Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 14. avgusta 1996 ☆ številka 38 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer ZAKON 0 STAVKAH: PRO ET CONTRA Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, meni, daje zakon o stavkah v nasprotju s slovensko ustavo in mednarodnimi konvencijami. V polemičnem intervjuju na 3. Strani njegovemu stališču oporekali Ozimic, sekretar Območnega odbora SKEI za Podravje. sindikalni USPEŠEN SINDIKALNI ZAUPNIK Območna organizacija ZSSS za Podravje je izdala brošuro svojih študijskih krožkov, v kateri svetuje sindikalnim zaupnikom. Velik poudarek daje solidarnosti in enotnosti, zato napovedujemo ta prispevek, objavljen \Sindikalnem zaupniku, z navedkom, kije popestril tudi brošuro: »Najprej so prišli po Žide, in jaz se nisem zavzel zanje, ker nisem bil Žid. Potem so prišli po komuniste, in jaz se nisem zavzel zanje, ker nisem bil komunist. Potem so prišli po sindikaliste, in jaz se nisem zavzel zanje, ker nisem bil sindikalist. Potem so prišli pome, in nikogar več ni bilo, ki bi se lahko zavzel zame.« Pastor Niemoeller, žrtev nacističnega preganjanja. BODIMO DRUGAČNI NIČ NISEM SLlSAL , NIČ REKEL IN NIČ VIDEL NIČ NE VEM O TEM PRAVNA VARNOST, SOCIALNI POLOŽAJ, STAVKOVNA GIBANJA... Sreda, 1400 Vlada republike Slovenije Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek Ekonomsko socialni svet, predsednik Valter Drozg ZADEVA: Izvajanje Socialnega sporazuma za leto 1996 V Sindikatu tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije ugotavljamo, daje fe v. Prvih mesecih svoje veljave množično kršen socialni sporazum v podjetjih tekstilne in usnjarsko predelovalne dejavnosti. Za izvajanje socialnega sporazuma se sproti dogovaijamo z delodajalci, vendar smo ugotovili, ua so še vedno velika ovira pogoji gospodarjenja. Delodajalci nam zatrjujejo, da ob sedanjih P.08°jih gospodarjenja, v katerih delata naši branži, ni možnosti za uresničevanje socialnega sporazuma. Vzporedno pa delodajalci oziroma direktorji pritiskajo na sindikate v po-Jetjih, da bi dobili soglasje za odstopanje od socialnega sporazuma. Socialni sporazum pomeni minimum in v sindikatih ne moremo pristajati na odloge ozi-Repubršk>,P-ai|a k*naStalih krSitvah oziroma neizpolnjevanju socialnega sporazuma obveščamo , ^uvedamo se, da to lahko pomeni tudi izgubo delovnih mest v naših branžah, kar pa ni v nitev d * prvi.^*i točkami socia!nega sporazuma, v katerih se partnerji zavzemamo za ohra- Zadnji ukrepi vlade so močno kasnih. Pozitivne efekte v branži lahko pričakujemo šele inflacije"011 'eta’ V k°likor ne bod° finančno razvrednotena, zaradi precenjenega tolarja in Zaposieni v obeh branžah tako še vedno prispevamo nadpovprečne davke tej državi, ob 'stocasnih najnižjih plačah in drugih pravicah. Predstavniki oblasti ste javno obljubljali ustrezne ukrepe. sočasni veljavi socialnega sporazuma smo pričakovali vsaj minimalno izboljšanje, lov •Vamn pravic drugače ne bi mo-Pmvočasno uveljavljati.« ^k°n povzroča 80spodarsko škodo Plohl meni, da povzroča zakon stavki gospodarsko škodo. »Za-J' določil zakona se v Slove-'“^dajemo z izjemno velikim (L.10m napovedi stavk, to pa še j atno slabša odnose med de-C ln delodajalci tudi takrat, (U at° še ni vzroka. Zakon tudi Vjn^dno spodbuja nespošto-J^ovomv in kolektivne po-ne e 'n to se pozna na delov- razpoloženju, storilnosti in S8? v podjetjih.« ■^nkon o stavki postavlja v ne- sindikata in delavcev in ne države. Po drugi strani zakon o stavki govori, da delavci s stavko ne smejo povzročati materialne škode. To je nesmisel. Po slovenski ustavi in mednarodnem pravu imajo sindikati in delavci pravico organizirati stavko, s katero povzročijo delodajalcu - z nedelom - materialno škodo, da bi uveljavili svoje pravice in pridobili nove,« poudarja Rastko Plohl. »Konven- je ne bo treba iskati zunaj države Slovenije,« je odločen Rastko Plohl. Zakon je v redu, le spremeniti ga bo treba Edi Ozimič: »Delavcem v obdobju tranzicije zakon koristi! Zakon o stavki je zagotovo treba novelirati in v njem upoštevati vse tiste izkušnje, ki smo jih v mi- Edi Ozimič: Zakon o stavki je koristen za delavce nulih letih pridobili,« pravi Edi Ozimič. »Vendar pa mislim, da je zakon o stavki v osnovi dober oziroma koristen za delavce. Slovenija je država v tranziciji: delavci stavkajo skoraj izključno samo zato, ker delodajalci kršijo njihove temeljne pravice iz delovnega razmerja. Gre za ne-izplačevanje plač in regresov, nenormalno povečevanje norm, za nespoštovanje kolektivnih pogodb in podobne kršitve. Stavke, s katerimi so se v zadnjih letih delavci bojevali za pridobitev novih pravic, bi lahko prešteli na prste ene roke. V razvitih državah Evrope, denimo v Nemčiji, pa delavci stavkajo v glavnem za to, da bi pridobili nove pravice. V razvitih državah imajo sindikati tudi dovolj velike stavkovne sklade, da lahko stavko za nove pravice plačajo, pri nas pa denaijaa (še) nimajo dovolj. Med stavkami v razvitih državah in državah v tranziciji so velike razlike. Menim, da morajo biti v naših razmerah določene pravice delavcev zaščitene z zakonom o stavki, sicer bodo lahko delodajalci še bolj pritiskali na delavce.« Kakšne obveznosti nalaga zakon delodajalcem in kakšne pravice daje delavcem? Po zakonu je stavka plačana »V prvi vrsti je treba reči, da zakon obvezuje delodajalce k pogajanjem, ki naj bi bila poskus rešitve spora brez stavke, če bi bilo to možno. Zakon prav tako prepoveduje delodajalcu med stavko zaposliti nove delavce oziroma stavkajoče »izpreti«. V Nemčiji denimo delodajalec lahko delavce »izpre« oziroma jim ne dovoli vstopa v tovarno. Delodajalec ne sme preprečevati delavcu sodelovanja v stavki, prav tako pa ne sme uporabljati nasilnih ukrepov za končanje stavke,« pravi Ozimič. Edi Ozimič: »Zakon o stavki je zagotovo treba novelirati in v njem upoštevati vse tiste izkušnje, ki smo jih v minulih letih pridobili.« »Izjemno pomembno je, da zakon ščiti stavkajoče, saj niso materialno in finančno odgovorni za posledice stavke in škodo, ki jo povzročijo s stavko. Poleg tega pa zakon določa, da mora delodajalec stavko plačati, če delavci stavkajo za uveljavitev pravic, določenih s kolektivno pogodbo,« opozarja Edi Ozimič. »S panožno kolektivno pogodbo za kovinsko in elektro industrijo smo se dogovorili, da stavka časovno ni omejena in da delavci za obdobje med stavko dobijo stoodstotne plače, določene s kolektivno pogodbo. Brez tega bi bilo dandanes marsikatero stavko za pravice delavcev težko organizirati, saj sindikat (še) nima stavkovnih skladov, da bi delavcem plačal stavko. Če stavka ne bi bila plačana, nekateri delavci več dni preprosto ne bi mogli stavkati, ker bi to ogrozilo njihovo socialno varnost. Škoda je le, daje v splošni kolektivni pogodbi plačana stavka omejena na 5 dni.« v Ce delodajalec krši zakon o stavki, je kaznovan »Spoštovanje zakona o stavki po določilih zakona nadzoruje de- lovna inšpekcija. To pomeni, da delavna inšpekcija nadzoruje tudi delodajalca: spoštovati mora pra- vice, kijih zakon daje delavcem,« opozarja Ozimič. »Tako jž delo-dajalec denimo kaznovan, če med stavko sprejme na delo nove delavce oziroma če prepreči delavcu, sodelovanje v stavki.« Kaj pa Ozimič pravi na to, da je treba stavko napovedati pet dni pred dnevom, določenim za začetek? »Menim, da to določilo ni moteče, saj mora sindikat stavko tako in tako napovedati. Morda bi lahko skrajšali rok za napoved stavke. Dobro pa je tudi, da ni dovoljena anarhija. Zakon določa način obnašanja med stavko, in sicer tako delodajalcev kot delavcev. V razvitih državah prav tako obstajajo stroga pravila o tem, kako je treba organizirati stavko. Priprava stavke v Nemčiji denimo poteka zelo dolgo, nato pa je odlično organizirana. Povsem jasno je, kakšni odnosi so med delodajalci in delavci.« Ta čas bi bilo za delavce slabo, ko bi zakon ukinili Edi Ozimič ne zagovarja vseh členov in vseh podrobnosti v zakonu o stavki, saj meni, da bi državni zbor moral zakon dopolniti z novimi spoznanji. »Vendar pa menim, da bi bilo za delavce slabo, ko bi zakon na vrat na nos uki- nili, saj med tranzicijo pravica delavcev do stavke ne bi bila ustrezno zaščitena. Kako naj se denimo delavec z minimalno plačo z dolgotrajno stavko bojuje za svoje temeljne pravice, če ga ne ščiti zakon, ki delodajalcu nalaga, da delavcem čas med stavko plača po kolektivni pogodbi? Če ne bi bilo zakona o stavki, bi delodajalci še bolj izkoriščali delavce, saj bi bili delavci še bolj nemočni v boju za svoje temeljne pravice,« je odločen Ozimič. Katere argumente bo poslušalo ustavno sodišče? Oba, Rastko Plohl kot Edi Ozimič, sta neutrudna in predana sindikalna funkcionarja z bogatimi izkušnjami pri organiziranju stavk v Podravju: pred očmi imata interese oziroma pravice delavcev. Vendar pa zakon o stavki presojata z različnih zornih kotov. Sedaj je samo še vprašanje, katere argumente bo poslušalo ustavno sodišče, ko bo moralo presoditi ali med tranzicijo Slovenija, slovenski delavci in delodajalci potrebujejo zakon o stavki ali ne? Odločitev ne bo lahka, tako kakor ni lahko tisočerim delavcev v Sloveniji, ki se morajo iz meseca v mesec s stavkami bojevati za izplačilo že zasluženih plač in za preživetje... Tomaž Kšela Edi Ozimič: »V razvitih državah imajo sindikati tudi dovolj velike stavkovne sklade, da lahko stavko za nove pravice plačajo, pri nas padenarja (še) nimajo dovolj. Med stavkami v razvitih državah in državah v tranziciji so velike razlike.« Edi Ozimič: »Vendarpa menim, da bi bilo za delavce slabo, ko bi zakon na vrat na nos ukinili, saj med tratizicijopravica delavcev do stavke ne bi bila ustrezno zaščitena. Kako naj se denimo delavec z minimalno plačo z dolgotrajno stavko bojuje za svoje temeljne pravice, če ga ne ščiti zakon, ki delodajalcu nalaga, da delavcem čas med stavko plača po kolektivni pogodbi?« 14. avgusta 1996 Sindikalna lista avgust 1996 sindikalni min iui| Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 46.249,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.562,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje marec-maj 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 37.001,00 -za 20 let 55.501,00 -za30 let ' 74.001,00 2. Nagrada ob upokojitvi 222.003,00 3. Solidarnostne pomoči 74.001,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996 54.570 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje marec-maj znaša 115.624 SIT Opomba: Še največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirajo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirajo. Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami. 5/rr^vnu služba ZSSS DELAVSKA HRANILNICA d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Ugodna posojila za oddih članov sindikatov od T + 0 % do T + 2 % v vaši Delavski hranilnici Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, v Termah Zreče, Moravskih, Atomskih, Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Hotelih Palače Portorož, Strunjan, Belvedere, Marina in Simonov zaliv v Izoli, se odločite za oddih s pomočjo posojila naše hranilnice. Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči. Oddih lahko preživite v hotelih in zasebnih penzionih z ugodnim posojilom, ki ga je za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica. Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha. Prvi obrok zapade v plačilo z enomesečnim odlogom, torej potem, ko se vrnete z dopusta. Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo. H gornjemu znesku posojila lahko dobite še dodatek posojila vznesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja). Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno: 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22.050 SIT 22.050 SIT x 2 = 44.100 SIT + 15.000 SIT = 59.100 SIT, vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje posojila =390 SIT, stroški posojila 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22.050 SIT in s 30% popustom za oba otroka 22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 15.000 SIT = 89.970 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.013 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53.550 SIT 53.550 SIT x 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT, vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka 53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim. Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka. Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene. Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili preveliko finančno breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na sedem ali osem obrokov brez odloga prvega obroka. Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu. Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881. Želimo vam prijazen oddih. Direktor Jože Stegne niimii ji" >H| |l"!| "l| lllill Ill| ji" USPEŠEN SINDIKALNI ZAUPNI; Brošuro »Uspešen sindikalni zaupnik« so pripravili udeleženci študijskega krožka »Kako postanem uspešen sindikalni zaupnik« v Območni organizaciji ZSSS Podravja. Krožek je vodilaMetka Roksandic', avtorji besedila, ki ga bomo v Delavski enotnosti objavili v dveh delih, pa so: DarinkaAuguštiner, Vlado Belšak, Branko Medik, Boris Orehovec, Ivanka Šumeč, DoraTratnik, Vlado Vodušekin Marija Erako-vič. POGAJANJA Nastale konflikte razrešujemo na več načinov. Eden od teh so Pogajanja. Konflikt med delodajalci in delojemalci imenujemo industrijski konflikt. Sindikalni zaupnik mora poznati nekaj osnovnih pravil za uspešno pogajanje: 1. Pogajanjaje potrebno pričeti čimprej, ko se konflikt še ne razraste. 2. Vsak pogovor še niso pogajanja. Pogajanja tečejo med strankama, če sta obe približno enako močni, če sta soodvisni in imata obe interes za rešitev konflikta. Podlaga za pogajanja bi naj bilo prizadevanje obeh pogajalcev, da bi se sporazumeli. 3. Proces pogajanj delimo v več faz: a) Priprave na pogajanja; nikoli ne gremo na pogajanja nepripravljeni! V času priprav: - določimo cilj pogajanj tako, da vemo, kjeje naš minimalni (še sprejemljivi), maksimalni in idealni cilj; - sestavimo spisek zahtev, v katerem pa se izognemo prevelikemu številu zahtev in zahtevam, ki niso nujne; - oblikujemo zahteve in si pripravimo argumente, kijih bomo predstavili v pogajanjih; - odločimo se o metodah pritiska (izsiljeni sestanki, letaki, obvestila, zbiranje podpisov, uporaba pravnih poti, stavka,) - zbiramo informacije, ki so nujen pogoj za uspešnost pogajanj. Pomembna je točnost informacij, naš cilj mora biti, da vemo več kot nasprotna stran, izognimo se domnevam ali popačenim informacijam, pridobimo si informacije o sestavi nasprotne pogajalske skupine in o njenih posameznikih! - določimo pogajalsko skupino, vključimo posameznike, ki imajo znanja s področij, o katerih se pogajamo, določimo vodjo pogajalske skupine in vloge ostalih članov, skupina naj se skupaj pripravlja Za sindikalnega zaupnika je koristno, da nikoli ne gre na pogajanja ali razgovor sam! - dogovorimo se o začetku, trajanju in predvidenem koncu pogajanj. - dogovorimo se o kraju pogajanj: če imamo možnost, naj bodo pogajanja pri nas, ker se v domačem okolju počutimo varneje, med pogajanji lahko pridobimo še dodatne informacije,... Če organiziramo pogajanja mi, pazimo na primemo prostorsko ureditev (razdalja med pogajalskima skupinama), določimo sedežni red, poskrbimo za tehnične pripomočke (telefon, tabla, .papir,...). Pokažimo, da smo dobri gostitelji! Poskrbimo, da nas med pogajanji ne bodo motili obisko- DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC AVGUST 1996 Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekle štiri mesece TOM =8,58% Obrestne mere za bančne vloge : hranilne vloge na vpogled : vezane vloge : - do 30 dni -od 31 do 90 dni - od 91 do 180 dni - od 181 dni do enega leta - nad 1 leto T+0% = T+6% = 8,58% 15,09% T+7.5% =16,72% pravne osebe T+0% = 8,58% T+5% = 14,01% T+5.5% = 14,55% T+6% = 15,09% T+7.5% = 16,72% Obrestne mere za posojila : obročna posojila na : - 6 mesecev -12 mesecev -15 mesecev -18 mesecev - 24 mesecev občani T+10,50% = 19,98% T+10.80% = 20,31% T+11.20% = 20,74% T+11,30% = 20,85% T+11,50% = 21,07% pravne osebe T+10.50% = 19,98% T+11,00% =20,52% T+12,00% = 21,61% OBČANI. SINDIKATI. DRUŠTVA, DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJli-A SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM. ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI. Bančne vloge občanov, društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev.: 061 316-881.312098 Pričakujemo vaše sodelovanje. S spoštovanjem DELAVSKA HI d.0.0. LJUBLJANA, Dal ■ valci. Če so pogajanja drugje, pazimo na točnost, na prvi vtis (s primemo obleko in zbranim, mirnim prihodom). b) potek pogajanj: - medsebojno sporazumevanje strank - predstavimo člane svoje skupine z imenom in priimkom ter funkcijo. - določitev dnevnega reda oziroma vsebine pogajanj in tako tudi zaporedje obravnavanja tem (dilema: začeti z lažjimi ali težjimi temami). - predstavitev začetnih pozicij s pripravljenimi argumentacijami. Svoje zahteve predstavimo v ekstremni obliki, vendar pri tem ne pretiravajmo! Poudarjajmo predvsem tisto, kar je naša prednost! S svojim nastopom ne hitimo, raje počakajmo, da pove nasprotnik svoja stališča. - ugotovitev pristojnosti: preverimo kakšne pristojnosti (pooblastila) ima pogajalska skupina in navedimo svoje. - sledi dokazovanje in prepričevanje: če je le mogoče, prevzamemo vodstvo pogovora, uporabljajmo pogojne stavke. (»Če vi sprejemate naš predlog, bomo mi...«), spremljajmo reakcije nasprotnikov, aktivno poslušajmo nasprotnika in mu to pokažimo (z mimiko, prikimavanjem, ...), pazimo tudi na to, kar pove med vrsticami, ne govorimo preveč, pazimo, da stališče izrazimo tako, da ga bo nasprotnik razumel tako kot ga sami, kontrolirajmo svoja čustva, postavljajmo vprašanja, pri odgovarjanju pazimo na prepričljivost, če se le da, skušajmo zmanjšati pomen nasprotnikovih argumentov. - popuščanje: ne popuščajmo prehitro, ne sprejmimo prve ponudbe, ne popuščajmo prvi, za popuščanje skušajmo vedno kaj dobiti. Če že moramo popustiti, popustimo pri tistem, kar je za nas manj pomembno. - pogajanja začasno prekinimo, če tudi ob uporabi groženj ne dosežemo vidnega uspeha, če pride do neskladja v pogajalski skupini, da si pridobimo nove informacije. Ob prekinitvi ne pozabimo, daje treba določiti; kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. c) Zaključek pogajanj: - skušajmo najti pravi trenutek in ponudimo zaključek, ko imamo občutek, da smo dosegli največ. - v sporazumu je treba natančno zapisati doseženo - vse obljube in dogovore, za koga sporazum velja, kdaj in pod katerimi pogoji velja, od kdaj se uporablja in do kdaj velja, kdo kaj naredi za uresničevanje sporazuma, posledice za nespoštovanje dogovorjenega. - ob zaključku povzamemo vse bistvene točke sporazuma, izrazimo naše mnenje (nezadovoljstvo, pohvalimo pogajalce,...), slovesno podpišemo sporazum. d) analiza in obveščanje o rezultatih: po pogajanjih analiziramo dosežene cilje, cilje, ki smo si jih zastavili pred pogajanji. - člane obvestimo o poteku pogajanj in zaključku ter v pisni obliki objavimo sporazum. Pogajanja so resna zadeva, zato se jih moramo resno lotiti. Veliko lažje nam bo, če bomo o tem, kaj znali, zato vzemite v roke primerno literaturo in se pripravite tudi teoretično. Tako bo manj zadreg in uspehi bodo boljši. Marija Jerovšek - slovS' - sindikat - strokov'1 za delavcev ,, - sindikalizem - c*e gibanje, delavske zveze STAVKA Se uporablja kot sredshJJ nega pritiska na delodaj uresničitev zahtev. Stavka je legalna (za*1 če je organizirana in izve! skladu z Zakonom o stavk1 vkovnimi pravili panog6' Stavko mora defodajal66 (glede na določila Sploi>n6 tivne pogodbe za gosp06 v višini 70 % plače za M delovnih dni), če so izi de plač, regresa ali imu dikalnih zaupnikov, - stavka mora biti or / skladu z zakonom in 1 Stavka lahko celof samo del proizvodne! (oddelek, organizacij dislociran obrat...)- dbo zakonite stavke. ZA stavko osebno i lovica vsen zapuMc-.-podjetja ali nj ego vež namerava stavkati. ali proti) oc arhivira glasovalne deponira na območi ciji)za primer Stavko organizir gajanja, spremlja iz' ključi oziroma konČ povedi. O odločitvi za sta vkovnih zahtevah : predpisanih rokih di inšpekcijo za delo. V napovedi stavi no navesti: - cas od Kdaj t vka (ves delovni l delovnem mestu), - stavkovne zah stavko praviloma f1 dodaja novih), - čas, do kdaj tv (npr. do realizacij' Stavk ! zorilna. delovnega dne. ' vka je po vsebini 1 1 o c t n rt m 11 /J rt 1 r\H pogodbah). Med stavko v disciplinskih pre umestno na to of lavce. Za red in disc vko skrbijo stavk (npr. trak na tu »stavkovna straž; da se stavkovne s na dve uri (da »i: $Do ^V'C0Vni c*nevn'*c je kolektivni Vjj ITlin na nek skupen boj za pra-Dj . vsakega posameznika v sku-ni> istočasno pa dragocen pri-^HoČek v morebitnih kasnejših P°nh z delodajalcem, ko smo radi časovne odmaknjenosti p^dka že marsikaj pozabili in , ^ sramota vprašati, sramotne vedeti Za informacije kličite: 1 b ' Območno organizacijo ZSSS 1 tel 062/212-877; 211- 45j 211-551; telefaks 225-577 lli 3,1 I r Ji • i)ano^n' sindikati Slovenije, || . ani ZSSS v Ljubljani, Dalma- ^ 13 lO3^000 Ljubl-iana’tel 061/ ~ Sindikat zdravstva in social-iJia skrbstva Slovenije, Tomova 45,2000 Maribor, tel 062/ Z5-526, fax 062/223-407 JOSTATI ^Ndikalni ŽUPNIK KJE IN KAKO LAHKO DOBITE INFORMACIJE? Kdor ima informacije, ima moč. Še večjo moč pa ima, kdor ima pravo informacijo in po možnosti tako, ki je drugi nima. vestno osvajanje vsebine in prepričanost v to; - visoki cilji so težko dosegljivi, dosegajo visoke rezultate, zahtevajo pa veliko zavesti in predanosti. b) spoznavalni so: - razumevanje, pojav stališč p vsak doživlja po svoje - lahko I ka ° nenK,č’ zgubljenost, obup ali io ^ iti ^ru8ega. Zato se mi zdi po-W fu Lbno Podariti, da ob sprejetju litet* Akcije sindikalnega zaupnika . Srnemo »prevzeti ali zaigrati« ai^ °b kateri bi pozabili, da smo gst*1 likalni zaupniki le člani sin-j s y13 >n, končno, tudi samo ljudje, jjt!) |j človek pa pomeni tudi ime-, prf ^ na,Pake, biti osebnost s pota ^ ^nj^j‘vostrni’ ’met' resnična a "j AUtja’ •" s S-e od sebe zahtevaš nemo-i^i' če se ne počutiš več svo-&i * če meniš, da članom pre-asH' ^nudiš, če vidiš sebe v svoji j' kot božanstvo, ki bi j, d- talo izpolniti vse želje, če ..., jeli •■. - potem je skrajni čas, da /^staviš! itavv so te v sindikalni skupini pisni njp a83li za sindikalnega zaup-jtifi S| ,a' so poznali tvoje dobre in ,(# | ,°e lastnosti. Gotovo so prev-,osfi tat-Va*e dobre. Ostani torej |Calli?JSen človek, kot si bil. Ne j jj a evaj od sebe preveč. S svo-vod J;.ravnanjem na primeren |bo'! Povej tudi svoji sindikalni ravt) hJL ,ln') da je sindikalni zaup-J5lk le človek in nič več. 0 * ^OfiRAŽEVANJE '>Li Že^° novern znanju sega tisti, ki L znanja ima> 8a želi po- 1 dopolniti, preveriti. pa zanemarljiv pristop k in n Vnemu izobraževanju v stroki . (J? Področju, kjer delamo. Izo-j’si se iz raznih nagibov. ta; adn°je t0 želja, da zadržimo .H Plitev. Naša konkurenčna ias'ltaii i nost z drugimi kandidati I p0| ° bo dovolj visoka, ko bomo prakt'čnih znanj, s kateri-Ljoj de|.e Navadno postavljajo starejši ' te,,,.'’ razPolagali tudi z ustrezno mV ubčno Podlago. tev) naD °bražujemo se tudi zaradi ^J^HoSh Htfrr VnHm T' ^n\i« ^em° biti boljši med enaki-do£lTo' arnam bo dalo novo znanje. Mi lej j,!3 razloga za izobraževanje, a^llPiratiIT'0ra sindikat krePko P°- ijJdefe razl°gJe potreba in želja • (tf-delav a Ca P° *z°braževanju teKC^0^e tehnološkega ^ razvoja nove opre- tiiiusry?_n?-i,!X) vodilo sindikatom za lnj|[Q p jai\ie sindikalnih zaup-rfditi nr . *°gi so isti, osebnostni t^Sačann,lacijski- Vsebinaje aa'.ki pa jo moramo na- naPi'!anrijHPri-,etno in dostopno za ata’ NaJ večje in najstarejše, vAje 7aVjaj° ostre statusne po- 1 1C^ ^°^nosti do izo-ho^4knn anj.a pa Prinaša Ustava, i<-=PogSrn,'dih Informacije bomo iskali v uradnih virih, kot so zakoni, odloki, kolektivne pogodbe, razni programi in tudi osebni viri, ki so navadno zaupne narave. Pomemben vir informacij so javni mediji (radio, televizija, tisk), čeprav so dostikrat navijaški in pristranski. Sindikalni zaupnik mora biti sposoben izluščit koristno informacijo tudi med vrsticami nejasnega ali nenaklonjenega obvestila. Ne smejo vas izdati občutki predvidevanja, lahko pa se nam maščuje prevelik optimizem ali pesimizem. Posebne informacije pa naj pripravijo strokovne službe sindikata. Tu mislimo na po-vprečke plač, obrestne mere, gibanja življenjskih stroškov in drugih podatkov, ki zadevajo delovno razmerje. Informacije moramo uporabiti ob ustreznem času in na ustreznem kraju (zbor delavcev, sindikalni sestanek, pogajalska skupina, razgovor v dvoje). Ni pa vseeno, kako določeno stvar povemo, ker lahko čisto navadna vest izzveni kot grožnja ter nam zapre nadaljnje možnosti. PRIPRAVA IN VODENJE SESTANKA Sestanek je člen v procesu vodenja in odločanja. Jepriprava na delo, kjer se skozi aktivnosti izvedejo seznanjanje, mnenja, izkušnje, problemi, razprave, načrti, dogovori in odločanja. S sestankom pride do komunikacij, medsebojnega obveščanja, usklajevanja, dogovaijanja in povratnih informacij. Poznamo informativne, študijske, delovne, množične in ožje sestanke ali seje. Za pripravo in vodenje sestanka moramo biti usposobljeni v komuniciranju, javnem nastopanju in govorništvu. Priprava sestanka izhaja iz potreb in zahtev, ki narekujejo vsebino in sprožajo zamisli s cilji in nalogami. Ožje vodstvo mora izvršiti tehnično pripravo, opredeliti vsebino glede na razpoložljiv čas in oceniti skupino glede informiranosti, razpoloženja in dovzetnosti. Slava razprava se lahko sprevrže v sestankarstvo brez izbrane vsebine, vzroka, dinamike in analiz. Cilji sestankov so: vzgojni, spoznavalni in akcijski: a) vzgojni so: visoki, srednji in nizki - pri nizkihciljih dobimo pristanek prisotnih brez odpora; - pri srednjih ciljih gre za za- in rešitev. Temu sledi razprava in sposobnost razlage tega drugim. Za razumevanje je potrebno tudi operativno znanje iz česa sledijo nova spoznanja in na koncu uresničitev načrtov. - informiranje o podatkih, novostih-, ukrepih in akcijah. Informiranje poglobimo do možnega nivoja skupine. Razumevanju in informiranju naj sledi povratna informacija. c) akcijski, ko gre za način vodenja, ki je lahko: - avtokratsko, ko damo navodila za delo, ki so navadno dana z ukazovanjem. Gre za nadrejenost in podrejenost. Avtokratsko vodenje je neobhodno v nekaterih organizacijah (vojska, policija) in v danih situacijah (naravne nesreče). - demokratično, ko gre za dogovor, zavestno odločenost pri sodelovanju v akciji. Prisoten ustvarjalni duh in zavestni delovni prispevek. ga iščemo skupini in vsebini primernega. V veliko dvorano ni smiselno namestiti male skupine, prostor naj bo primerno ogrevan in zračen, temu primerna naj bo svetloba, poskrbeti moramo za stranišče, na koncu pa je pomembna tudi primerna razporeditev udeležencev (frontalno, krožno). Obveščanje naj bo pravočasno (ne prehitro, ker pozabijo ali odlagajo), in ne prepozno (zagotovitev varstva in drugih obveznosti). Ožja skupina se lahko obvesti medsebojno. VABILO Ko je opredeljen čas, prostor in obveščanje, se lotimo vabila. Že prej smo omenili pravočasnost, to je sedem ali osem dni pred sestankom. V vabilu navedemo kraj, čas, predviden konec in namen sestanka. Opremimo ga s predlaganim dnevnim redom, gradivom, če ni gradiva, pa vsaj s kratko obrazložitvijo k vsaki točki. Na koncu naj bo vljudnostni pripis, ki bo dal vabljenemu vedeti, da ga cenimo in potrebujemo. Današnja pisarniška in grafična tehnika nam omogočata, da vabila in gradivo pripravimo v primerni obliki in lepem videzu. Sestavine sestanka so: 1. Uvodna beseda, ki jo poda kdo od strokovnih sodelavcev ali pa sam vodja sestanka. Sestanek pričnemo in vodimo dobro organizirano in zbrano. S tem bomo zagotovili aktivno sodelovanje udeležencev in udeležbo na naslednjih sestankih. Dnevni red je treba utemeljiti, določiti zapisnikarja in opredeliti sklepe. 2. Uvod v razpravo navadno opravi vodja sestanka ali poročevalec. Ta uvod je lahko daljši ali krajši, odvisno od posredovanega gradiva. Lahko gre le za informiranje udeležencev sestanka. 3. Razprava sledi po prej podanihvsebinah. Navadno je prvi trenutek tišina, ki pa jo moramo razumeti kot koncentracijo. Temu naj sledi vzpodbuda vodje, ali pa pričnemo s pripravljenimi prispevki. V razpravi izmenjamo pomisleke, izkušnje, predloge, kritike, dopolnitve ali damo podporo podani vsebini. Na koncu razprave sledi poenotenje. Udeleženci sestanka so različne izobrazbe, starosti, čustev, so modri, jasnovidni, kar pripelje k novi kvaliteti. KAJ DELAJO NAČRT SESTANKA Snovalci sestanka se morajo najprej odločiti za čas sestanka. To je lahko v prostem času, med delom v času praznikov, dopoldan, popoldan, v nočnih urah. V vsakem primeru pa je treba upoštevati zadržke vabljenih (varstvo otrok), prehrana (posebno, ko je sestanek takoj po delu in se zavleče). Prostorje tisti, na osnovi katerega načrtujemo način dela, ali 4. Po razpravi sledi sklepni del. Opravimo povzetek predlaganih stališč in sklepov in jih damo v potrditev. Ne formiramo nobenih komisij za sklepe, ki bi po sestanku v zakulisju pletli odločitve. Vodja sestanka se zahvali prisotnim za udeležbo, posebej pa poročevalcem in razpravljalcem za njihov prispevek. Dobro je napovedati naslednji sestanek. nadaljevanje prihodnjič V območnih organizacijah Ljubljana in okolica Pravna varnost Poročila službe za pravno pomoč smo objavljali za vsako leto posebej v Informacijah, poročilo za leto 1995 pa je kot priloga temu poročilu, zato naj podamo le skupno oceno. Pravna varnost delavcev se iz leta v leto slabša, verjetno pa še ni bila nikoli na tako nizki stopnji kot v zadnjih dveh letih. Vzroki za takšne razmere so tudi v tem, da so bile v zadnjih letih kadrovsko osiromašene, ali bolje rečeno, na stranski tir postavljene ustanove iz prejšnje ureditve, namesto njih pa ta država ni postavila drugih. Tu mislimo predvsem na družbenega pravobranilca samoupravljanja, saj so bili le-ti po letu 1991 ukinjeni skoraj v večini občin. Inšpekcije za delo so kadrovsko preskromne, da bi lahko nadzorovale kršitve. In ne samo to, kljub izdanim odločbam te poslovodne strukture ne spoštujejo. Kazenske ovadbe proti posameznim direktoijem ležijo na tožilstvih, zastaralni roki pa tečejo. Sam zakon o inšpekcijskih službah inšpekcijam dela ne daje izvršilne moči za izdane odločbe, pa čeprav gre za grobo kršenje delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb. Prav zaradi brezpravja, ki na žalost vlada v naši državi Sloveniji, se kopičijo tožbe na delovnem sodišču. Pritožbeni organi v podjetjih v veliki meri delajo po navodilih direktorjev. Le-ti izkoriščajo strah delavcev, saj nekateri nočejo tvegati sodnega postopka, da se ne bi zamerili vodilnim strukturam in prej ali slej imeli takšnih ali drugačnih posledic. Prav zato delavci prenašajo vse mogoče pritiske in izsiljevanja, saj se boje, da ne bi izgubili službe. Komisija za prošnje Komisija za prošnje pri izvršnem odboru območne organizacije je od imenovanja redno mesečno opravljala dokaj zahtevno in nehvaležno delo. Srečevala seje z enim samim problemom; kako med številne prosilce finančne pomoči pravično razdeliti za ta namen določena, a vedno premajhna sredstva. Kljub temu so člani komisije svoje delo opravljali odgovorno. Problem, ki je nastal v zadnjem obdobju, je bila odsotnost članov komisije, in to bodisi zaradi službene zadržanosti posameznih članov ali pa zaradi odhoda v drugo podjetje. Komisija je imela v preteklem mandatu 57 sej. Na njih je obravnavala 2.851 prošenj za finančno pomoč. Razdelila je več kot 21 milijonov SIT finančne pomoči posameznim prosilcem oziroma posameznim skupinam delavcev iz istega podjetja. Pri tem je potrebno opozoriti, da je komisija odstopala izvršnemu odboru vse tiste prošnje, ki so presegale določene zneske pomoči, ker komisija glede na veljavni pravilnik takih sredstev ni smela dodeliti. To so bile prošnje sindikatov podjetij z večjim številom delavcev ali pa prošnje posameznikov, ki so jih prizadele elementarne ali druge nesreče (ujme, smrt v družini, požari itd.). Tako je znašala vsa dodeljena finančna pomoč (pa tudi dotacije) sindikatom podjetja za obdobje 1991-1995 prek 23 milijonov SIT. Socialni položaj zaposlenih V tem obdobju so se izrazito povečale razlike v socialnem položaju delavcev, tako glede na dejavnost kakor podjetja. Ne glede na to, da statistični podatki kažejo realno rast plač, pa je resnica drugačna. V posameznih podjetjih oz. vejah ne izplačujejo plač po kolektivni pogodbi, prav tako tudi ne drugih stroškov. Pri tem ni potrebno posebno omenjati težav pri izplačilu regresa za letni dopust. Strah delavcev pred izgubo zaposlitve daje moč poslovodnim strukturam in duši konflikte. Tako se delavci strinjajo s plačo, kakršno pač dobijo, samo daje. Zamiki izplačila plač so postali nekaj povsem normalnega zato se le redko odločajo za stavko, četudi morajo delati več tako rekoč zastonj. Z vsem tem se strinjajo nehote pa čeprav izplačilo plač zamuja tudi po dva meseca in več. Strinjajo se z vsakršno obliko izplačila - akontacijami, boni itd. Površni opazovalec ali tudi analitik bi ocenil, daje takšno stanje sicer nenormalno, vendar ne kritično. Resnica je drugačna. Stiske delavcev in njihovih družin so hude, ali bolje rečeno, tragične. Posebno velja to za delavce in njihove družine z obema zakoncema v istem ali podobnem podjetju. Pri vsem tem je najbolj tragično, da morajo zaposleni delavci trkati na razna vrata za takšno ali drugačno pomoč, da lahko prežive sebe in svoje družine. Tako se socialna varnost zaposlenih ne iz leta v leto, ampak iz meseca v mesec slabša, socialne razlike pa se povečujejo. Na eni strani manjšina bogatih in na drugi večina revnih: delavcev, upokojencev, brezposelnih in mladih, tistih, ki čakajo na delo in naj bi sčasoma prevzeli odgovorne delovne naloge. Toda kdaj? Kolektivne pogodbe naj bi urejale plače delavcev, vendar je država vse do leta 1994, ko je bil sklenjen dogovor o politiki plač, posegala na to področje z intervencijsko zakonodajo. Le-ta je zamrznila prav najnižje plače in s tem poslabšala materialni in socialni položaj prav teh delavcev. Drugi vpliv na materialno in socialno varnost zaposlenih delavcev je bil zakon o zajamčenih osebnih dohodkih, sprejet v letu 1990. Z zneski, ki jih določa ta zakon, delavec ne more ne živeti in ne umreti. Pa vendar so se morali delavci mesece in mesece preživeti prav s takšnimi plačami. Drugo vprašanje je urejanje plač v javnem in državnem sektorju. Država je v letu 1994 sprejela zakon o razmerju med plačami. Večina zaposlenih v teh sektorjih z njim ni bila zadovoljna. Razlike v izhodiščni plači, določeni s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, predvsem v spodnjih tarifnih razredih ne zagotavljajo materialne in socialne varnosti zaposlenim delavcem. Postavlja pa se vprašanje, do kdaj se bo socialna in materialna varnost delavcev še slabšala. Ali bodo lahko sindikati s kolektivnimi pogodbami zagotovili takšne izhodiščne plače, ki bodo zagotavljale delavcem materialno in socialno varnost. In če se naša država zgleduje pri Evropi na drugih področjih in če je državni zbor sprejel sklep o pristopu naše države v Evropsko unijo, bi morali tudi pri kolektivnih pogodbah in neposredno tudi plačah delavcev slediti Evropi. Stavkovna gibanja Na območju Ljubljane in okolice so bile v obdobju 1992-1995 stavke predvsem v podjetjih kovinske in elektro industrije in tekstilne industrije. Vzroki za stavke so bili: - neizplačane plače - zamiki izplačila plač - neizplačani regresi - nezadovoljstvo z vodstvom podjetja (zahteve po razrešitvi) Stavke so trajale od 1 do 14 dni in so se v posameznih podjetjih ponavljale v določenih časovnih zamikih. V letu 1992 je bilo 23 stavk v 15 podjetjih, in sicer: - 13 stavk v 10 podjetjih kovinske in elektro industrije - 10 stavk v 5 podjetjih tekstilne industrije V letu 1993 je bilo 26 stavk v 20 podjetjih, in sicer: - 18 stavk v 15 podjetjih kovinske in elektro industrije - 5 stavk v 4 podjetjih tekstilne industrije - 2 stavki v 1 podjetju kemične in nekovinske industrije - stavka osnovnih šol in vrtcev V letu 1994 je bilo 33 stavk v 22 podjetjih, in sicer: - 20 stavk v 11 podjetjih kovinske in elektro industrije - 5 stavk v 5 podjetjih gradbene dejavnosti - 4 stavke v 2 podjetjih tekstilne industrije - 2 stavki v 2 podjetjih lesne industrije - 1 stavka v 1 podjetju trgovske dejavnosti - 1 stavka v 1 ustanovi kulturne dejavnosti V letu 1995 je bilo 22 stavk v 14 podjetjih, in sicer: - 15 stavk v 9 podjetjih kovinske in elektro industrije - 5 stavk v 3 podjetjih tekstilne industrije - 2 stavki v 2 podjetjih trgovske dejavnosti Najdaljša stavka je trajala od 24. 4. Do 16. 8. 1995, in sicer v Šipad Com-mercu. Poleg stavk je bilo v tem obdobju veliko napovedi stavk in izsiljenih zborov. V petih podjetjih kovinske in elektro industrije, v katerih so bile stavke, je bil uveden stečajni postopek. V petih podjetjih tekstilne industrije je bil uveden stečaj, eno podjetje je prenehalo poslovati (Koržetov sklad), eno podjetje (Koržetov sklad) pa je od 12.95 v likvidaciji. V informacijah smo vsako leto objavljali vse dejavnosti in imena podjetij, v katerih so bile stavke, pa tudi datum in trajanje stavk. Miro Podbevšek 14. avgusta 1996 13 Delavska enotnost NA TRŽNEM PREPIHU Državni intervencionizem v gospodarstvu ni vedno pravilno usmerjen v PRAVA POMOČ -TRDNE GOSPODARSKE RAZMERE Vladni predstavniki pogosto zavračajo očitke gospodarstva, da je javna poraba prehudo breme zanj, ker naj bi se velik del proračunskih sredstev na razne načine vračal gospodarstvu. Letos se bo na primer 17 odstotkov proračunskih sredstev po raznih poteh vrnilo v gospodarstvo. V gospodarstvo pa se vrača za razne namene in v različnih oblikah ter iz drugih, obproračunskih virov še več denarja. Vendar gospodarstveniki večinoma menijo, da bi bilo bolje, ko bi država večino denarja, ki ga pobira in potem v obliki raznih intervencij vrača v gospodarstvo, podjetjem preprosto pustila. Ta bi se v metežu tržnih razmer verjetno bolje in hitreje znašla, če bi bile dajatve nižje. Zbiranje in prerazdeljevanje sredstev tudi ni zastonj: za to potrebuje država institucije, v njih zaposlene uradnike, zanje pa plače... Skratka, čeprav so v določeni obliki in meri posredovanja države še potrebna, je za gospodarstvo najbolje, če država ustvari takšne razmere, ki povečujejo konkurenčno sposobnost podjetij. Podjetja so lahko na ta način sama kos bitki za trg in preživetje. Toda zdi se, da se posegi države v gospodarstvo še množijo. Peter Suvorov z gospodarske zbornice razvršča državni intervencionizem oziroma prelivanje proračunskih sredstev v gospodarstvo na tri dele; pri tem izpušča Sklad za razvoj. V ožjem pomenu sodijo k prelivanju sredstev iz proračuna v gospodarstvo samo proračunska postavka subvencije in transferji v gospodarstvo.Teh sredstev bo v letos za dobrih 29 milijard tolarjev ali 27 odstotkov vseh transferejev iz proračuna. Teh je skupno za 108 milijardah 17 odstotkov proračuna za letos. V družbenem proizvodu imajo ti prelivi 4,52-odstotni delež. V širšem pomenu besede smemo med prelive iz proračuna v gospodarstvo šteti naložbene odhodke (41 milijard tolarjev), servisiranje sanacijskih obveznic (25,5 milijarde) in posojil v avtoceste in železnice (10 milijard) ter morebitna vnovčenjajamstev (teh naj bi bilo za 2 milijardi tolarjev). V tretjo skupino državne pomoči gospodarstvu sodijo tako imenovane obproračunske podpore. Gre za prerazdeljevanje dela prejšnjega družbenega premoženja s posojili skladov in minstrstev za naložbeno preobrazbo; za fiktivna sredstva državnih poroštev, ki znižujejo obrestno mero bančnih posojil itd. V to skupino sodi 6,7 milijarde tolarjev sredstev od privatizacijskih kupnin, 15 milijard tolarjev poroštev države za bančna posojila, 20 milijard za poroštva za restruk-turiranje dolgov, 4 milijarde tolarjev za sodelovanje pri programih Phare in drugih oblikah tuje tehnične pomoči. Vsekakor pa je treba prišteti, k transferjem iz proračuna v gospodarstvo še nekatere očem bolj skrite proračunske postavke, meni Peter Suvorov: 5,5 milijarde za temeljne in aplikativne raziskave, 3,7 Intervencionizem v gospodarstvu poznajo sicer v raznih oblikah vse driave. Njegova prava vloga bi morala biti ustvarjanje razmer, v katerih bi gospodarstvo povečevalo dobičke. Ne bi pa smel gasiti požarov. milijarde za usposabljanje in razvoj larjev za državne štipendije. Vsa ta znanstvenih kadrov, 277 milijonov sredstva so razdeljena na podlagi tolarjev za spodbujanje učinkovite razpisov; vse skupaj znaša skoraj rabe energije in uporabe obnovljivih 34 milijard tolarjev ali 1,41 -odstotni virov energije, 15,5 milijarde za delež družbenega bmto proizvoda, zaposlovanje ter 8,8 milijarde to- Država torej velik del sredstev. kijih zbere s prispevki in davki ter drugimi obremenitvami, vrne gospodarstvu, vendar pa jih razdeli po svoji presoji. Pri tem pa po mnenju prenekaterega gospodarstvenika dela napake; precej denarja se porazgubi za pokritje stroškov državnih institucij, ki skrbijo za prerazdeljevanje denarja. Lojze Deželak, direktor Kolinske, je za Glas gospodarstva o državnem in-tervencionizmu povedal, da ga sicer poznajo v vseh državah, da pa . poseg države ne sme samo gasiti požarov. Pravi poseg bi bil po njegovem podpora programom, ki bi podjetjem pomagali ustvariti večje dobičke. Intervencionizma, ki rešuje izgubarje, Deželak ne podpira. Vladaje lani in letos znižala nekatere dajatve, vendar pa vneto išče nove vire davkov, s katerimi bi praznino, nastalo v proračunu, zapolnila, namesto da bi poskrbela za ra-cionalizacijo dela v državni administraciji in pri drugih porabnikih javnih financ ter tako poskrbela za zmanjšanje javne porabe. B. R. Upravni odbor Sklada za razvoj malega gospodarstva se je odločil '%/' -v STEČAJ ZA EME INŽENIRING Pomočnik direktorja sklada za razvoj malega gospodarstva Zoran Širca dnjo. Bil je dovolj prepričljiv, da sta nam je povedal, da podjetja EME inženiring, d. o. o., iz Slovenske Bistrice v začetku julija odbor za gospodarstvo ne bo mogoče rešiti pred stečajem, ki je bil predlagan že konec marca le- • in odbor za nadzor javnih financ ter tos. Podjetje je postalo javnosti znano pred petimi leti, ko so v njem za meter proračuna državnega zbora predlagala, podaljšali Citroenovo limuzino XM.Vsi upi podjetja so bili oprti na proizvodnjo naj ne bi hiteli s stečaji podjetij, ka- podaljšanih Citroenovih limuzin, vendar pa ni stekla. Lastnik je potem zamenjal terih lastniki so najemali posojila z proizvodni program. Domnevalje namreč, da bo lahko predeloval Volkswa- jamstvom Sklada za razvoj malega gnove kombije, na koncu pa pristal pri dodelavnih poslih za BMW. To ni gospodarstva (teh potem niso vračali), zadoščalo za zaposlitev predvidenih 45o delavcev niti za pokritje finančnih Zlasti naj bi še enkrat preverili in obveznosti. pregledali možnosti, ki jih je oblju- bljal lastnik podjetja EME inženiring. Lastnik podjetja si je namreč spo- vračati, je bil konec marca letos dan d. o. o. Škoda se je zdelo s prehitro sodil ob jamstvu Sklada za razvoj ma- predlog za stečaj podjetja. Podjetnik odločitvijo o stečaju zapravili več lega gospodarstva v letih 1992 in pa je obljubljal nove projekte, ki bi kakor sto delovnih mes^t. 1993 pri več bankah skupno kar 2 mi- povrnili stare dolgove in na novo na- Odločitev o stečaju pa je zdaj ne- lijona mark. Ker posojil ni mogel jeta posojila, potrebna za proizvo- ovrgljiva. Poslovne banke, partnerice podjetja EME inženiring, namreč niso voljne znova posojati denarja temu podjetju. Podjetje bi se stečaja rešilo le, če bi lastnik lahko poravnal stare finančne obveznosti (ki jih je sicer moral prevzeti Sklad za razvoj malega gospodarstva zaradi jamstva) in vzbudil zaupanje v drugih bankah. Ali pa če bi našel banke, ki bi bile pripravljene prevzeti breme starih dolgov ter posoditi denar za novo proizvodnjo. Ne eno ne drugo se ni zgodilo, prav tako ni nobenih oprijemljivih obetov za novo proizvodnjo. Ker podjetju EME inženiring še za uresničitev prvotnih poslovnih načrtov primanjkujeta 2 milijona mark. Slovenska jug in sever: neenakomeren razvoj RAZLIKE V RAZVITOSTI SE VEČAJO Lani so se razlike v razvitosti med posameznimi deli Slovenije povečale. Strokovnjaki z urada za makroekonomske analize in razvoj menijo, da so vzroki za to trije. Najprej omenjajo manjše nihanje poslovnih rezultatov v velikih regijah, strukturne spremembe gospodarstva, nazadnje pa še nihajočo konjunkturo. Čeprav ekonomska politika vpliva na gospodarske rezultate v posameznih regijah (opazen je njen vpliv pri sanaciji železarstva v koroški regiji), pa ni bila nikoli celostna. Politika Slovenije je taka dvajset let. V začetku je bila omejena na gospodarsko manj razvita, po letu 1990 pa na demografsko ogrožena območja. Vendar se delež sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij iz leta v leto zmanjšuje. Lani ni bil večji od pet stotink družbenega bruto proizvoda, štiri leta prej pa je bil štirikrat večji. Zato pa se iz leta v leto povečujejo sredstva, ki jih ekonomska politika namenja za posege v gospodarstvo, namenjene reševanju problemov v razvitejših industrijskih okoljih. Velikost in raznolikost sestave gospodarstva sta dejavnika, ki dobro vplivata na rezultate v regiji. V taki regiji je nihanje poslovnih rezultatov manjše kot v majhnih, saj se tudi velik del strukturne preobrazbe uredi znotraj velike regije. V velikih regijah so tudi sedeži številnih podjetij, katerih rezultati so prikazani v regiji, kjer je sedež podjetja, in ne v regiji, kjer so nastali.To pa tudi povečuje razlike med regijami. Največja regija je osrednja slovenska. V njej je bilo lani registriranih 42 odstotkov vseh slovenskih podjetij in 32 odstotkov vseh zaposlenih. V njej nastaja največ novih podjetij (rastje 11,5-odstotna), naj višja pa je tudi rast zaposlenosti (4,2-odstotna). Tudi delež dodane bruto vrednosti je v osrednji slovenski regiji najvišji: po podatkih lanskih zaključnih računov je dosegel 37,7 odstotka. Daleč za njim so preostale regije: savinjska 11,7 odstotka, podravska 11,1, povsem na repu pa so spodnjesavska in koroška regija s po 2,5 odstotnim deležem dodane vrednosti, zasavska z 2,4 odstotnim in kraška z 1,6 odstotnim deležem bruto dodane vrednosti. Zelo neugodno za enakomernejši razvoj regij je dejstvo, da se delež dodane bruto vrednosti v najbolj razvitih regijah veča, v manj razvitih pa pada. Razvojno so na boljšem tudi regije, ki imajo nadpovprečni delež storitvenih in nemenjalnih sektorjev, torej boljšo gospodarsko strukturo. Te privabljajo gospodarsko rast in si izboljšujejo re--lativni položaj. Okoli 70 odstotkov prihodkov v osrednji slovenski in obalno -kraški regiji prispevajo storitvene dejavnosti. In čeprav je rast storitvenega sektoija naj večja v pomurski, spodnji 'posavski in podravski regiji (od 5,3 do 8,8 odstotka), to ne zadošča za večje izboljšanje razmer, ker je pač delež industrije v teh regijah zelo visok. Velik delež industrije( zlasti težke) v gospodarski strukturi regije je lani močno vplival na slabšanje rezultatov. Prav tako tudi velik delež kmetijstva in menjalnih sektorjev v posamezni regiji. V gorenjski in koroški regiji - v teh prihodki industrijskih podjetij ustvarijo od 69 do 73 odstotkov vseh prihodkov gospodarskih družb v regiji - seje skoncentriralo tudi 45 odstotkov neto izgub slovenskih gospodarskih družb. Zlasti težaven pa je položaj v nekdaj izrazito industrijski podravski regiji: čeprav je zdaj delež industrije v prihodku regije nizek, izguba ostaja visoka in dosega okrog 45 odstotkov izgube gospodarskih družb v Sloveniji. To je posledica prestrukturiranja tamkajšnjega gospodarstva: od starih podjetij ostajajo le še imena in izgube. Vendar pa preživeli deli nekdanjih industrijskih velikanov z nižjimi prihodki ustvarjajo boljše rezultate. Zato sta rast družbenega bruto proizvoda na prebivalca in bruto dobička na zaposlenega med najvišjimi v Sloveniji. Nagospodarske dosežke so lani precej vplivale konjunktume razmere. Manjše povpraševanje po naših izdelkih v tujini in tudi doma ter neugodne medvalutne spremembe so regije različno močno prizadele. Čeprav seje izvoz realno povečal, se je delež prihodkov od izvoza v vseh regijah zmanjšal. Najbolj izvozno naravnana regija v Sloveniji je Dolenjska, BREME IZGUB V REGIJI saj na tujem zasluži več kakor dvakrat tolikšen delež kot Slovenijav povprečju, in ima razmeroma dobre rezultate. Predelovalna industrija kot njen največji izvoznikje imela celo edina v regiji neto dobiček, v vseh dragih regijah pa je imela neto izgubo. Slabše so se odrezale izvozno naravnane delovno intenzivne dejavnosti in regije, v katerih imajo le-te pomemben delež v strukturi. Na Gorenjskem, na primer, so podjetja tekstilne in obutvene industrije ustvarila kar 29 odstotkov lanske izgube slovenskega gospodarstva. Dobro so na izboljšanje gospodarskih rezultatov vplivali tudi posegi ekonomske politike. V koroški regiji seje zaradi državne pomoči železarstvu izguba zmanjšala za tretjino. Najbolj pa se je izguba zmanjšala v dolenjski regiji, za polovico. Žal pa se je v nekaterih, na primer v spodnji posavski, zasavski in kraški. Poseben primer je podravska regja, saj jih od vseh zaposlenih skoraj 42 odstkov dela v podjetjih z izgubo. Neto dobiček seje povečal samo v osrednji slovenski, obalno - kraški in dolenjski regiji, v drugih pa je neto rezultat nominalno ostal bolj ali manj enak lanskemu. B. R. 2 I I I > ! 1 I 300 200 Osrednj eslovensl« Gorenjsl* Stvinjsla Pomursl« Podravsla Spodnje posavska Oba bo-kraška Goriška Dolenj sla Kraška Koroška Zasavska cn LETO 1994 sa LETO 1995 ___SLOVENSKO POVPREČJE Vir podatkov: Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, preračuni ZMAR je upravni odbor Sklada za razvoj malega gospodarstva zlahka potrdil že konec marca sprejeto odločitev o stečaju. To podjetje pa je le eno izmed tistih, ki jim je sklad odobril jamstvo za najetje posojil pri bankah in s tem prevzel nase odgovornost za povrnitev teh sredstev, če jih posojilojemalci nebi vrnili. EME inženiring in še nekaj posjilojemalcev posojil niso povrnili in s tem sklad obremenili za približno 12 milijonov mark. Dejavnost skladnje s to obveznostjo tako rekoč ohromljena. Podeljuje le državna jamstva; letos jih je podelil 59 za dolgoročna posojila v skupni vrednosti prek 956 milijonov tolarjev. Sklad sam pa bo v septembru predstavil sanacijski program z rešitvami problemov. Potrebna bo še precejšnja dokapitalizacija, čeprav gaje letos vlada že dvakrat dokapitalizirala, prvič je iz proračuna namenila 660, drugič pa še 121 milijonov tolaijev. Toda to ne zadošča niti za pokritje vseh obveznosti do bank, ki izvirajo iz vnovčenih jamstev. Da bi v prihodnje posloval normalno, bi morali imeti rizični sklad; iz njega bi črpal sredstva, potrbna v podobnih primerih, torej ko bi dajal jamstva za financiranje slabih projektov. Dokler ne bo mogel poslovati normalno in brez starih finančnih obveznosti, podjetnikom ne bo podeljeval jamstev pri najemanje posojil. B. R. fr . ............. ...... . S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE 96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956^ akaa mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm » Naročilnica. - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno I naročamo.........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% I p. davek). Naročeno pošljite na naslov:......................... 1 Ulica, poštna št., kraj:........................................ I Ime in priimek podpisnika:...................................... | 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika........................ 14. avgusta 1996 B Pežavska enelnesf Iz zgodovine delavskega gibanja Z1V1JRN.ISKA RAZPOTJA KAKO SMO ZASNOVALI STAVKO TEKSTILCEV PRED 60. LETI Prav v sedanjih letih, ko smo po desetietjih razvoja, vsestranskega vzpona in rasti družbenega standarda tudi pri nas prišli v težave, je prav, da pomislimo na nekdanje čase, čase pred pol stoletja, ko so slovenski tekstilci morali začeti stavko. Sedanja generacija si težko predstavlja, kako skromno je moral živeti zlasti delavec v tistih časih in kako težko je moral delati, da je izpolnil zahtevane norme. boljševanju položaja v organiziranju delavcev. Če so bili delavci organizirani... Po letih hudega terorja in diktature je začela znova delovati Razen v Tržiču za tekstilne delavce ni bilo stanovanj. Delavske družine so živele po starih lesenih bajtah ali gostovale v enosobnih prostorih. Zaslužki so bili majhni. Seveda so bile cene živil nizke. Bolje so shajali delavci, ki so imeli doma zemljo in živino, da niso bili prisiljeni vsega kupiti. Za primerja- V tekstilni industriji... vo: pridna tkalka je zaslužila do 600 din na mesec (tedaj je veljal 1 dolar 56 din). Najemnina za dvosobno stanovanje je znašala prek 300 din na mesec. Seveda so bili delavčevi dohodki veliko prenizki za tako stanovanje, zato so lahko imeli večja stanovanja le uradniki in podobni višji poklici. Za graditev hiš ni bilo nobenih posojil, vsakdo je moral z naj večjim odrekanjem varčevati, da si je po mnogih letih postavil majhno hišico. Na delo ni bilo mogoče priti z avtobusom. Avto je bil seveda razkošje za bogate ljudi, tovarnarje, advokate, trgovce in podobne. Oddaljeni so se na delo vozili z vlakom ali s kolesom, največ pa peš, tudi po uro in več hitre hoje. Tovarnarji niso dovoljevali nobenih sindikatov. Mojstri in obrato-vodje so bili tujci s plačami po 3000 din na mesec in več. To jim je omogočalo res lepo življenje pri nas. Poleg tega so imeli vso oblast nad delavci, še posebno nad dekleti -te so bile med zaposlenimi v večini. Zlorab te oblasti ni bilo malo. V teh časih so bili tekstilni delavci, posebno ženske najslabše plačani in resnično tujci, brezpravni tujci v svoji lastni domovini, skupaj z mnogimi drugimi delavci, dninarji, bajtarji in kajžarji predvojne Jugoslavije. Revščina delovnih ljudi pa »Malo je še živih organizatorjev tega spopada tekstilcev pred 50 leti. Veliko jih je padlo v NOB, drugi pa so umrli po vojni. Te vrstice pa sem zapisal, da bi sedanji rok vedel, kako hudo je bilo v tistih časih življenje večine ljudi in zakaj so šli slovenski ljudje v boje takrat in nato še v letih 1941-1945. e se je začela že daleč nazaj, pred 80 leti v časihAvstro-ogrske monarhije, ko so si obubožane slovenske množice morale pomagati predvsem z izseljevanjem v Ameriko in druge dežele, ki so iskale delavce. Možnosti za izseljevanje so se po krizi v Jetih 1930-33 zmanjšale ali zaprte. Zato je bila nujna pot k iz- Komunistična partija. V okvirih sindikatov so se okrepila mezdna gibanja proti podjetniški samovolji in pritiskom policijskega aparata. Kjer so bili delavci dobro organizirani, so tudi dosegli kolektivne pogodbe, boljše delovne razmere in višje mezde. Tako je bilo posebno v železarni na Jesenicah, saj so delavci na najnižje plačanih delovnih mestih zaslužili dvakrat več kot najboljši tkalci in predil-ci v kranjskih in drugih tekstilnih tovarnah. Del delavcev je bil v Kranju že takrat razmeroma dobro organiziran, in to predvsem v tovarni gume. Bojevit sindikat so imeli tudi gradbinci. Svoj sedež so imele delavske organizacije v nekdanji gostilni »Pri Semenu« v Tavčarjevi ulici. Tam je delovalo tudi delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. V tekstilni industriji niso trpeli sindikatov. Le majhen del najbolj zavednih tekstilnih delavcev je sodeloval v »Svobodi«, nekateri so bili tudi pri krščanskih socialistih; ti so imeli sedež v delavskem domu pri savskem mostu. V 1. 1934, ko so me na Jesenicah vključili v ilegalno politično delo, sem deloval v Blejskem kotu in Bohinju. V začetku 1. 1935 me je jeseniški komite v soglasju s takratnim pokrajinskim komitejem v Ljubljani zadolžil za organizacijo množice mladih tekstilcev v Kranju. Prepričal naj bi jih, daje izboljšanje položaja mogoče le z močnim sindikalnim gibanjem. Dobil sem nekaj naslovov starejših članov sindikata v Kranju in okolici. Prek njih sem izvedel nekaj več. Vsi so me napotili k Semenu.Včlanil sem se v delavsko prosvetno društvo »Svoboda« in tam kaj hitro našel stik s skupinami levo usmerjenih delavcev. »Dolgo, predolgo in težko smo čakali, da nas partija najde«, mi je rekel pokojni Rudi Papež, takrat delavec v Jugo-bruni. Navezali smo stike z vsemi tovarnami in pripravljali celice KP za ilegalno delo. Goloroki in ubogi Tako sem že sredi avgusta 1935 obvestil pokrajinski komite (PK) v Ljubljani, daje sklicana okrajna konferenca v Kranju. Bila je neke sobote popoldne v gozdičku pri Drulovki. Prišel je tudi predstavnik PK. Bilo nas je kakih 15. Ker sem vedel, da bo sestanek precej dolg sem kupil dve štruci kruha. Pojedli smo ga kake tri ure po začetku. Seveda je bila glavna tema, kako spraviti ljudi v sindikate, kako priti do kolektivne pogodbe in boljših dohodkov. Prikazovali smo nevarnost fašizma, ki je bil takrat na pohodu, razvijanje delavskih gibanj v okviru Ljudske fronte v Franciji, delovanje nemških agentov itd. V kratkem odmoru, ko smo razdelili tiste štruce in pomalica-li, mi je eden od tovarišev rekel: »Vsi skupaj imamo sedaj v žepih komaj več kot 100 din, še bicikle imajo le nekateri. Poglej vso tole bogatijo pred nami (Kranj in tovarne so ležale kot na dlani), le kako naj bi reveži, goloroki in ubogi kaj opravili proti taki moči?« To pripombo sem uporabil v nadaljevanju tega sestanka za razlago moči organiziranih delavcev in zgodovine njihovih gibanj po svetu. Ko smo se tako zbližali z najbolj dejavnimi ter začeli politično delo po vaseh in tovarnah, so bila nenehna tema naših pogovorov vprašanja, kako in na kakšen način doslej nezavedne, v svoja mirna vaška okolja vraščene ljudi sploh pripraviti do tega, da bodo upali storiti karkoli proti volji svojih šefov, mojstrov in gospodarjev. Na jesen 1. 1935 sem že postal zelo sumljiv policiji. Moral sem zapustiti tovarno Tekstilindus; v njej sem delal od začetka tega leta. Postal sem monter za izolacije. Potoval sem za delom po raznih tovarnah, vendar sem bil vsaka dva tedna v Kranju. delavcem v Kranju: Tomincu, Papežu,Teranu in še nekaj tovarišem. Pritegniti bi morali vse tekstilce v Sloveniji, saj so bili vsi v težavnem položaju. Stavka bi morala potekati brez vnaprej zagotovljenih skladov, ker jih ni bilo. Nasloniti seje bilo treba na sodelovanje in pomoč (sedaj prav, saj bo stavka uspela le, če bo presenečenje. Verjetno bi še živi organizatorji znali povedati, kdaj je partijska organizacija v Kranju začela širše priprave. Sam lahko povem še eno podrobnost. V avgustu 1936 sem bil na delu v Mariboru. Tudi ma- ■>Prav v sedanjih letih, ko smo po desetletjih razsoja, vsestranskega vzpona in rasti družbenega standarda tudi pri nas prišli v težave, je prav, da pomislimo na nekdanje čase, čase pred pol stoletja, ko so slovenski tekstilci morali začeti stavko. Sedanja genera-cija si težko predstavlja, kako skromno je moral živeti zlasti delavec v tistih časih in kako težko je moral delati, da je izpolnil zahtevane norme.« temu rečemo: solidarnost) kmetov, trgovcev, obrtnikov in delovnih ljudi, saj so bili vsi odvisni od dohodkov delavcev; tako so delali v Franciji. Stavka naj bi bila avgusta, ko je na polju dovolj hrane, po drugi strani pa imajo takrat podjetniki veliko naročil blaga za zimo. Vsi delavci naj bi ostali na svojih mestih v tovarnah do konca stavke. Vse mora biti pripravljeno v največji tajnosti. Stroje in blago je treba tako zavarovati, da nam ne bi mogli očitati, da smo naredili škodo. Ko bodo zatulile sirene, naj bodo po vaseh pripravljene skupine z ročnimi vozički, da bodo takoj začnele zbirati hrano in jo hitro voziti v tovarne. Računali smo, da bi lahko žandarji blokirali ceste in dohode v tovarne ter ovirali dovoz hrane. Pripraviti je bilo treba prostore in kotle za kuhanje hrane, »štrajk« ne sme biti »rdeč«, torej naj bi vsa društva in organizacije prenesli svojo dejavnost neposredno v tovarne. Igralske ekipe naj pripravijo odre za zabavne igre, člani Sokola naj priporočajo ..jim tudi danes trda prede. Pri branju časopisov sem opazil zelo obširna poročila o štrajkih in Ljudski fronti v Franciji. Posebno beograjska »Politika« je o tem pisala zelo obširno. Eno teh poročil, bilo je na celi strani, je bilo posebno podrobno. Shranil sem ga in večkrat prebral. Zbral sem še nekaj podrobnih člankov o teh gibanjih in si tako ustvaril sliko, kaj je treba narediti v Kranju. telovadbo, pevski zbori naj pojejo, pobožni ljudje naj improvizirajo kapele in molijo litanije in za uspeh stavke. Za mladino naj bi organizirali še skupne plesne vaje, za starejše ženske pletenje in ročna dela. Uvesti je bilo treba takoj dežurne straže itd. Stavka presenečenja riborski tekstilci so podpirali množični štrajk. Vendar so bile zveze z Ljubljano in Kranjem zaradi hitrega razvoja dogodkov le prepočasne. Zato sem tovarišem iz na novo formiranega mariborskega stavkovnega odbora kar najbolj natančno pojasnil, kako naj se po zgledu Kranjčanov organizirajo. Verjetno so bili prepričani, da prihajam naravnost iz Kranja. V Celju in okolici so tekstilne tovarne še delale. S pokojnim tov. Les-kovškem-Luko sva organizirala sestanek delavskih zaupnikov v gostilni »Pri Amerikancu« v Gaberju; dogovoril naj bi se še o stavki tekstilcev v Celju. Vendar je to izvohala policija. Z Lukom sva ušla skozi straniščno okno, drugi pa so imeli na mizi papirje, kot da se dogovarjajo za pevski nastop. Stavke v Celju potem ni bilo. Potek dogodkov v avgustu 1936 je pokazal, da smo razmere pravilno ocenili. Dotlej neorganizirani delavci so zdržali 3 tedne v zasedenih tovarnah. Iz njih so se umaknili šele po napadu močnega odreda žandarjev, policije in plačancev. Materialna pomoč stavkajočim je bila velika, saj so na poziv delegatov iz tovarn mnogi kmetje zapregli konje, naložili hrane, pa.še ročne vozičke, češ, boste videli v tovarnah, da smo z vami. Končni uspeh velikega boja sta bili kolektivna pogodba in ugoditev mnogih zahtevam delavcev za boljše delovne razmere. Organizatorji in člani stavkovnih odborov pa so te uspehe drago plačali. Enainsedemdeset je bilo odpuščenih. Znašli so se na črnih seznamih, tako da jih nihče ni smel zaposliti. Del jih je pod najtršimi pogoji ustanovil tekstilno zadrugo vTominčevi drvarnici v Stražišču. Malo je še živih organizatorjev tega spopada tekstilcev pred 50 leti. Veliko jih je padlo v NOB, drugi pa so umrli po vojni. Te vrstice pa sem zapisal, da bi sedanji rod vedel, kako hudo je bilo v tistih časih življenje večine ljudi in zakaj so šli slovenski ljudje v boje takrat in nato še v letih 1941-1945. Jože Jan, Ljubljana £> Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4,1000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike: (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU - Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311-956. j ______________________________NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), Sindikati morajo imeti veliko denarja Pri nas je tedaj veljalo načelo, da morajo sindikati imeti veliko denarja, če hočejo s stavko kaj doseči. Tako razočaranje sem neposredno doživel tudi sam, v stavki, ki smo jo tisto jesen začeli v manjši tekstilni tovarni Weilgoni na Viču v Ljubljani, skupaj s pokojno Rezko Južna (narodni heroj, padla 1942, pokopana v Mošnjah na Gorenjskem).Takoje v meni dozorel predlog. V decembru 1935 ali vjanuatju 1936 sem ga predstavil najožjim so- Moj predlog so ti tovariši še dopolnili in se že vnaprej dogovorili, kako se bodo organizirali v posameznih tovarnah. Ob vsem tem pa je bilo treba ohraniti najstrožjo konspiracijo in ničesar zapisati. Vse naj bi bilo v glavah. Koje bila v aprilu 1936 partijska konferenca na Vodiški planini na Jelovici, seje o stavki govorilo kot o povsem gotovi stvari, toda ne o podrobnostih organizacije. Kasneje sem povedal Stanku Žagarju, kaj smo se dogovorili v ožjem krogu. Sprva se je jezil, da pred organizacijo ne bi smeli ničesar skrivati, vendar je nato ugotovil, daje tako ....... izvod(ov) pod zap. št. (2), ....... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ....... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: .. Ulica, poštna št., kraj: ............................. Ime in priimek podpisnika: ........................... Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: ..................... žig Podpis naročnika ................. Delavska enotnost 14. avgusta 1996 iii VELIKI MOGUL INDIJE DEPARTMA V FRANCIJI AMORET TROPSKO DREVO 11. OCE FRANCOSKI HSATEU (Owrles) KOCINA ITALIJANSKI NOGOMETNI KLUB VRSTA VRBE ZANIČLJIV IZRAZ ZA AMERIČANA ANGLEŠKI ZGODOVINAR (Jota) DRUGO NAJVECJE MESTO V EGIPTU OPORTUNIST GRSKIFILOZOE ANGLEŠKI PEVEC GESLO. VODILO GRŠKA BOGINJA ZMAG! ► KRAJ PRI OPATIJI KAREL OŠTIR FRANCOSKI PRAVNIK (Rene) LESENA ZGRADBA lotor. . Borut 1 tem INDIJANSKA BOJNA SEKIRA PISMEN IZDELEK ANGLEŠKI HUMANIST (Thomas) ▼ ANTIČNO MESTO VBITNIJI KITAJSKO GIASBILO ANGLEŠKI FIZIK (Jota) TERMIN PISATELJ MURNIK KOŽNI ZAJEOAIEC PERUTNINE KIRURŠKA IGLA * GRŠKA Črka GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE KRMILO PRI KOLESU GOSTINSKI DEUVEC GOLTANEC OTOK OB FRANCOSKI OBALI KRMA ZA KONJE MORSKA PTICA NEMŠKA PEVKA DOMAČINSKI VOJAK V AFRIKI VOJAŠKI POHOD TENIŠKA IGRALKA HUBER MORSKA RIBA SKLADATELJ SAVIN ZGODOVINSKO ZATOČIŠČE POD SKALNIM PREVISOM TELUR LUKA V PANAMI IGRALEC VENTURA DRŽAVA V AZIJI HOLMU LJUDJE V ORGANIZACIJI INKOVSKI VLADAR LUKA V IZRAELU Škotski nobelovec (Jota bj PODZEMNI Žužkojed GLAVNI STEVNIK SATIRIK BUCHIVALD grSkiletaeec RIMSKI KRALJ OSEBNI ZAIMEK UMA THORTON RAZLIČNA VOKALA UČENJE NAIVISJI INDIJSKI BOG DRNOVŠKOV PES AMERIŠKA PEVKA (Diano) ZAŠČITNIK PRAVOSLAVNEGA SAMOSTANA PREPROSTA SKICA MAMINA SESTRA POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št, 38 Rešitve nam pošljite do 20. avgusta 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št.38 Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2), - 5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4) - 2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 36: KAMILIČNI ČAJ, IZIDOR CANKAR, TIRENA, ADAR, RAJKO, NOS, LOŽ, SORA, LECT, KONJ, SPETKA, BORISLAV, PAPUA, NAGA, BR, BK, EDIP, SAL, ROP, MORA, NARASTEK, LATERAN, GV, RAISA SMETANINA, LIK, NP, NOIRET, ACS, ENAKOST, SLON, ANIT, RADIKAL, ANT, LANA Izžrebani reševalci nagradne križanke št 36: 1. Tomislav Viher, Podvin 11,3310 Žalec, 2. Vera Janežič, Kančeva 14, 1000 Ljubljana, 3. Marija Ceglar, Na Jami 3, 1000 Ljubljana, 4. Peter Meh, C. žalskega tabora 5a, 3310 Žalec, Križanko pripravil 5. Minka Lavtar, Stara Loka 134,4220 Škofja Loka Nagrade bomo poslali po pošti I NAGRADNI SKLAD Ta teden sta praktični nagradi v naž nagradni sklad prispevala: • Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: Hala Tivoli, Celovška 25, tel.: 061/1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25. ^ Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 31 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15130 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1. BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb -tri spalnice, kuhinja, dnevna soba; kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru. 2. KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 3. MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.750,00 SIT, polni penzion 3.750,00 SIT. 4. POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI-spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM. 5. RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. 6. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 68 DEM. 7. BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov. 8. SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion 26 DEM. 9. ČATEŽ-štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe je 75 DEM. 10. ROGLA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust. 11. MORAVSKE TOPLICE - kontejner za 5 oseb. Cena 66 DEM. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja. Informacija sindikalnim zaupnikom ATRIS v času dopustov v avgustu razpolaga z vrsto počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog. Objavite našo ponudbo v vašem glasilu. B. DOPUST11996 - POLETJE 1996 OD 22. 6. DO 5. 9. 1. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 3. POKLJUKA— dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 47 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.750 SIT. 6. UMAG - hotel ISTRA-7 dni, najem 414 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM. 7. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 8. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa. Termini v septembru. 9. NOVIGRAD - KASTANJA - izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo.Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje. Cene: - apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM - bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM - lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe - nočitev 14 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno. 10. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 442 DEM* - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 540 DEM* - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 435 DEM* - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 359 DEM* - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 90 DEM*, za 4 osebe 102 DEM* - apartmaji LUNA za 3 osebe 98 DEM*, za 4 osebe 116 DEM - apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 110 DEM*, za 4-6 oseb 130 DEM*. 11. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini v septembru. 12. OTOK CRES - ZAGLAV- garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni. Prosto od 26. 8. 1996-cena 76 DEM na dan. 13. PULA-MEDULIN-sistem Fortuna-hoteli, paviljoni, apartmaji; Kraj bivanja je znan 5 dni pred odhodom. 14. OTOK PAG - Novalja - apartmaji v privatnih hišah za 2, 3, 4 ali 5 oseb. Cena 25 DEM na osebo na dan. PAG-DRUŽINSKI HOTELTONV - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. Prosto po 17. avgustu. 15. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 385 DEM* - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*. 16. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 455 DEM*, za 4 osebe 732 DEM*, za 6 oseb 905 DEM. 17. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 420 DEM* - hotel MARKO POLO - polpenzion 346 DEM* - apartmaji BON REPOS za 2 osebi 490 DE *, za 4 osebe 595 DEM*, za 6 oseb 770 DEM*. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 18. KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 19. RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM. 20. PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 80 DEM/osebo in za 4 osebe 58 DEM.Termini 2. 8.-9. 8. in 9. 8.-16. 8. veliki. 21. KLUB PALAČE PORTOROŽ - Hotel Neptun , 5 dnevni polpenzion 295 DEM, 7dnevni polpenzion 399 DEM. - Hotel Mirna, 5 nočitev z zajtrkom 210 DEM, 7dni 294 DEM. 22. SAVUDRIJA - Monteneta - štiriposteljne hišice, TWC, polpenzion 42 DEM, otroci do 10. leta imajo 30 % popusta. * - znižane cene hotelskih storitev za 6%. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZUTPO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleli, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo. 2. IZOLA - ribji piknik in ogled morskega dna. Pokličite za pripravo vašega programa. 4. DOLINA SOČE- ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev. 6. PARIZ - v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, plačilo v treh obrokih. Prijave do 15. 9.1996. Zelo ugodna ponudba. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri s cca. 350 ležišči. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA 1. NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM. 2. ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM. 3. TURČIJA - KAPADOKIJA - odhod 29. avgusta, 7 dni, cena 1130 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa I. SEJMI 1. HANNOVER - CEBIT-HOME - osebni računalniki, od 28. 8. do 1.9. 2. PARIZ - sejem ženske konfekcije, za mlade, in moška konfekcija. Od 6. do 9. septembra. 3. FRANKFURT - Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalke, od. 10. do 15. septembra. 4. KOLN - Fotokina, 18. do 23. september 5. HANNOVER - IAA- vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebne namene, od 21. do 29. septembra. 6. PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra. 7. ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra 8. ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, od 14. do 17. oktobra. 9. BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996. 10. OKTOBERFEST - Munchen -21.9 do 9.10. Program za skupine. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi 20 dni zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Pri odpovedi krajši kot 10 dni zaračunamo 80% celotne cene aranžmaja. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40, 30,30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze