpravnih oblastev, katerim niti ni treba pravnega naslova niti vknjižnega dovoljenja (odloč. najviš. sod. od 13. februvarja 1883, št. 1634), in tudi razdelila skupil. Ce pomislimo, kako nastane  osobito razdelilo skupila, in  da je
108
Mala vprašanja.
njega moč in veljava pač edino v tem, ker so se k likvidaciji poprej pozvale in se sedaj pozovejo k razdelilnemu naroku zadevne stranke, posebno glavni stranki, zvršitelj in zvršenec; in če pomislimo, da je tudi sklep o ustavitvi zvršila storiti šele po zaslišanju obeh strank, kadar se to ne zgodi že v kakem poprejšnjem postopanji, — tedaj je pač jasno, da ima takšen sklep isto moč in veljavo iz istih razlogov, kakor sklep o razdelitvi skupila.
Zvršilni red je torej ustanovil novo javno, za zemljiško knjigo sposobno listino po smislu §-a 334 zemlj. zak. Izrecno sicer tega ni storil, a vender, poznejšnji zakon, na tihem, »latente modo«.
Ta izvedba ima tudi praktičen pomen. Po §-u 1426. drž. zak. mora upnik dati dolžniku, ki plača na svoje stroške pobotnico, odnosno izbrisno pobotnico, in to je zavezan storiti tudi tekom zvršila. Tu je res zakon nekoliko trd; kajti če je upnik prisiljen začeti zvršilo, povzroči mu zvršilne stroške nebrižni dolžnik, ki bi dosledno moral trpeti tudi pobotnico, kakor jo mora trpeti dejansko v meničnih stvareh. Ce pa se sme realno zvršilo ustaviti, in če je z ustavljenjem razveljaviti vsa dosedanja zvršilna opravila in torej tudi izbrisati prisilno osnovano in vknjiženo zastavno pravico v smislu §-a 39. zvrš. r., vse to ob malih stroških zapisniškega koleka, onda odpade tako navedena trdost zakona glede pobotnice v zvršilnem postopanji.
Strah, da bi linančna uprava mogla glede kolkov delati ovire, se mi ne zdi utemeljen, kajti če zvršilni zakon tako določa, mora se tudi kolkovanje ravnati po njem. In to pravilo potrjuje dejstvo, da glasom poznejšnjih odredeb linančnega mi-nisterstva celo pri rubežni in istočasni dražbi ni treba kolka za dražbo, ker ob tem času še ni znano, ali sploh pride do dražbe ali ne.
Z izvajanjem teh posledic iz §-a 39. zvrš. r. bi bilo torej vstreženo kolikor zahtevajočemu upniku, toliko zavezancu. Sedaj pa'): »audiatur et altera pars!«
Dr. Fr. Mohorič. ') Vsi navedeni pomisleki so se mi dejansko ugovarjali.
Pit,