f-f
Obrezija 12, 61411 IZLAKE tel.: 0601/73 532, 74 032, 74 132 fax: 0601/73 737
f
V.

ELEKTROPROM d o o
ELEKTROINSTALACIJE
ELEKTRONIKA
VELEPRODAJA
TRGOVINA MAKRO KISOVEC:
Loke 22
-	barvni TV GORENJE 51 TTX 44.890 SIT
-	velika izbira lestencev že od 790 SIT
-	glasbeni stolp CROWN 14.890 SIT
-	razprodaja CD plošč
-	suho-rnokri sesalec EINHALL 15.900 SIT
-	mini gl. stolp PHILIPS na 6 obrokov brez obresti ali 10% popusta na gotovinsko plačilo
POZOR POZOR POZOR POZOR POZOR
V četrtek (7.4.1994), petek in soboto bo velika razstavno prodajna akcija v Delavskem domu v Zagorju od 9 do 20 ure vsak dan. Lahko si boste ogledali peči in vso ostalo opremo za centralno kurjavo in ogrevanje. Predstavili pa vam bomo tudi nekaj ostalih artiklov iz našega prodajnega programa.
Poleg ogleda Vam bomo omogočili tudi svetovanje in nakup po ugodnejših cenah.
1
Vljudno vabljeni na našo predstavitev.
I	MALGAJ
RENAULT
Bogatejša oprema:
servo volan	- nove zadnje luči
-	daljinsko centralno	- širše bočne zaščitne
zaklepanje	letve
•	novi sedeži	- ogrevana In električno
■ bočne ojačitve	nastavljiva ogledala
v vratih	(oprema RT)
-	zategovala varnostnih	- armaturna plošča
pasov	. y.	tip BACCAFLA
*	varnostni pasovi zadaj	(oprema RT)
Izboljšan motor 1200 In 1400 ccm
... ....	..v.;.;.v.v.v.-X-'-X-XvX-X
||jjp(Va za!ogi^še omejena količina CUO FAZA 15V
..
fHps
RABLJENA VOZILA: (z garancijo)
i^TŠSm -aJKS/tk* «ii
50500 km 1.341 900 SIT 43.400 1.572,900 SIT	x
- R-5 CAMPUS diesel 7/92 I * HYUNDAI PONY 1.5GLS8/92 I 40700 km 963.963 SIT	22,000 km 1.226.862 SIT	I
TRGOVINA
d.o.o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
.
a

Konjšica.
NASLOVNICA: AO Umi Klemen
foto: Tomo Brezovar
PTCvcvsiUfJV****: :	: V'.-FWF'VfyP *** o**«*jjc*vM «a :	UM M« ft~X4<A UV • '4	• •." ••
mslovensten* porekla zapo^avlj^n in nepravičen, Preko 2ve*e,
iri	KI	tra	ri	4..^ .4,.l_:
I^IW V	'
Ustanovitev nove zveze
Trbovlje - Iniciativni odbor ra ustanovitev Zvere neslovenskih
listano,^	Vi W,,	A
J N
potegavščina le to in nič drugega. Nekateri nam še danes zamerijo. Upamo, da bo letos drugače. Seveda se nismo mogli izogniti prvemu aprilu, saj izidemo ravno na ta dan. In še nekaj. Tisti, ki bo prvi sporočil točno število prvoaprilskih v tej številki in jih tudi naštel, bo dobival Zasavca zastonj do prvega aprila prihodnje leto. Opozarjam pa vas, da je v tem Zasavcu žal tudi precej resničnih vesti, za katere bi tudi sami raje videli, da bi bile prvoaprilske. Pa še to: naša ponudba velja le do petka, 1. aprila, do 13. ure. Pokličite v uredništvo.
Vsem želim prijetno in mirno praznovanje velikonočnih praznikov.	. ,
• UVODNIK •
Lani smo imeli v uredništvu zaradi prvoaprilske
«■P

r ©
w
V ogledalu:Tomaž Drnovšek
Velikonočni prazniki Od Izlak do Čemšenika

m


m
«a l . . •■.V' . \
Up
Rudarji ne delajo
Damjaki na kmetiji
Dr. Franc M. Dolinar:
O zgodovini in Slovencih
Pokojnine dol
Zasavska plesna revija
Na prvem maturantskem plesu
Vlom v zagorsko občino
Znani Slovenci v zasavskih gostilnah
Čebela je čudo narave
Starost je lepa
Izredno stanje
KOLEDAR
DOGAJANJ
21.	marca - Ponedeljek jc ta dan, je prvi pomladanski dan in v Zasavju mine brez posebnosti.
22.	marca - Zagorska Svca od najnovejših makedonskih ukrepov, uvedbe nekaterih posebnih dajatev in posebnih izvoznih dajatev na slovensko blago, ne pričakuje nič dobrega; le za 20 odstotkov višje cene svojih kuhinj na makedonskem trgu in s tem manjšo konkurenčnost.
22.	marca - Prehodni podatki trboveljske Službe družbenega knjigovodstva za gospodarjenje v Zasavju v lanskem letu ne kažejo nič novega, pa tudi nič spodbudnega: še naprej slab likvidnostni položaj, padanje ravni industrijske proizvodnje, devetini lijardno izgubo... Se najmanj je je v Hrastniku; "le" za 43 milijonov - tolarjev, seveda.
23.	marca - Kisovški Siporex jc eno od prvih podjetij v Zasavju, ki se že lahko pohvali s potrjenim programom lastninjenja. Ker se počasi odpirajo tudi vrata gradbeni sezoni, pospešeno delajo tudi pri njih: dnevno po 350 kubičnih metrov plinobetona.
24.	marca - Pri Inštitutu Jožefo Stefana so na pobudo zdravnikov trboveljske Splošne bolnišnice po treh letih končali z raziskovalno študijo zasavskega zraka. Rezultati? Sc vedno precej onesnažen, v njem je v kurilnih sezonah poleg S02 in dimnih delcev še veliko svinca, kadmija in t.i. poliaromatskih ogljikovodikov, ki štejejo med povzročitelje rakavih obolenj, sicer pa ne odstopa bistveno od zraka na indusrializiranih območjih sveta.
25.	marca - Begunci, nastanjeni v slovenskih počitniških hišicah v Pincti - tudi v 15 hrastniških so - naj hi do zadnjega marca naselje zapustili. Nič pa ne kaže tako. Sc več: čez nekaj dni pride v Slovenijo vest, da iz "tehničnih" razlogov selitev še ni mogoča.
25.	marca - Ta petek svoj zadnji "šilil" opravijo delavci vsehpctihrudnikovrjavcgaprcmoga v Sloveniji, nakar odidejo na sedemdnevni kolektivni dopust. Premog namreč ne gre in ne gre v promet... Sicer jc pa la dan vseh mater dan.
26.	marca - Tudi v Sijaju v Hrastniku imajo že potrjen program lastninjenja. Odločili so se, da 19 odstotkov svojih delnic tudi javno prodajo.
P.M.
UJAQ3J00V
TOMAŽ DRNOVŠEK
Osemindvajsetletni Tomaž Drnovšek iz Spodnjega Hotiča živi in dela na kmetiji, iz katere zajema tudi vso snov za slikanje in risanje. Rodil se je 6.3.1966 v Ljubljani. Že kol otrok je rad risal in prerisoval podobe iz knjig in beril na kakšen kos papirja. V osnovni šoli pa je skozi odlike in pohvale spoznal, daje talentiran. To je opazil tudi njegov tedanji pedagog likovne vzgoje, akademski kipar Zlatko Rudolf. "Danes Zlatka nejemljem več kot šolskega učitelja, temveč predvsem kot dobrega umetnika in prijatelja, ki mi je izostril pogled na naravo in mi pomagal najti pristop k ustvarjalnosti," pravi Tomaž. Sedem let je bil delavec v papirnici Vevče, v tem času je hodil v privatno risarsko šolo, kjer jc bil njegov docent akademik Savo Sovre. Obiskoval pa je tudi večerne tečaje risanja na ALU in trikrat poskušal postati slušatelj akademije.
"Res sem pridobil dosti znanja in osnovne tehnike, ki jo potrebujem, vendar se bistva slikarstva ne da naučiti, bistvo je prepuščeno notranji intuiciji," pravi Tomaž. "Ljubezen do narave in živali je tista, ki me sili k ustvarjanju, torej sem slikar po duši." Slika vse, kar vidi in v svoja dela vnaša energijo v barvah, ki mu to vračajo. V večini so to realistični portreti v pastelnih barvah, olje na platnu, pejsaži, krajine in tihožitja. Rad tudi riše - s svinčnikom ali ogljem. Tomaž ustvarja, kadar ima čas. Največkrat je to ob nedeljah, saj sc mora prilagajati delu na kmetiji. "Rad imam življenje na kmetiji, čeprav je včasih precej težko in naporno, še posebej, ko mi pri kakšnem pospravila nagaja vreme. Takrat me ravno motivi, ki jih vidim skoraj na vsakem koraku, osvobodijo grenkih misli."
Tomaž večjih razstav še ni imel. Glavni krivecjc čas, ki ga venomer primanjkuje. Vendar ga bo poskušal najti in v sodelovanju z litijskimi pesniki na predstavitvi njihove druge številke literarne revije razstaviti svoja dela. Nasploh ima rad družabno in kulturno življenje, najrajši pajc na svoji kmetiji v družbi živali, ki so mu tudi najboljše prijateljice.
Karmen Verdenik

■	Pirhi.
■
Napovedi za dohodnino
Zasavje - V Zagorju je do 29. marca oddalo napovedi za odmero dohodnine za leto 1993 komaj 4.500 zavezancev, kar ni niti polovica vseh, ki so te obrazce dolžni oddati. Malobolje so se odrezali v Trbovljah in Hrastniku. Kljub temu so imeli v preteklih dneh še polne roke dela s sprejemanjem napovedi. V našem časopisu smo v zadnjih tednih nekajkrat opozarjali, ko smo poročali o nekaterih vprašanjih sestavljanja napovedi, da ne kaže do zadnjega dne odlašati s to obveznostjo, ker bi s tem preprečili hujšo gnečo na upravah za javne prihodke naših občin. Slišali smo, da so marsikateri zavezanci prepričani, da uslužbenci, ki prejemajo napovedi, ne bodo te skrbno pregledovali. To je povsem
Foto: Jože Ranzinger jr. ■
neutemeljeno mnenje, kajti ti so dolžni v celoti ugotoviti ali so napovedi pravilno sestavljene.
M.V.
Zaposlovanje
Zasavje - Od 6. do 8. aprila bo v Trbovljah potekala delavnica, ki sojo organiztitorji poimenovali Znanje za zaposlovanje. Brez-poselnosttudi vZasavju narašča, marsikdo pa se ob mogoči povabit vi nanovo delovno mesto slabo znajde, ni dovolj samozavesten. Drugi so slabo obveščeni o morebitnih možnostih zaposlovanja, samozaposlovanja, denarni pomoči, nekateri kolebajo ob tem, da bi nadaljevali šolanje, tretji spet se želijo prekvalificirati... Udeležba na delavnici bo brezplačna, tudi prevoz v Trbovlje, več pa lahko izveste na telefonski številki 41-767.
P.R.
Slapar in Potrč v Hrastniku
Hrastnik: 5. aprila ob 18. uri bo v poslovni stavbi ZL Hrastnik pripravila javno tribuno, na kateri bosta sodelovala vodja poslanske skupine ZL v državnem zboru Miran Potrč in general Janez Slapar. Tema: Aktualna dogajanja v parlamentu in na politični sceni.
V-	...
Velikonočni
prazniki
Praznovanje velike noči je zašlo v Evropo s krščanstvom in se nato razširilo na vse kontinente. Označuje noč od velike sobote na veliko nedeljo. S tem praznikom se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja. Po krščanskem pojmovanju naj bi z vstajenjem odrešil svet. Velika noč se navezuje na starejši judovski praznik - pasho (judovsko veliko noč), ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske suž.nosti. Pasha pomeni obed ali jagnje. Ta dan so judje obhajali sveti obed z žrtvovanjem jagnjeta. Iz žrtvenega jagneta seje preobrazilo v jagnje (podobo Kristusa), ki se žrtvuje. S tem je prevzelo novo simboliko. V času nove zaveze je bil pashaini obred takšen kot ga je obhajal Jezus pri zadnji večerji: pitje vina, molitev, branje in jed v določenem času.
V zvezi z veliko nočjo so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika nedelja in veliki ponedeljek. V četrtek je bila zadnja večcija, imenovana tudi Gospodov obed. V darovih zadnje večerje se posedanji celoten Kristusov dogodek. Jezus je umrl na petek, najbolj verjeten datum njegove smrti je 7. april leta 30. Po bibliji so ga pokopali še isti večer, ker je bila sobota dan počitka, v nedeljo pa je vstal od mrtvih.
Velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči; od velike noči do binkošti (prihod svetega Duha) paje velikonočni čas. Tednu pred veliko nočjo pravimo veliki teden in na cvetno nedeljo v cerkvi blagoslavljajo v šope ali butare povezano spomladansko zelenje. Cvetna nedelja je spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem. V ljubljanskih cvetnih butaricah, ki so mlajšega izvora, je le malo rastlinja, predvsem so to pobarvani in umetno zaviti oblanci različnih barv. Ljudje so j ih uporabljali v različne namene, dajali sojih v vsak kraj. kjer so hranili kaj dragocenega, dotikali so so jih bolniki... Imele so tudi statusni pomen - večjo in lepšo butaro je imela družina, večje veljala.
Veliki petekje bil nekoč najstrožji postni dan. Posebna postna jed je aleluja (repni olupki). Po sobotnem kosilu je bil blagoslov velikonočnega žegna (jedil). Valvasorje kranjski žegen konec 17. stoletja opisal takole: prekajena svinjina, osoljena govedina, kuhana jajca in kolač. Od takrat se žegen ni bistveno spremenil. Najbolj značilna velikonočna jed so jajca. V krščanski ikonografiji jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje; lahko pa tudi Marij ino rojstvo. Simbolizira tudi gotovost, varnost. Poslikana oziroma pobarvana jajca so poznale že stare civilizacije. Prvotna pobarvana jajca so bila rdeča, kar kažejo besede, ki jih zanje uporabljamo še danes -pirhi in rerncniee. Izraz pirh je soroden madžarski besedi piros, kar pomeni rdeča barva. Rcmenice so prekmurski izraz, kjer rumen pomeni rdeč. V zvezi s pirhi nastopa tudi velikonočni zajce, ki prinaša pisana jajca. Zajec je prastar simbol plodnosti, zaznamujetudiponovnorojstvo.preroditev. vstajenje. V kasnejši velikonočni ikonografiji so se pojavili še piščanci, kokoši in petelini, pa tudi škrati in otroci kot znak krščanske nedolžnosti in mladosti. Vse to so znamenja pomladi in novega letnega ter življenskega ciklusa.
Teden za veliko nočjoje beli teden. Ves teden so novo krščeni prihajali v cerkev v belih oblačilih. Ljudje so belo nedeljo poimenovali mala velika noč, z njo se konča velikonočno praznovanje.
Denisa Huber
L	l

D
I*OS*V«jtoV»llJ45 O valgivi!
v Sloveniji
"Kako bi se lahko prodalo ali kupilo nebo ali toplota zemlje, ko vendar nismo lastniki svežine zraka in bistrine voda? Beli človek pa se do zemlje, svoje matere in do svojega brata neba vede, kot da bi bile to stvari, kijih lahko kupiš, ukradeš ali prodaš, kakor živino ali nakit...," je v letu 1854 indijanski poglavar Seattle pisal Abrahamu Lincolnu.
Z njegovimi besedami je Zavod za tehnično izobraževanje vabil na posvetovanje o varstvu zraka v Sloveniji. Predavanje je bilo namenjeno izmenjavi strokovnih izkušenj na področju varstva zraka. Organizatoiji so z njim želeli prispevati k usklajenosti razvojno raziskovalnih projektov s tega področja in s tem v zvezi k uresničevanju strategije varstva zraka v Sloveniji ter nenazadnje, k hitrejšim in racionalnejšim rešitvam problemov. Od 28. do 30. marca so se na Bledu vrstila predavanja in razprave domačih in tujih strokovnjakov. Predavanjeje bilo razporejeno v tematske sklope. Najprej so govorili o zakonodaji, strategiji, monitoringu in nekaterih globalnih problemih varstva zraka, sledile so razprave o vplivih onesnaženega zraka na živa bitja ter ukrepih za izboljšanje stanja.
Zasavje seje na posvetu predstavilo dvakrat. Na posterju Poskus ugotavljanja ozona v zraku z občutljivim kulti varjeni tobaka Nicotiana tabacumL. cv.BEL W3 šobili predstavljeni tudi rezultati bioindikacijc v Zasavju. V Hrastniku. Trbovljah in Zagorju so ozon sledili Sabina Klemenčič. Metka Jenčič Medvešek in Natalija Vidergar Gorjup, v naši širši okolici pa Andrej Strniša. V sekcijo referatov je bil izbran prispevek Natalije Vidergar Gorjup s Sekretariata /a okolje in prostor občine Zagorje ob Savi. V predavanju z naslovom Onesnaženost zraka v Zasavju - vzroki, posledice in ukrepi, se je dotaknila vseh ključnih postavk onesnaženosti zraka v Zasavju: začetka rudarjenja in industrializacije, naraščajočega onesnaženja, neugodnih meteoroloških razmer, koncentracij polutantov v zimskih mesecih, merilne mreže, obveščanja prebivalcev, ukrepov za varstvo zraka - plinifikacije in toplifikacije mest, emisij zasavske industrije... Posebej je poudarila vpliv onesnaženja na zdravstveno stanje prebivalcev, odstopanja obolevnosti Zasavcev od slovenskega povprečja, okvare respiratornih organov, mlade zasavske astmatike in vplive onesnaženega zraka na intrauterini razvoj. Udeleženci, ki so želeli podrobneje spoznati razsežnost degradacije kol posledice rudarjenja in na njem zasnovanega energetsko - industrijskega razvoja, so imeli na razpolago gradivo s predstavitvijo Ekološke poti Zasavja.
Vplive onesnaževanja zraka na dihala v Zasavju izpostavljenih belih podgan sta na posterju predstavila K. Vahtar in J. Rode. Delne rezultate meritev onesnaženosti zraka v Zasavju sta obravnavala dva postelja Inštituta Jožef Stefan (Neposredno določanje kadmija in svinca v aerosolih v Zasavju z elcklrometrično atomsko absorbcijsko spektrometrijo; Triletna študija onesnaženosti zraka v Zasavju, industrializiranem urbanem področju v Sloveniji).
N.V.

Trbovlje - V jeseni leta 1956. nekaj dni pred otvoritvijo trboveljskega kulturnega centra, so po načrtu hortikulturne ureditve in zasaditve okolice novozgrajenega objekta, ki ga je izdelal glavni projektant Delavskega doma Marko Zupančič, zasadili veliko drevesnih sadik različnih vrst. Ta delaje vestno in strokovno opravil takratni rudniški vrtnarski mojster Milan Kovač, V tem času so se vrbe žalujke razrasle na trgu pred Delavskem domom in od časa do časa so suhe veje odleta vale z drevja. Obstajala je možnost, da kakšna veja poškoduje mimoidoče ali pa parkirane avtomobile. Vrbe. ki so dajale posebno lepo podobo okolice trboveljske osrednje kulturne hiše in v vročih poletnih dneh tudi hladno senco, so v teh dneh obžagali do debel. Naenkrat je trg pred Delavskim dornom postal znova zračen, prazen in kar težko se bomo navadili na novo podobo.

Najti prostor na parkirišču ne more biti vedno največje zadovoljstvo. Urejenost veliko pomeni, še posebej, če na določenem mestu puščamo avto vsak dan. Marsikomu je parkirišče pred poslopjem podjetja prvi stik s službo. Če je neurejeno, že navsezgodaj povzroča slabo voljo, ki potem človeka spremlja na delovnem mestu. Parkirišče je lahko tudi pečat nekega kraja, slika, ki se vtisne v spomin bolj redkim obiskovalcem, ki svoje vtise pripovedujejo dragim.
Parkirni prostor Strojegradnje ob Zavraškovi hiši v Trbovljah je le eno od neurejenih parkirišč. Pred samo < tovarno so sicer zgradili veliko parkirišče, ki mu razen, premajhne slikovitosti ne moremo ničesar očitati. Na tistega ob Zavrašku pa. kot da so pozabilli, čeprav ga redno uporabljajo. Zelo je neurejeno in premalo skrito, da ga ne bi opazili ( no, tudi skriti kotički so lepši, če so lepo urejeni). Asfaltna prevleka je raztrgana po dolgem in počez. Žična ograja zadaj je prepletena z. ovijalkami, ki so videti bolj kot starin zanemarjen plevel, kateri je načel že tudi drevesa tam poleg. Tudi sama ograjuje močno načeta. Te sicer niso luknjali delavci Strojegradnje, pač pa stanovalci, ki so si skozi mrežo delali bližnjico na poti domov. Takšna je pač kultura ljudi. Ob ograji je polno smeti, na parkirišču je preveč peska, ki na asfalt sploh ne sodi. Pri izpeljevanju avto dobesedno "pade" v velike luknje, ki so ob suhem vremenu polne prahu, ob dežju pa postanejo blatno jezero.
Morda so v Strojegradnji že razmišljali, kako bodo ta prostor naredili prijaznejši. Morda načrtujejo ob ograji in na zelenici zasaditi lepo zelenje in cvetje, morda bodo tja postavili tudi vabljive reklamne panoje, ki bodo vsem povedali, kdo je skrbnik tega prostora in kaj ta sploh dela. Nič hudega, če smo jih prehiteli s tern prangerjem. Tudi svetilko znamo prižgati. Verjamemo pa tudi. daje v delavcih Strojegradnje toliko volje, da se bodo prostora temeljito
Trbovlje - Po naročilu trboveljske obči ne izvaja Geološki zavod Ljubljana na področju občine nalogo z naslovom: Geološke osnove prostorskega planiranja. Prve raziskave, ki sojih opravili, so hidrogeološke. Strokovnjaki so pregledali več kot 30 vzorcev vode Trboveljščice in njenih pritokov. Analize so pokazale, daje Trbovcljščica čista lena izviru, potem pa je v njej najti vsemogoče težke kovine, celo kadmij in arzen. Po sanaciji ozračja, sc bodo morali tako zdaj v Trbovljah lotiti sanacije voda.

a
' ii/'
liiMiiiia
Od Izlak do Čemšenika
Na cvetno nedeljo, 27. marca, že jutro ni obetalo lepega dne. Iz megle je kmalu pričelo rositi, proti popoldnevu pa, kot zastavo, deževati. Zdelo seje, da narava pred očmi zeleni, pomladanski dež ji je dobro del. Pretekli topli, sončni, pa tudi vetrovni dnevi,so zemljo dodobra osušili. Toda volja in želja po sprostitvi v naravi je gnala okrog dvesto udeležencev drugega pohoda po Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika v nič kaj, po vremenu sodeč, obetajoče sobotno jutro.
Čemšeniški organizatorji so se spet potrudili. Kar enajst tabel in 185 drugih označb je pohodnikom kazalo smer poti. Ker je bilo vreme deževno in hladno, seje pohodnikom že v Gambcrku pri Kovačevih prilegel požirek domačega žganja, pa čaja, kave, prav tako pri Macerlovih v Zgomj ih Ržišah, kjer so j im nudili tudi domačo salamo in kruh. Po skoraj pol prehojene poti so Mikijevi v Razboru pohodnikom za pokušino ponudili dve vrsti domačega sira, pa tudi sendviče z domačimi suhimi mesninami. V Jesenovem pa se je že prilegla domača orehova in smetanova potica, ki jo je za pohodnike pripravila Fanči Troha. Na Vrheh so bili pohodniki pri Šmidovih deležni domačih suhih klobas, ko pa so
prišli do podružnične cerkve Sv. Primoža, j im je Ana Koka) ponudila sveže buhteljne in krhlje suhega sadja.
Tako kot vso pot, so tudi na cilju, pri Mejač, pohodniki imeli na razpolago domačo pijačo. Polčevi iz Čemšenika so spet ponudili domače klobase, pa kislo zelje, suho sadje, Slavi Fakin pa domače pecivo in Čemšeniški požirek. Kljub slabemu vremenu je prizadevnim organizatorjem, članom Turističnega društva Čemšenik in drugim krajanom Čemšenika, prireditev uspela. Pohodnikom se z Mejča ni mudilo domov, v dolino, ob zvokih harmonike Rojana Obreze pa so se v Tinčkovem kozolcu tudi zavrteli in po domače prešerno zapeli. Dežju sc nisodali zmotiti!
Greta Pregrad in Slavi Fakin, duši te čemšeniške turistične prireditve, sta povedali, da so prireditev omogočili tudi naslednji sponzorji: Elektroprom Izlake, Kmetrijska zadruga Izlake, Servis za čiščenje Lamovšek Maks in M ilcnaz Izlak, TLGE Siporcx Zagorje, Slovenska ljudska stranka Zagorje in Zasavc.
Tadeja Suša
Okolica Gradiča urejena
Trbovlje - Pred kratkim so delavci podjetja Seme - sadike iz Mengša dokončali delapri hortikulturni ureditvi okolice hiše, imenovane Gradič, ki velja kot mestna hiša oz. protokolarni objekt občine Trbovlje. Po lanskem požaru so na novo postavili oz. obnovili streho, pokrilo s skodljami in obnovili zgornje in spodnje prostore, v katerih že od januarja letos vnovič potekajo sklepanj a porok v poročni h (kletnih) prostorih te hiše. Urediti jc*bilo treba okolico gradičas smiselno zasaditvijo raznega okrasnega grmičevja in drevja. To delo so pred kratkim opravili. Okolica je sedaj končno urejena, urejajo pa tudi notranje prostore. Z gostinsko dejavnostjo bodo pričeli predvidoma maja letos. Ureditvena dela okolice gradiča so veljala poldrugi milijon tolarjev. Od najemnikov zgornjih prostorov gradiča pa bo odvisno, kako živahno bo življenje v eni najstarejših hiš v Trbovljah. V mislih nimamo le gostinske dejavnosti, pač pa tudi
jjsm:
raznovrstne kulturne in podobne prireditve, od razgovorov s kulturnimi ustvarjalci, literarnih večerov, manjših koncertov, predvsem s komorno zasedbo, predstavitve novih knjig domačih ustvarjalcev, vse do zabavnih prireditev. Organizatorji bodo zagotovo poskrbeli tudi za predstavitev Trbovelj v preteklosti in sedanjosti, bodisi z besedo, bodisi s slikami starih Trbovelj ali pa z etnografskimi primerki iz trboveljske zgodovine.
T.L.
Pestro
praznovanje
Litija - Dve proslavi so kmečke žene v Litiji in Gabrovki pripravile ob 25. marcu, materinskemu dnevu. V bistroju Valvasor so zbrane žene poslušale predavanje dr. Tatjane Gazvoda iz Novega mesta o boleznih današnjega časa. Sledil je nastop skupine GEOSS iz Vač (med ostalimi točkami recitiranje Janje Kolenc s Podvodnim možem - na fotografiji) in bogata pogostitev udeleženk. Aktiv kmečkih žena v Gabrovki, ki ga vodi Helena Perko, je pripravil v tamkajšnji Osnovni šoli razstavo kruha, peciva in ostalih dobrot iz kmečke kuhinje ternastop moškega pevskega zbora KUD Gabrovka in učencev OS.
M.Š.
Marjai
n
istilliti!!

Spet gradnja stanovanj
Stanovanjska gradnja sc je /a dobra tri leta ustavila. Vse aktivnosti zadnjih let so bile usmerjene v privatizacijo. Decembra lani pa je Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavil razpis za kreditiranje neprofitnih organizacij. Med občino Zagorje in Spektrom iz Trbovelj, ki je bil na Ministrstvu za okolje in prostor registriran kot neprofitna organizacija, je bilo podpisano pismo o nameri, kjer je opredeljena zidava stanovanjsko - poslovne enote.
Predstavniki občine Zagorja in Spektra so minuli petek povabili direktorja republiškega stanovanjskega sklada Edvarda Ovna in mu predstavili aktivnosti pred prijavo naprej omenjeni razpis. Predstavili so mu tudi projekte načrtovanega poslovno - stanovanjskega objekta na Cesti zmage s sedemnajstimi stanovanjskimi in petimi poslovnimi enotami. Projekte je pripravil Beton projekt iz Zagorja, investitor bo Spekter. Občina Zagorje in republ iški sklad, slednj i seveda v pri meru, da bo upravni odbor sklada to investicijo vključil v svoj program, bosta kreditodajalca, vsak v višini40 odstotkov od vrednosti gradnje.
Direktor sklada Edvard Oven je povedal, da v zadnjem času s strani občin dobivajo vse več povabil, kajti želijo jih seznaniti z vse večjimi stanovanjskimi problemi. Nad pripravljenostjo zagorske občine in dokumentacijo je bil prijetno presenečen. Po njegovi oceni bo na razpis kandidiralo deset projektov, v celoti vrednih dve milijardi tolarjev. Skupna razpisana vsota za kreditiranje znaša 700 milijonov tolarjev in v skladu jo bodo skušali povečati vsaj še za 300 milijonov. Sklad, ki s sredstvi od kupnin in lastno dejavnostjo uspešno posluje, želi sodelovati z občinami, katerih prizadevanja so na realnih temeljih, je dodal Edvard Oven. Žal veliko občin ni namensko uporabljalo sredstev od prodanih stanovanj, zato marsikatera ne bo mogla kandidirati.
Prvo kreditiranje te vrste iz republiškega stanovanjskega sklada ne bo zagotovilo gradnje potrebnega števila stanovanj. Bo pa vzorčni primer eden od pomembnih novosti pri oživljanju stanovanjske gradnje. Od leta 1990 dalje ni več sistemskega vira za financiranje te gradnje, zgrajena komercialna stanovanja pa so izven možnosti občanov. S pomočjo občin in njihovih IS se na področju stanovanjske problematike premika na bolje. Objekt v Zagorju bo grajen v treh fazah. Klasični opečni modularec, ki ga bodo vzidali, je bil tu nazadnje v uporabi leta 1950. Čeprav bo videz objekta enostavnejši, kar bo pomenilo nižjo ceno gradnje, pa bosta standard trisobnih stanovanj in kvaliteta objekta na visoki ravni. Če bo gradnja stekla v letos, se bodo prihodnjega marca novi stanovalci že veselili vselitve.
Ivana Laharnar
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata Mamograf od 23. do 24. marca prispevali: Kmetijska zadruga Izlake (za vse zaposlene žene) 53.500,00 SIT; Orla d.o.o. Zagorje (za vse zaposlene žene) 7.300,00 SIT; Piramida d.o.o. Zagorje (za vse zaposlene žene) 11.400,00 SIT; Marija Jazbinšek, Hrastnik 500,00 SIT; Frizerski salon Rajka Lebar, Zagorje 2.000,00 SIT; Urarstvo Poldka Mandelc, Zagorje 1.000,00 SIT ; Nick Trgovsko podjetje d.o.o., Zagorje 2.000,00 SIT; Zavod za zaposlovanje (za vse zaposlene žene) 3.000,00 SIT; Glasbena šola Zagorje (za vse zaposlene žene) 3.000,00 SIT; Aquapur d.o.o., Franci Gajšek, Zagorje 1.000,00; Kemična čistilnica Borut Žnidar, Zagorje 5.000,00; Osnovna šola Ivan Kavčič Izlake (vse učiteljice prostovoljni prispevki) 15.500,00. Zbranih sredstev od 23. do 24. marca je 105.200,00 SIT, skupno ^pa že 5.263.000,00 SIT.	^
Plinovod maja nared
Zagorje - Na torkovi seji IS je Toni Lojen iz Podjetja za urejanje vodotokov Celje povedal, da je bilo v prvi fazi gradnje izkopanih 6700 metrov kanalov, v katere je bilo položenih 17.000 cevi za plin in vodovod. Zadnjih 500 metrov kanalov bodo zasuli do 15. aprila. Predstavnik PUV-ja se je v IS opravičil za nekatere težave pri gradnji. Povedal je, da so izvajalci v Zagorju doživeli s strani krajanov izjemno korekten odnos in razumevanje. Razkopane dele mesta bodo začeli asfaltirati 10. aprila. Do konca meseca bo sanacija površin opravljena. IS je ugotovil, da je gradnja potekala kval itetno. Kljub nekaterim problemom so bili interesi občine uveljavljeni. .Sprejeli so sklep, da mora biti pred začetkom druge faze gradnje plinovoda prva popolnoma zaključena.
Na seji IS so sprejeli poročila o delu treh medobčinskih organov v lanskem letu; javnega pravobranilstva, geodetske uprave in inšpekcijskih služb. Na dnevnem redu je bila prostorska problematika srednjih in osnovnih šol. V Zagorju bodo vsekakor vztrajali, da bodo programi srednjih šol tam ostali.
Pomanjkanje prostora pa terja razširitve. V teh dneh bo imenovan odbor za pripravo projektov, ki bo ocenil višino investicije, nato bodo sprejeli vse aktivnosti za pridobitev sredstev. Sanir;mjc osnovnošolskih zgradb pa naj bi odpravilo dvoizmenski pouk.
Ivana Laharnar
Materinski dan
Tišje - Oskrbovanci Doma Tišje iz Črnega potoka so se 24. marca zbrali na prireditvi, ki je bila posvečena praznikoma dnevu žena in materinskemu dnevu. Program je pripravila litijska knjižnica, s pesmimi so nastopile IrenaZupanič, Leonida Hauptman in Karmen Verdonik, pesmi drugih avtorjev so recitirali Rok Tomšič, Jani in Mojca Kolenc. Za glasbo sta poskrbela Zvone Kolenc in Evgen Malis. Obdarovane so bile vse oskrbovanke v Domu Tišje. Ker so tudi moški praznovali v marcu, so tudi oni prejeli darila.
J.K.
Seminar
Trbovlje - V hotelu Rudarje 24. marca Revirska ljudska univerza Trbovlje organizirala seminar o korporacijskem pravu. Vodila gaje mag. Mira Polutnik - Springer.
T.L.
Konjšicu - Aktiv kmečkih žena je organiziral za praznik mater in
velikonočne praznike razstavo drobnegapeciva in kruha. Razstavljalo
je 35 gospodinjstev iz Konjšice in 8 gospodinjstev iz Ravnega.
T.B.

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefonfax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki. Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
ZPS Strojna tovarna Trbovlje p.o., Vodenska cesta 49, TVbovlje objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV
I.	V zgradbi na Gimnazijski cesti 22, Trbovlje:
1.	prizidek:
a)	pisarna 34 m2 in 19.80 m2, izklicna cena 3.066.065,00 SIT;
b)	2 pisarni po 21.80 m2, izklicna cena 2.484.790,00;
c)	pisarna 21.80 m2, izklicna cena 1.242.355,00 SIT;
k prostorom spada tudi delež na skupnem predprostoru, WC in hodniku.
2.	prizidek - kletni del, 86 m2, izklicna cena 1.445.939,00 SIT;
3.	pritlično - kletni del:
a)	prostor št. 1 in 4 v skupni izmeri 109.02 m2, izklicna cena 3.353.330,00 SIT;
b)	prostor št. 2 v izmeri 40.95 m2, izklicna cena 1.594.560,00 SIT;
c)	prostor št. 5 v izmeri 21.07 m2, izklicna cena 698.932,00 SIT;
d)	prostor št. 6 v izmeri 19.96 m2, izklicna cena 554.872,00 SIT;
V izklicno ceno pod a in b je vračunan tudi delež na skupnem hodniku št. 3.
Vsi poslovni prostori so zasedeni.
II.	Na Vodenski cesti 30, Trbovlje:
1.	v izmeri 33.90 m2, izklicna cena 470.350,00 SIT;
2.	v izmeri 36.71 m2, izklicna cena 509.550,00 SIT, v katero je vračunan tudi delež na skupnem hodniku.
Prostor pod št. 1 je zaseden.
Javna dražba bo dne 20. aprila 1994 ob 12. uri v sejni sobi Strojegradnje d.d., Vodenska cesta 49, Trbovlje. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, državljani RS, ki predložijo potrdilo o vplačani varščini v višini 10 % izklicne cene (žiro račun prodajalca: 52700-601 -11763 pri SDK Trbovlje). Pooblaščenci morajo predložiti pooblastilo.
Nepremičnine bodo prodane najugodnejšemu dražitelju, ki mora skleniti pogodbo v roku 10 dni od dneva dražbe, varščina bo vračunana v kupnino, če do podpisa pogodbe ne bo prišlo, bo varščino zadržal prodajalec. Neuspeli dražitelji bodo dobili varščino v roku 5 dni v nominalni vrednosti. Vse dajatve v zvezi s prodajo plača kupec, prodaja se po načelu videno - kupljeno. Za ogled prostorov se lahko dogovorite po tel. št. 0601/26-922, int. 358.

Sijaj in lastninjenje
Hrastnik - Hrastniški Sijaj spada med tiste zasavske firme, ki jim je Agencija za prestrukturiranje in lastninsko preoblikovanje med prvimi potrdila predloženi Program preoblikovanja podjetja. "V teh dneh pripravljamo prospekt, ki naj bi ga objavili sredi maja. Aprila bomo izvedli prvo fazo lastninjenja z interno razdelitvijo delnic med zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja. Razdelili bomo 5376 delnic po 10.000 tolarjev, predvsem za certifikate," je na ponedeljkovi tiskovni konferenci
povedal direktor Sijaja Marjan Pergar.
V Sijaju so podjetje ocenili po otvoritveni bilanci na 4,25 milijona mark, po dinamični oceni pa naj bi bilo vredno 3,5 milijona mark. Računajo, da bodo zbrali več certifikatov, s presežkom nameravajo opraviti tudi del notranjega odkupa delnic. Zanj imajo pripravljenih 5645 delnic po 10.000 tolarjev. Del teh delnic, ki jih ne bodo mogli zamenjati za certifikate, pa naj bi zaposleni odkupili v naslednjih letih z dobičkom podjetja. Devetnajst odstotkov vrednosti firme pa nameravajo ponuditi v javno prodajo. "Računamo predvsem na sorodnike zaposlenih in ljudi, ki Sijaju zaupajo," pravi Pergar. Pergar
je pohvalil Modulus. kijih pomaga voditi celoten postopek. V Sijaju računajo, da hodo z lastninjenje zaključili že sredi junija. Pri tem imajo nekaj težav zaradi velikih podjetij in skladov, pa raznih "krojačev" lastninjenja, ki ljudi prepričujejo naj ne hitijo z vlaganjem certifikatov.
Sicer pa je v sijaju sedaj zaposlenih 180 ljudi, z lanskoletnim poslovanjem pa so lahko zado vo Ij n i. Fi nančno so samos loj n i, brez kreditov, kar osemnajst mesecev niso spreminjali cen, izjemno so zmanjšali stroške proizvodnje, izvoz vcelotni prodaji so iz 8 odstotkov leta 1992 povečali na 33 v lanskem letu (izključno zahod), plače (sicer ne velike) pa so zaposleni dobivali redno in pravočasno. Lani so v tujini iztržili 2,5 milijona mark. letos računajo že na tri milijone. Pričeli so tudi z aktivnostmi za pridobitev certifikata ISO 9001. Zato po Pergarjevih besedah lahko hodoči delničarj i brez strahu vlagajo v Sijaj.
Marko Planinc
Šuster na Vrhovem
Vrhovo - Prejšnjo sredo je bila v HE Vrhovo 20. seja Območne zbornice Posavja. Na njej so spregovorili o gradnji HE Vrhovo, izgradnje in celotne verige Hidroelektrarn na spodnjem loku reke Save. Sodelovala sta tudi predsednik GZS Dagmar Šuster in sekretar Ministrstva za varstvo okolja in prostora RS Radovan Tauzcs. Po ogledu objektov HE Vrhovo so si gostje ogledali tudi prostorsko ureditev in izdelavo spremljevalnih objektov zaščite v Radečah. Prav to poleg slabšega kakovostnega razreda Save zavira normalni zagon HE Vrhovo.
Hidroelektrarna je zgrajena, do pred kratkim so obratovali le poizkusno s 6 - 7 MW moči (zaradi zimskih razmer in ureditve Radeč). Z 10. marcem so elektrarno ustavili in pričeli s čiščenjem gramoza iz struge. Čebo vse po načrtu, naj bi že konec maja začeli obratovati s normalno močjo. V Sloveniji naj bi kmalu razpisali nadaljevanje projekta Vrhovo in verige HE na Savi. Gospodarstvo Slovenije naj bi bilo zainteresirano za čimprejšne obratovanje elektrarne. Predstavnik HE Vrhovo Janez Nučič je predstavil nekatere učinke elektrarne, med katerimi so pozitivni
bolj čista Sava in njeno okolje. Negativni pa so predvsem trajno uničenje potencialnih kmetijskih površin (800 ha). Radovan Tavzes je predstavil prednosti, potrebe in težave pri pridobitvi koncesije in možnih koncesentih. Koncesija je po njegovem edina rešitev, vendar mora biti opravljena s domačim koncesentom in v dogovoru s elektrosistemom Slovenije. Povedal je, da v tem trenutku ni denarja za nadaljevanje gradnje verige hidroelektrarn na Savi.
Dagmar Šusterje pred stavil svoje poglede na vrhovsko elektrarno in dejal, daje bil objekt nujen in ga po uborabi primerjal s tankerjem. Tega je namreč škoda ustaviti sredi plovbe, saj bi bila škoda zaradi zaustavitve precej večja kot pa, če se stvar spelje zagona. Podal je tudi nekaj podatkov o izkoriščanju vodnih virov slovenskih rek. Mura npr. ima še 65 % rezerve, medtem ko ima Sava kar 99% rezerve. Prišel bo tudi čas, ko bo precej termoelektrarn v Evropi (glede na visoko ponudbo energije na trgu) prenehalo s delom ali prešlo na drug vir energentov. Termoelektrarnam pa se lahko zgodi, da bodo morale plačevati večji davek za okolje.
Rudi Špan
Litijski
kondomi
Litija - V Litiji bodo v kratkem svečano odprli nove tovarniške obrate podjetja Gumicon d.o.o., ki se ukvatja s predelavo odpadne gume. Novapridobitev tega podjetja pomeni v začetku tudi devet novih delovnih mest. Stroji, ki so zadnji dosežek vrhunske zahodne tehnologije, bodo sposobni v enem dnevu predelati do tri tisoč kilogramov odpadne gume. Iz po posebnem postopku predelane gume bodo v podjetju Gumicon izdelovali predvsem gumijaste igrače in po besedah direktorja podjetja Tomaža Jamška tudi izredno kvalitetne kondome za večkratno uporabo. Licenco za te kondome so odkupili od japonske tovarne Domo preservatives ine., ki je sicer bolj znana kot dobaviteljica surovin za gume Michel in in Goodyear. V Gumicon d.o.o. upajo, da bodo vsaj 90 odstotkov svojih izdelkov lahko prodajali na tuje tržišče, kjer je povpraševanje po kondomih za večkratno uporabo precejšnje.
J.N.
%
Kapital 94
V ljubljanskem Cankarjevem domu je bil od 22. do 26. marca drugi slovenski finančni sejem z mednarodno udeležbo. Otvoril gaje minister Davorin Kračun, sicer pa je bil glavni organizator časopis Kapital oziroma njegov glavni in odgovorni urednik Srečko Pirtovšek. Na finančnem sejmu seje zbrala slovenska finančna elita. Če je bil prvi slovenski finančni sejem nekakšen poskus pregleda slovenske finančne scene, je postal Kapital '94 že kar dogodek, ki ga ne morejo prezreti vsi tisti, ki kaj pomenijo na slovenskem finančnem prostoru.
Program sejma od srede do sobote je bil zelo pester. Vrstila so se predavanja s področja vrednostnih papirjev (npr. kako izdati vrednostnepapirje), o primarnem trgu vrednostnih papirjev, pogojih za sprejem vrednostnega papirja na borzo ter tisku in zaščiti vrednostnih papirjev. Ker je v tem mesecu začel veljati novi zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, je vladalo veliko zanimanje za predavanje mag. Toneta Ropa, državnega sekretarja za privatizacijo z naslovom "Poslovanje družb za upravljanje in nova zakonodaja". Tudi borzni posrednik Matjaž Gantarje imel zanimivo temo o praktičnih vidikih poslovanja družb za upravljanje.
Temeo privatizacijiin dokapitalizaciji podjetij so bile na programu sejma v četrtek, o tem, kako in kdaj dokapitalizirati po novi zakonodaj i, je predaval Jože Nikolič, vodja oddelka za gospodarsko sodstvo sodišča v Mariboru. Za mednarodni pridih sejma pa so poskrbeli strokovnjaki velike svetovalne borzne hiše Merrill Lynch, ki so poslušalcem v Štihovi dvorani Cankarjevega doma predavali o tem, kako nalagati na svetovnih borzah. Na sejmu so spregovorili še o nepremičninah in zakonodaji ter provizijah na področju trgovanja z nepremičninami. Rajko Sncdnik in Marjan Colja sta zanimivo predstavila sistem vrednotenja nepremičnin pri nas in v svetu ter pravne podlage za vrednotenje.
Če ob koncu sejma Kapital '94 z rahlo ironijo omenim, da so bile stojnice letos bolj lične in nekateri mizarji pri tem krasno zaslužijo, nikakor ne želim zanikati bistvene poante tega sejma, ki seje že trdno "prijel" na slovenski finančni sceni in postaja pravzaprav že kar problem premajhnega sejemskega prostora. Zato nestrpno pričakujemo Kapital '95, ki bi moral pomeniti bistveni premik v slovenskem finančnem prostoru, saj bomo v letih 1994 in 1995 na njem doživljati velika spremembe. Upajmo, da bo tretji finančni sejem tudi odraz tega, tako kot sta bila dosedanja dva.
Milan Povirk

Bo letos bolje?
Prvi letošnji meseci so mimo. Zato je prav, da poizvedujemo o tem, kakšni so rezultati domačega gospodarstva. Karkoli natančnejšega ni mogoče zvedeti, razen tega, da se izdelava povsod tam, kjer niso vezani na sezonski čas, povečuje; najbolj v podjetjih, ki veliko izvažajo in manj tam, kjer so prisiljeni prodajati le doma. Januarja seje proizvodnja še malce obotavljala, razen v rudnikih; februarja jezačela rasti in marca oživela tudi tam, kjer so vezani na gradbeno sezono. Spodbuden je izvoz, ki zdaj spet raste tako, kot je bilo predvideno. Povečuje so domače povpraševanje, žal le na nekaterih območjih, povsod drugod se še precej obotavlja.
Le plačilna sposobnost sc nikakor noče in noče izboljševati, čeprav v celotnem slo venskem gospodarstvu za februar že pravijo, da se izboljšuje. Pri nas doma tega ni zaslediti. Še sredi prejšnega meseca je bilo v blokadi skoraj 70 podjetij, od tega
največ zasebnih; skupna vrednost blokiranih računov seje približala poldrugi milijardi tolarjev. Kljub preglavicam se v podjetjih postopoma utrjuje prepričanje, da je najhuje vendarle mimo. Bližnja prihodnost bo pokazala ali je nj iho v optimizem upravičen.
M.V.
Trboveljska
Karitas
Trbovlje - Trboveljska župnijska Karitas deluje dobri dve leti. V njej se ob župnikovi pomoči trudijo prostovoljci, njihovo delo pa je odvisno od zavzetosti dobrih ljudi, frena Rus je dejala, da največ darujejo prav tisti, ki imajo sami malo. Vendar Karitas ni in ne želi biti le "servis dobrote" v materialnem smislu. Ljudje mnogokrat bolj kot denar potrebujejo razumevanje, ljubezen, spoštovanje, posluh bližnjih. Starejši in oslabeli potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, nekoga, ki jim prisluhne v trenutkih osamljenosti. Rusova pravi: "Tukaj se spotikamo. Manjka
Naredimo Slovenijo bogato...
Slovenija je podjetje s približno sedemsto tisoč aktivnega prebivalstva, fina tovarne in stroje, ima pisarne in znanje, delavce, raziskovalce in ustvarjalce, managerje in nekaj deset tisoč obrtnikov - ni pa denarja. Podjetje je v krizi. Najti bo treba novo, pravo kombinacijo, da se bodo čudežna vrata uspeha odprla.
Naredimo Slovenijo bogato je projekt, katerega režiserje Viljem Pšeničny. Sam uspešen in izkušen slovenski poslovnež je izdelal med drugim tudi izračun priložnosti, katera uresničitev bi pripomogla k finančnemu razcvetu in zaposlovanju. Predpogoj: vlagati velja zgolj v preverjene projekte in podjetja, ki so na začetku svojega življenskega cikla in obetajo - po vseh kriterijih, seveda. Izračunje preprost. Izbrali bi pet tisoč podjetnikov, ki zadovoljujejo predpogoj in v vsakega vložili 10.000 nemških mark v obliki podjetniške infrastrukture - svetovalna mreža, skladi, literatura, inkubatorji..., in mu odobrili 20.000 mark razvojnega kredita. Pri 25 odstotnem lastnem vložku podjetnika je celotna investicija vredna 200 milijonov mark. Z vidika Slovenije kot podjetja to ni pretirana številka. Če bi vsa podjetja uspela, bi imeli.konec leta 1996 letni promet 10 milijard mark, njihova vrednost bi bila okoli 50 milijard mark, v njih bi delalo med 60 in 100 tisoč na novo zaposlenih. Če bi uspel le vsak deseti projekt ali podjetje, so to še vedno veličastne številko.
Avtor sam se sprašuje, če vse skupaj le ni preveč preprosto, da bi bilo verjetno in tudi odgovarja, da model temelji na izkušnjah slovenskih podjetij in obrtnikov, ki so svojo poslovno avanturo pričeli med leti 1985 - 89 in daje model uresničljiv. Če bi le država zagotovila eno marko na vsako podjetnikovo vloženo marko in dve . marki razvojnega kredita...
Mateja Grošelj
pogumnih sodelavcev, kajti tu ne zaležejo materialna sredstva, temveč pripravljenost darovati samega sebe in svoj čas sočloveku."
Pa vendar so "poslovni rezultati" tisti, ki pričajo o aktivnosti. Denarni darovi so se zbirali v cerkvenem nabiralniku, denar je prinesel dobrodelni koncert, ki ga je organizirala stranka krščanskih demokratov, zaslužili so s prodajo adventnih venčkov in voščilnic - te so prejeli v dar, največ so prispevali poslušalci Radia Trbovlje v oddaji Klic dobrote. Ob koncu leta so številke pokazale 386 tisoč tolarjev. S tem denarjem so pomagali nekaterim občanom, jim kupili hrano ali šolske potrebščine, plačali so letovanje otrok in pogostitev ob srečanju bolnikov in ostarelih v župniji, pokrili nekaj stroškov elektrike in kurjave.
Ob vsem darovanem ne kaže pozabiti, da so mnogi priskočili na pomoč tudi s cvetjem za adventne venčke, pa s pomarančami, ki so razveselile oskrbovance doma Franc Salamon ob Božiču in novoletnih praznikih, z oblačili in nekaj kosi pohištva. Skratka - nekaterim je dobrodošlo tudi listo, kar drugi ne potrebujejo več. Župnijska Karitas bo tudi letos nadaljevala s svojim delom. Upajo, da še bolj uspešno, saj so sc 24. marca preselili v pros-
tore starega dela župnišča na Trgu Franca Fakina 31. Dežurstva bodo tudi poslej vsak četrtek od 16. do 18. ure, zdaj je na voljo tudi telefon (21-192). Pripravljeni so pomagati vsem, ki so v stiski, vsem, ki potrebujejo strokovno pomoč ali zgolj pogovor. Dobrodošli bodo vsi, ki želijo pri reševanju težav sočloveka nuditi svoje znanje, svoje izkušnje in svoj čas.
Mateja Grošelj
Vojska v Zasavju
Kum - V začetku aprila bodo pričeli z instalacijo vojaškega radarja na Kumu. Prejšnjo soboto so si predstavniki vojske, ministrstev in ustreznih služb ogledali možno lokacijo radarja. Ugotovili so, da bi bila najbolj smotrna instalacija vojaškega radarja na že obstoječem televizijskem stolpu. Radar naj bi montirali v roku treh mesecev, operativen pa naj bi postal konec septembra, ko bo slovenska vojska dobila prvo pošiljko osmih letal F 16, od 23 naročenih. Poleg operacijskega centra ob samem radarju, bodo še letos zgradili manjšo vojašnico na Lontovžu, kjer bodo nastanjeni vojaki, ki bodo stražili nov objekt. Do takrat bodo stražarje vozili na stražo iz celjskega učnega centra.
J.N.
ff
Invalidi
Zveza društev invalidov Slovenije je bila ustanovljena 16. januarja 1969. Pred 25 leti so na ustanovnem zboru sprejeli naslednje smernice: preučiti je treba vzroke obolenj in invalidnosti, ugotavljati gmotni in socialni položaj invalidov in se zavzemati za pravočasno in učinkovito zdravljenje, splošno in poklicno usposabljanje ter ustrezno zaposlovanje invalidov. In še marsikaj, kar je bilo že prej in kasneje vtkano v programe aktivov zaposlenih invalidov in kasneje društev.
Letošnje leto je jubilejno, tako za Zvezo društev invalidov Slovenije, ki bo 25 let delovanja proslavila 18. junija v Kranju, kot za Dl Trbovlje, ki bo 20-lelnico delovanja proslavilo 14. maja v trboveljskem Delavskem domu. V Trbovljah društvo vključuje 550 delovnih invalidov. V društvu pravijo, da segajo začetki skrbi za invalide v Trbovljah daleč pred uradno ustanovitev društva. Predvsem je bil aktiven aktiv v Rudniku Trbovlje, kjer je bilo invalidov vedno največ in tudi posluha s strani vodstva zanje vedno veliko. Tako je menda še danes.
Najsodobnejša vozila, kar jih za zdaj premore Evropa, vozijo tudi v Ljubljani. Gre za nizkopodni najsodobnejši avtobus, kije nizko pri tleh, tako da potniki nanj vstopajo s pločnika, ne da bi jim bilo treba premagovati stopnice, kot so morali doslej. Sodobna notranja oprema, dobre tehnične lastnosti vozila, sistem za nagibanje za lažje vstopanje in ne nazadnje ploščad za dviganje in spuščanje, vse toje več kot dobrodošlo. Ljubljanski potniški promet namerava nakupiti še nekaj takih avtobusov. Začetek, volja in še denar -predvsem pa upanje za invalide.
________________________________________Marja Kužnik J
TŠ^fZ
Samo drobtinice
V zadnji številki Zasavca sem prebral poročilo z zborov občanov po krajevnih skupnostih. Izrecno mi je padlo v oči poročilo z zbora krajanov KS Izlake. Gospod Dolšina je dal predlog, da je treba takoj ustanoviti novo občino na Izlakah, kajti njihova KS je od zagorske občine dobivala vedno samo drobtinice.
Čudi me, kot občana, da je gospod Dolšina videl samo drobtinice. Povedati mu moram, da je asfaltirana cesta do Trojan asfaltirana tudi skozi Izlake. Tovarna ETI Elektroelement je zrasla tudi iz sredstev, ki so jih, poleg drugih, prispevali zagorski rudarji in občina Zagorje. Daje dom ostarelih Izlake zrasel na inciativo zagorskih
upokojencev in iz samoprispevka vseh občanov Zagorja. Stanovanjski objekti Izlak so bili grajeni iz sredstev stanovanjskega sklada Zagorja. Naštel sem le vidne drobtinice, ki jih lahko vsak občan vidi. Mislim, da se res ne mudi z ustanavljanjem občine, kot je omenil gospod Vidmar. Mislim, da bi morali najprej razpravljati na referendumu, na katerem naj bi bilo že vse jasno kaj, kdo in kje. Mislim, da bi se le odločili tako kot v Trbovljah. Ena občina, enotni ljudje, enotne skrbi in enotni uspehi.
Če pri nas v Zagorju pomislimo samo na delavsko samopomoč: če se bomo razdvojili, se bo tudi delavska samopomoč razdvojila. Izplačila bodo 50 % manjša, ker bi se razdvojila. Zato smatram za
Iščemo zasavski par 93
Turistično društvo Mlin.šc v sodelovanju z Zasavcem ter pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije objavlja razpis za
zasavski par 94
Letos bomo ižbrali dva zasavska para, ki se bosta poročila na ohceti v Kandršah. Ohcet bo 25. junija, ima mednarodni značaj, saj se bodo tam poročili tudi pari iz drugih držav. Kandidate čakajo lepa doživetja in nagrade.
Prijavijo se lahko pari, ki so:
(1) slovenske narodnosti in imajo slovensko državljanstvo; (2) ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let; (3) nobeden izmed njiju še ni bil poročen; (4) parje pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki jih zahtevajo propozicije; (5) vsaj eden izmed para stalno prebiva v treh zasavskih občinah, Litiji ali Radečah.
V priporočenem pismu napišite le ime in priimek, natančen naslov neveste in ženina ter telefonski številki doma in v službi. Podčrtajte naslov in telefon, kamor želite prejemati obvestila. Fotografij in drugega ni treba pošiljati, saj vas bomo povabili na pogovor in fotografiranje v uredništvo. Prijavite se čimprej.
Zasavska para bomo izbrali s pomočjo bralcev in potem na javni prireditvi, ki bo 21. maja v litijski športni dvorani. Na prireditvi bo igral ansambel Slovenija, vodil pa jo bo Boris Kopitar.
Prijave pošljite na naslov:
Zasavc d.o.o. (za zasavski par 94), Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi.
VS	—3/
potrebno, da počakamo dokončnih rezultatov. V Dnevniku sem prebral, da se predvideva, da naj bi bilo kar preko 200 novih občin. To se pravi 200 novih predsednikov, 200 tajnikov in 200 finančnikov. Torej nastanek novih obremenitev občanov, ki iz dneva vdan rastejo. Zato upoštevajmo izrek: ne hiti, da se ne boš prenaglil in ti ne bo pozneje žal.
Lojze Zupan, Zagorje
Odprto pismo predsedniku vlade
Člani SDSS iz litijskega odbora že nekaj časa spremljamo bolj ali manj prikrito gonjo proti našemu predsedniku Janezu Janši. Po večmesečnem dogajanju so sivari postale kristalno čiste. Sedaj je na dlani restavracija starinskega komunizma najslabše vrste, ki ne prenese odkritega in poštenega boja privilegijem in hinavščini rdeče klike. Tistih nekaj bušk na glavi g. Smolnikarja gotovo ni vzrok za odstavitev obrambnega min istra. Če pa je Ic-to dovolj, potem bi notranjega ministra lahko men javali kotspodnje hlače, toliko je namreč vsak božji dan pretepenih ljudi s strani policije. Odločno nasprotujemo takemu odločanju v vladi, saj s tem pravzaprav kažete vso "demokratičnost” vlade, na katero se toliko sklicujete.
Janez Janša plačuje slovensko samostojnost
Državljani in državljanke Slovenije ne dovolimo, da Janez Janša sam brani čast Slovenije pred tistimi notranjimi zajedalci in politikanti, ki jim je kaj malo mar za našo samostojno državo. Ti so bili vedno le oproda nekoga in so nas žrtvovali za svojo promocijo in klečeplazništvo, sedaj pa si za simbolično ceno kupujejo vile, podjetja itd. Domači in tuji jugokomunistični politiki, ki ga v osamosvojitveni vojni niso mogli poraziti, pa si zdaj veselo manejo roke, saj ga bodo "glupi Slovenci” sami žrtvovali. In to zaradi nekega izdajalca, ki je to sramotno delo opravljal iz koristoljubja. Da je absurd še večji, je dotični postal skoraj neke vrste heroj, njegovo zdravje (ki niti ni bilo ogroženo) in materialna škoda, nastala pri preprečitvi odtujitve ali uničenju zaupnih dokumentov, pa prva skrb vseh in vsakogar. Koliko Zlobcev, Smolnikarjev in njim podobnih bomo še doživeli, da bomo spoznali, kakšni smo?!
Sicer pa: čar vohunstva je prav v hazardu s svojo usodo.
Občinski odbori strank: NDS, SDSS, ZS, SLS; Trbovlje
Zanimivo je tudi ravnanje predsednika države, g. Kučana. Mirno lahko rečemo, da v času največje krize po junijski vojni gospod predsedn ik mirno obiskuje Slovence po svetu, najbrž po načelu: če je juha prevroča, se umakni in počakaj, da se ohladi. Vendar gospod predsednik, zdi se nam, da Slovence podcenjujete po umski plati, namreč natančno vemo, da ima takšno ravnanje svoje ime.
Pozdrav iz Papue
Zagorjan Uroš Glavač, slovenski misijonar, se nam je javil iz Papue Nove Gvineje. Vsem bralcem Zasavca pošilja velikonočne pozdrave. Priložil je tudi fotografijo i n naslov, kamor mu bomo seveda poslali najnovejšega Zasavca. Upamo, da to ni njegova zadnja pošta.
Občinski odbor SDSS Litija

Uredništvo
iiir.
vmfjmfi j fi wfi a


IS


Za prvi april bi težko trdili, da je prazn ik, vendar ima med spomladanskimi obredi poseben pomen - je namreč "dan vseh norcev". Danes si lahko privoščite in koga "naaprilite ", vendar le do poldneva, kajti - vsaj nekočje veljalo - da kdor se je hotel šaliti po tej uri, ga je doletela nesreča. Ta dan ljudje postanemo sumničavi do vsakogar in si dopovedujemo: ne, nebošme "potegnil". Prav zato se v ljudski zavestiv zvezi s tem datumom pojavlja nevera in nezaupanje. Marsikje ljudje še vedno verjamejo, da prvi april ni dober dan za kakršnokoli koristno reč. Na ta dan tudi ne smemo prestavljati stvari ali odločitev, saj to pomeni, da je ne bomo izvršili nikoli.
Potegavščine za pivi april so se pri nas zelo udomačile, nekaterim v veselje, drugim, ki so "šli po april", pa v jezo. Današnje šale so bolj miniature, manjka jim ostrine in duhovitost, so pač v skladu z našo vsakdanjostjo. Vendar Slovenci le nismo narod brez humorja, pri nas humor odpove le na javnih področjih.
V kaljenju in norčevanju na pivi april je poosebljeno sproščeno veselje, ki ga prinaša začetek pomladi in ga budi v ljudeh. Glavna značilnost prvoaprilskih šal je prevara, norčevanje iz ljudi pa naj bi bilo preizkušnja. Zal se prvoaprilskih laži, zbadanja, norčevanja in prevar ljudje poslužujemovsak dan. Stari Rimljani so pivi april praznovali kot praznika smeha. Danes pa smo pozabili na duhovitost in njihov pivotni pomen, saj seje med ljudmi v zvezi zapriljenjem pojavila vrsta standardnih obrazcev, ki se iz generacije v generacijo niso bistveno spreminjali. Prvi april smo raztegnili na celo leto in dan na dan zbijamo z ljudmi neslane šale. Tudi v ljubezni- O tem govorijo številni miti, celo imena bogov in boginj starih civilizacij Grkov, Rimljanov, Perzijcev in drugih. Prvemu aprilu je posvečena Venera - rimska boginja ljubezni, zato ni nič nenavadnega, da je njeno drugo ime Aprilis. Ime indijske boginje ljubezni Maye pomeni prevara, slepilo. Zato se ne dovolite ujeti v mrežo kot neumni slanik - tako Švedi zmerjajo lahkovemeže.
Potegavščine za pivi april so opozorilo: bodi resničen in snemi masko. Preden kaj opustiš, moraš prav tisto posebej poudariti. Šala je le tista, ki človeka sprošča in vrača stvari tja, kjer so v resnici. April pomeni preobrat. Tisto, kar je bilo prej, je postalo laž, s prihodom pomladi tega ni več, ampak jenekaj drugega, nekaj čisto novega. Kaos, nered, neumnost, norost in neharmonične sile naj bi se v aprilu umaknile redu in skladnosti - zima se mora umakniti pomladi, tako kot se staro umakne novemu in laž resnici. V aprilu prevladuje zodiakalni znak Ovna, ki z ognjem žge ostanke zimskih oblačil in maske, ki jih nosi človek. Očitno je v današnjem času moč ovnovega ognja pojenjala in je poslal žerjavica, ki tli.
Denisa Huber
O gospodarjenja
Kakorkoli obračamo, se račun ne izide. V mislih imamo rezultate lanskega gospodarjenja v domačih logih. Veliko je že bilo napisanega in povedanega o tem, zdaj lahko postavimo piko na i. Pa čeprav gre še venomer za začasne podatke, ki pa se, kot vemo, po vsej verjetnosti ne bodo kdo ve koliko spremenili, ko bo znano prav vse v zvezi z minulim poslovanjem.
Ali sploh kogarkoli skrbi, da je izguba kar petkrat presegla vrednost bruto dobička in karsedemkratvrednost akumulacije? Je sploh kdorkoli skušal ugotoviti, kaj pomeni skupna izguba (hkrati z repom iz prejšnjih let) v premogovništvu v višini nad 9 milijard tolarjev? Ali pa: kaj ukreniti ob spoznanju, da dela v podjetjih z bolj ali manj nenehno blokado njihovih žiro računov blizu 7.000 ljudi.
Neugodno poslovanje v minulem letu je resda samo nadaljevanje negativnih tokov iz prejšnjega časa. Moreče stanje, ki se vleče že vsaj štiri leta, se nadaljuje. Toda s tem se resnično ne moremo sprijazniti. Konec koncev je moralo zaradi neugodnega poslovanja spet na cesto nekaj deset zaposlenih in če se bo to nadaljevalo, ševelikoveč. V takih razmerah nam ne pomaga dosti niti ugotovitev, da se v zasebnem sektorju zaposlovanje počasi, vendar zanesljivo povečuje. Še vedno je več tistih, ki so izgubili delo.
Vsaj malce bodri podatek o tem, da smo vendarle dosegli rahel napredek v izvozu. Za dobrih 9 milijard tolarjev ga je bilo in višji je za približno 36 odstotkov. Kajpak s tem, da smo vanj prišteli tudi prodajo na hivaški in deloma še makedonski trg. Brez njunega deleža bi bil odstotek povečanja skromnejši in, bodimo odkriti, še vedno dokaj pičel. Hrabri ugotovitev, da posotpoma raste tudi v trboveljskem in da hitreje napreduje v Zagorju ob Savi. Ampak še vedno je njegova vrednost najvišja v Hrastniku, kjer je dosegel višino nad 3.8 milijarde tolarjev. Če ostanemo še malce pri tem, lahko obenem izračunamo, da še venomer z izvozom ne dosegamo niti ene petine doseženih skupnih prihodkov ali poslovnih prihodkov. Zatorej ostaja naš dolg prav v povečanju prodaje na tuja tržišča, s čemer naj bi se hkrati izkopali iz sedanjih hudih zadreg zaradi pretesnega domačega tržišča.
Zanimivo bo zvedeti kaj več o zasebnem poslovanju, gospodarjenju zasebnih podjetij, kajti njihov napredek je zadnji čas, vsaj v nekaterih občinah, spodbuden. Drugod pa še vedno premalo hiter. Eno z drugim: lanski poslovni in drugi izidi bi morali postali nekak kažipot za to, da bi pomanjkljivosti in slabosti gospodarjenja hitreje obvladovali: Zasavje se mora postopoma uvrščati v krog uspešnejših območij.
Milan Vidic

"Poslovno leto smo zaključili z izgubo, zato z lanskimi poslovnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Če pa upoštevamo pogoje, v katerih smo delovali in poslovali, smo lahko pogojno zadovoljni," je poudaril generalni direktor RRPS Aljoša King na marčevski seji delavskega sveta. Komentarji o lanskoletnem poslovnem poročilu, povezanimi s politiko cen, odvzemom energetskega premoga, blokado žiro računa, predplačili, ugotovitvijo, da proizvodnja pada hitreje, kot je moč razreševati problematiko delovne sile, so le povzeta dejstva. Omeniti pa velja besede tehničnega direktorja RRPS Martina Putriča, ki je opozoril na morebitne prihajajoče težave v letošnjem letu, in da se že maja lahko zgodi, da bo potrebno omejiti proizvodnjo.
Napovedi so se uresničile prej, kot je bilo pričakovati. V tem tednu, vse do 5. apri la, so vsi zaposleni v RRPS na rednem letnem dopustu. Rudarski rovi v vseh premogokopnih jamah samevajo, vanje pa odhajajo le dežurne skupine, predvsem tisti, ki skrbijo za nujna vzdrževalna dela. Vodja proizvodnje Matjaž Hočevar sicer zatrjuje, da takšni ukrepi niso dobrodejni za jamske objekte in tudi možnosti nesreč so v takšnih okoliščinah večje. Govori o vdorih tekočih mas in jamskem ognju na premogokopnih čelih. "Prisiljeni smo bili narediti takšno potezo. S premogom debelejših vrst ne vemo, kam. Svojih deponij za premog, namenjenih široki porabi, nimamo. Trgovci tudi ne, saj ga ne kupujejo na zalogo. Prodaja premoga ali nakup z druge strani, je pač vezan na določen čas. Največje povpraševanje po zasavskem premogu je avgusta. Največ bi ga lahko prodali v naslednjih mesecih - če bi ga le lahko kje shranili," pravi Matjaž Hočevar in dodaja, da bodo izpad okrog 25.000 ton premoga, kolikor bi ga nakopali v petih delavnikih, nadomestili tako, da bodo poleg slabših vrst premoga oddajali še drobljeni oreh na nekoliko izpraznjene deponije energetskega premoga v trboveljski termoelektrarni in ob ljubljanski toplarni.
Zdravko Stradar, direktor gospodarskega področja, kot argumente za zmanjševanje števila delovnih dni in čakanje na delo doma, navaja naslednje vzroke: deponije premoga pri Termoelektrarni Trbovlje, gradnja nove deponije premoga Lakonca, ki
Jašek v Kisovcu že nekaj časa sameva.
zahteva izpraznitev dela obstoječe deponije, kar pomeni omejevanje tekoče redne proizvodnje, bistveno znižanje povpraševanja po komercialnem premogu zaradi prestrukturiranja porabnikov energije na tekoča goriva in plin, pogojena s cenovno politiko države in ekološkimi parametri in nenazadnje prosti brezcarinski u voz premoga iz Češke in drugod. Konkurenca se zaostruje tudi na premogovniškem trgu, kjer se je
pojavil češki premog. Poglobljeno strokovno delo marketinške službe RRPS bo treba usmeriti tudi v spreminjanje prevladujoče miselnosti, da so prioritetne tone premoga, trg pa vrednoti kvaliteto oziroma toplotno vrednost.
V	letu 1994 naj bi podjetje RRPS prodalo 941.000 ton premoga za potrebe termo-e ne rge l i k e, 209.0(X) to n pa ztt š i ro ko po trošnj o in industrijo, kar znaša 1.150.000 ton proizvodnje premoga. Stroški, ki so načrtovani ob tolikšni proizvodnji, so 9.958 milijonov tolarjev. Daje predvidev;mje izgube v poslovanju realno, kažejo planski izračuni. Vsi poslovni prihodki (od prodaje premoga, storitev in subvencijska sredstva) bodo znašali 8.098 milijonov tolarjev, predvidena izguba pa se približuje vrednosti 1.860 mil ijonov tokajev. O proračunskih sredstvih le opisno: močno okleščena bodo znašala v povprečju le potrebnih 59 odstotkov. Največji deležimasubvcncijazaproizvodnjo premoga, sledi subvencija za izgradnjo jaška Hrastnik ter sredstva za zapiranje rudnikov. Iz skupnega zneska 303 milijonov proračunskega denarja, namenjenega za prezaposlovanje delavcev, bo delež odpadel tudi na RRPS.
V	pismu, ki sta ga generalni direktor DP RRPS Trbovlje Aljoša King in predsednik delavskega svetit Hojnn Kogovšek naslovila n;t sekretarja za energetiko Borisa Soviča, lahko preberemo naslednje: "...Vse te nedorečenosti so v tesni povezavi s sprejetjem energetske strategije RS in prav tako s predvideno reorganizacijo RRPS. Zato ocenjujemo, da bo pod takšnimi težkimi pogoji poslovanja izredno težko zagotavljati vse zahteve po varnem delu v naših rudnikih. Notranje ukrepe sprejemamo že več kot tri leta in so pretežne možnosti tudi že na meji izkoriščenosti..."
Mateja Grošelj






Grošičarjeva kmetija leži na nadmorski višini 600 metrov, meri 35,5 ha in je pretežno gozdnata. Je zaključena celota in zato primerna za dejavnosti, kot je reja divjadi. Od glavne ceste Zagorje - Trbovlje je oddaljena 8 km, ohranjena in delno obnovljena gospodarska poslopja pa so opazna že s ceste, ki iz Šklendrovca vodi na Podkum. Z idejami in "nehvaležnim" delom Grošičarjeva ohranjata del slovenske tradicije - kmetovanje. Tudi na turistično dejavnost pomislita, a je pred njima še veliko ovir, predvsem finančnih, da bosta lahko “zadihala" neobremenjeno. "Ni še pravega posluha za tovrstno dejavnost," ugotavljata. Toda narava je na tistem koncu izjemno čista, celo primerna za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Na kmetiji se še ponašajo z mogočnim kozolcem, ki je postal nekak simbol slovenstva.
Marija Grošičar, sedaj upokojena šivilja, je kmetijo podedovala pred nekaj leti, ko se je vrnila iz mesta. S sinom Petrom, ki je po poklicu strojni tehnik, skupaj obdelujeta površine. Za dejavnost - rejo damjakov, sta se odločila, ker je Peter brez redne zaposlitve, na kmetiji pa itak primanjkuje delovnih rok.
Površine so z naklonom preko 40% skoraj neprimerne za govedorejo. Velik strošek bi bil, če bi poskušala zaraščene travnike očistiti grmovja do take mere, da bi bili primerni za normalno pašo krav ali druge goveje živine. Sedanje proizvodno stanj e kmet ij i ne omogoča normalnega preživetja - redijo komaj nekaj govejih pitancev in krav. Kmetija temelji na izključno bio-proizvodnji, obdelovalne površine gnojijo samo s hlevskim gnojem, ne uporabljajo mineralnih gnojil, niti pesticidov za zatiranje bolezni in škodlj ivcev na rastlinah.
Za pomoč tistim, ki se odločijo za kmetovanje in ohranjanje poseljenosti podeželja v Sloveniji, je še vedno premalo posluha. "Ko sva se s sinom vrnila na kmetijo," je povedala Grošičarjeva, "je bilo treba adaptirati strehe gospodarskih poslopij, stanovanjske hiše, da sva lahko razmišljala o proizvodnih možnostih na kmetiji. Potrebno je bilo nakupiti tudi najnujnejšo mehanizacijo, stroje (kosilnico, traktor...) za obdelovanje kmetije. Pri hiši ni bilo ničesar, da bi človek lahko
prijel zadelo." Leta 1992sejima je sreča navidezno nasmehnila, saj je bilo možno iz naslova Pomoč pri razvoju demografsko ogroženih območji v republiki Sloveniji, preko Ministrstva za planiranje republike Slovenije, kandidirati za pridobitev kredita oz. nepovratnih sredstev za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, med drugim tudi dejavnosti, kot je reja damjakov v oborah. Vlogajebilaob pomoči Kmetijske svetovalne službe pravilno napisana in kredit, ki sta ga dobila, je zadoščal za nabavo žičnate ograje. Denarja za nabavo osnovne črede - deset košut in nekaj samečv, pa je zmanjkalo. Peter Grošičar je potožil, da je skoraj zbolel, ko seje lotil čiščenja travnikov, ki so se po večini, sploh tam, kjer so strmine, že zarasli. Material za obore ima že pripravljen, čredo pa namerava naseliti vanje prihodnje leto.
Reja damjakov je sicer poleg reje drobnice - ovčjereje, kozjereje, najprimernejša kmetijska dejavnost, ki sodi na strme površine. Govedo, še posebej težke krave molznice in pitanci ali pa plemenske telice, lahko na strmih površinah z. naklonom nad 30-40% povzročijo precejšnjo škodo, saj tla preveč zgazijo in prst se odnaša po strmini. Erozija je opazna šele po nekaj letih, po štirih do petih letih lahko opazimo posledice gaženja travne ruše, spremeni se relief travne površine, posledice pa so opazne tudi na živalih, ki ne popasejo trave v celoti, saj je le ta pomešana z
zemljo. Ovce, koze, tudi jelenjad, takšnih posledic na travnatih površinah ne puščajo, zato je posebej primerna za rejo na zasavskih kmetijah. Drobnica in jelenjad ima tudi manjše potrebe po krmi, saj lahko npr. ista količina travnate krme prehrani eno kravo ali pa šest ovac, pa še površine ohranimo v takšni obliki, kot smo jih podedovali.
Potrebno je torej vzeti v roke papir in svinčnik, preračunati, kaj se splača, si zagotovili tržišče in pričeti sproizvodnjo. V današnjih časih je opisana proizvodnja tudi finančno zanimiva, saj se trg z govejim mesom in mlekom vse bolj polni, tudi ljudi, ki posegajo po drugih vrstah mesa je čedalje več.
Na sončni strani Podkuma boste če nekaj let opazili čredo damjakov naGrošičarjevi kmetiji, že danes pa lahko opazujete čredo ovac, ki se pase po strminah Bravčeve kmetije. Tudi talastnika sta se na kmetijo vrnila pred leti, "iz doline", in najprej začela z govedorejo - mlečno proizvodnjo, pred dvema letoma pa sta se odločila za ovčjerejo. "Krave so nama bile pri srcu, toda za ovce jih ne bi več menjala," pravita. Zaenkrat s prodajo jagnjet ni problemov, iz volne se tudi da marsikaj narediti. Pri Bravčevih kuhajo odlično domače žganje, gospodinja Milena zna delati okusno domače maslo, speči kruh
v kmečki peči, orehi, ki zrastejo na domači kmetiji pa sodijo v potico, ki bo zadišala ob bližajočih se praznikih v marsikateri kmečki hiši. Načrtujeta ponudbo jelenjega mesa in trofej, pripravljati nameravata organizirane oglede črede, izletniški turizem z domačimi prigrizki. Do takrat pa...
Področje Podkuma je tako s kmetijskega kot ekološkega vidika zelo neokrnjeno področje, zato so možnosti za razvoj kmetijskih dejavnosti velike. Pa tudi kmetijskega turizma. Potrebni bi bili ljudje in trud, da bi dejavnost zaživela. Podobnih krajev s podobnimi možnostmi je v Zasavju še nekaj: Šcntlambcrt, Tirna, Čcmšenik, Izlake, Mlinše, v hrastniški občini Kal, Gore,
Kopitnik, v trboveljski Vrhe, Partizanski vrh... Odločitev ni samo v ljudeh, ki na kmetijah živijo, ampak tudi drugje -v občinah, državi...
Slovenija je ena evropskih držav z največjo možnostjo za razvoj takšne dejavnosti, saj je v primerjavi z ostalimi v Evropi praktično neonesnažena. Evropski turisti vse bolj iščejo prav mir, neokrnjeno naravo, naravo brez tenis igrišč in rekreacijsko turističnih centrov. Prihodnost je torej v individualnem turizmu, množičen turizem s hotelsko ponudbo je čedalje manj zanimiv.
Nada Grešak

France Martin Dolinar je Zagorjan, kjer pa je obiskoval le osnovno šolo, saj so ga študijska pota zanesla naprej v Ljubljano, kjer je magistriral na Teološki fakulteti. Študij cerkvene zgodovine je nadaljeval v Rimu, kjer je doktoriral ter vpisal še arhivistiko pri vatikanskem arhivu. Nato je deset let vodil nadškofijski arhiv v Ljubljani, ustanovil Inštitut zgodovine cerkve pri Teološki fakulteti Ljubljana in zbirko Acta Ecclesiastica Sloveniae, pri kateri je doslej izšlo petnajst knjig. Od leta 1977 službuje v Arhivu R Slovenije • sedaj kot svetovalec vlade. Kot zgodovinar je objavljal v različnih strokovnih revijah doma in v tujini, sam pa do zdaj izdal tri knjige: leta 1976 v nemščini knjigo o jezuitskem kolegiju v Ljubljani in Pleterjih od 1597 do 1704, leta 1989 knjigo Slovenska cerkvena pokrajina, lani pa je izšla njegova knjiga Prošti novomeškega kapitlja 1493 - 1993.
Kakšni spomini vas vežejo na Zagorje?
Lepi spomini me vežejo na Zagorje, tudi vračam se rad. Občasno ga skušam za kratek čas preleteti - ne le kraj kot tak. temveč tudi okoliške hribe. Bil sem član Planinskega društva, s katerim smo "oblezli" vse okoliške hribe, pa cerkve v Zasavju. Recimo Čcmšenik in nenazadnje male podružnice kot so Čolniše. Kotredež, Rove..., ki so dragocene stvari iz naše kulturne dediščine, na katero smo v preteklosti precej mačehovsko gledali.
Katerim vidikom ste kot zgodovinar posvetili največ časa?
Zgodovina je izjemno široko in obsežno področje. V posameznih obdobjih so poudarki bolj na eni ali drugi zgodovini, včasih v toliki meri, da stopijo v ozadje drugi vidiki. Tako je bila vpolpretekli dobi morda preveč poudarjena politična zgodovina - na škodo socialne in še bolj morda cerkvene zgodovine, kije neločlj ivo povezana z narodno. Vseskozi se bolj posvečam nacionalni zgodovini in v okviru le-te tistim vprašanjem ter področjem, ki šobila v zadnjem, zelo dolgem obdobju, potisnjena v ozadje ali premalo vključevana. Mislim predvsem na vlogo Cerkve v življenju našega naroda v preteklosti. Kajti vedno poudarjam neločljivo povezanost vseh vidikov zgodovine. Ni mogoče pisati zgodovine, ne da bi vse dejavnike -ekonomske, socialne, politične, vojaške, cerkvene zgodovine, upoštevali enakovredno. Če tega ni, nam nek bistven segment naše nacionalne zgodovine manjka in nam cela vrsta vprašanj ostane nerešenih.
Vam je kakšno, za primer, v mislih?
Ja, v publikacijah v zadnjih sedemdesetih letih je bilo znova poudarjano, da smo bili Slovenci odrinjeni na robevropskega dogajanja, neke evropske zgodovine, kar sploh ni res. Že v samem proučevanju ljubljanske zgodovine in zgodovine ljubljanskih škofov lahko z gotovostjo trdim, da smo bili Slovenci ves čas v središču. V škofijski prestolnici so sedeli ljudje, ki so soodločali evropsko zgodovino. Začenši od škofa Rauberja, kije bil poveljnik 2. avstrijske armade in tam dosegel najvišji
naslov, postal je maršal in bil glavni intendant avstrijske vojske. Fa Textor, ki je bil osebni svetovalec cesarja, do Kumburga, ki je bil najvplivnejši diplomat svojega časa. ki mu je cesar zaupal najdelikatnejša poslanstva v ključnih točkah, s katerimi so bili Habsburžani soočeni.
Kaj pa menite glede večkratne razkosanosti Slovetiije?
No. to je tisto, kar nas ves čas tepe. Slovenci smo bili razdeljeni tako civilno kot pravno na različne dežele, ne samo Koroško, Kranjsko. Prekmurje, Goriško grofijo... Še usodneje je, da smobili cerkveno razdeljeni na štiri cerkvena središča, nakar tudi naši zgodovinarji niso bili pozorni. Civilno - pravna ureditev je vedno povezana s cerkveno - pravno ureditvijo. Poleg političneje izjemno važno vprašanje cerkvene ureditve. Ob tem naj omenim, da Slovenci nikoli nismo bili hlapci. Za hlapec nas hočejo narediti drugi. Vedno smobili pokončni ljudje, večinoma lojalni oblastem - včasih tudi na našo škodo. Problem je drug in sicer, da smo bili politično in cerkveno razdeljeni na različne institucije, da je občasno prihajalo do izigravanja ene dežele proti drugi. Izrazita slovenska dežela pa je bila le Kranjska z nekaterimi nemškimi otoki.
Z začetka slovenske zgodovine smo Itili prikrajšani za neodvisno, suvereno državo. Kakšna odločitev se vam, kot zgodovinarju, zdi osamosvojitev?
Vsaka odločitev ima pozitivne in negativne posledice. V življenju naroda je njegova osamosvojitev vedno pozitivno dejanje, ker potem lahko sam razpolagaš s kom boš sodeloval in podobno. Ker nas je usoda v preteklosti za to prikrajšala, je prišlo do tolikšne stranpoti po osamosvojitvi. Med naširni zgodovinarjije premalo navzoče dejstvo, da jp bila in je še, politično državna organizacija vedno povezana s cerkveno organizacijo/ Politične osamosvojitve nekega narodu ni mogoče doseči, če se pred tem cerkveno ne osamosvoji, da nisi podrejen različnim oblastnikom izven meja tvoje države. Če se malce poigram s simboliko, je zanimivo, da
smo se cerkveno osamosvojili že leta 1968 in logična posledica je bila osamosvojitev naroda kot takega.
Zdajšnja aktualna pomenkovanja so, če je majhnost Slovenije prednost ali ne.
Majhnost se mi zdi v tem kontekstu velika prednost in to iz več razlogov. Ne moremo si biti samozadostni in smo zato nujno odprti navzven. Majhnost nekega naroda sili človeka, daje bolj odprt, daje širše naravnan, da sprejema več pozitivnih in manj negativnih stvari. Zaradi majhnosti tudi nismo bili nikoli v toliki meri zanimivi za agresorja, da bi nas hotel iztrebiti. Podjarmiti že. ne pa iztrebiti.
Mogoče s tem v zvezi še o tem, kakšno je vaše mnenje o vojni v Bosni?
Tarn se prepleta toliko stvari, daje to vojno nemogoče okarakterizirati kot versko vojno, ne glede na to, da se med seboj vojskujejo pravoslavci, katoličani in muslimani. Tu gre za globlje korenine. Vsi, ki danes pišejo ali govorijo o problemu Bosne, pišejo o tem zelo površno. Problem Bosne ni nastal med 2. svetovno vojno, s konflikti, ki so bili takrat zakoreninjeni in niso šli v pozabo. Problem Bosne sega globoko nazaj v srednji vek. To je problem nasprotja med bogomili in katoličani, problem prodirajočega islama in njegova ustalitev na teh nacionalno in vaško mešanih tleh ter nikoli do konca prebolen problem večnega nasprotja med dobrim in zlim. ki gaje v te kraje prineslo bogomilstvo - pod krinko dobrega je vse preveč podlegalo zlu v sebi in bližnjem. To so razdvojenosti bosanskega
mm:
človeka, osnovni problemi, ki so jih podcenjevali njihovi politiki. Najbolj pa jih je podcenjevala avstrijska monarhija. Zato ni to niti versko niti politično gibanje.
Naslednja stvar, o kateri se sedaj precej krešejo mnenja, je lokalna samouprava.
Tisto, kar rne ta trenutek moti, je to, da ogromno energije in znanja izgubljamo za stvari, ki so drugotnega pomena in zanemarjamo bistveno za preživetje države. Mislim, da se Slovenija ne more učvrstiti, postaviti na trdne temelje, niti socialne, dokler ne bo imela solidne zakonodaje. V tem in prejšnjem državnem zboru pa so naredili vse, da še nismo prišli do zakonov, ki so nujno potrebni za normalno delovanje pravne države. V bistvu države ne premoremo zakonodajno urediti. Kajti najprej moramo imeti prednostne naloge, da sc lahko pogovarjamo o drugih. Idealne ureditve pa, vsaj po mojem mnenju, ni. Zgolj s samo preureditvijo lokalne samouprave ne bomo dosegli ničesar. Ne pravim, da reforma lokalne samouprave ni potrebna, temveč, da imamo ta trenutek probleme, ki so važnejši. Na tem področju naredimo premalo. Tako, daje rezultat triletnega dela porazen.
V zadnjem času slovenščini očitajo tako imenovano "neokretnost" za različne družbene in druge izraze. Je res?
Mislim, da gre za kornodnost. Imamo celo vrsto zelo lepih slovenskih izrazov, na katere smo s prodorom angleščine pozabili. Kot je sedaj moda. da prihajajo angleške besede, so bile včasih srbske in še prej nemške oziroma italijanske. Problem strokovne terminologije ni problem slovenskega jezika in ni problem malih, ampak tudi drugih jezikov. Vendarle, če ne uporabljamo tistih slovenskih izrazov, ki jih imamo, gre za kornodnost ali pa neko namišljeno modernost. To pa ni krivda jezika, ampak človeka.
Na nek način se "vračamo" v preteklost -obujanje običajev, črpanje iz starih dokumentov, čedalje močnejša vez med preteklostjo in prihodnostjo...
Za nekatere stvari v življenju ni treba biti prerok. To. kar so mnogi zunaj znali ceniti. -zlasti Avstrijci, saj so zelo zgodaj začeli ohranjati svojo kulturno dediščino, prav tako Francozi, Španci, manj Nemci, Angleži so že po naravi tradicionalisti - pa je nam ušla cela vrsta narodnih običajev, ljudskih šeg. obrti, kjer je zdaj nekaj zagretih ljudi, da se ti drobci,
ki so preživeli, ohranjajo, Arhiv pa hrani veliko stvari, posamezen dokument je lahko zelo zgovoren. Vendarle "zdajšnji" ljudje ne znajo v toliko meri tujihjezikov-latinščine, nemščine, italijanščine..., kot so to znali včasih. Prav presenetljivo je še, kako ne poznamo dokumentov, ki jih stalno navajamo. O dokumentu si na podlagi zgodovinarjeve interpretacije ustvarimo določeno predstavo, ki odgovarja resnici ali pa ne. Spomnim se,
recimo Luthrovih Tez. Zanima me. koliko Slovencev je tc Teze v celoti v originalu prebralo. V polpretekli dobi so tudi veliko operirali z Marxovim Kapitalom, vprašanje pa je, koliko jih je to res prebralo. Na drugi strani je iz naših krajev izšla cela vrsta osebnosti, ki so odigrali pomembno vlogo ne samo v življenju naroda, ampak tudi v svetovnem merilu, pa jih povprečen Slovence ne pozna, ali ni nikoli slišal zanje.
Kaj pa obsega vaše sedati je delo?
Moje osnovno poslanstvo znotraj ustanove, kjer delam, je zbiranje arhivskega gradiva, tudi v tujih institucijah, ki pomagajo osvetliti zgodovino slovenskega naroda. Skrbim šc za listine, ki so najstarejše in najdragocenejše gradivo, ki ga naš arhiv hrani, kjer nastopam kot arhivski delavec. V tem trenutku pa imam v delu tri projekte: eden je osvetlitev Gornjegrajske opatije, to je široko zasnovan projekt salzburške univerze, drugje zgodovina ljubljanskih škofov, kjer gre za nekatere izjemne osebnosti, tretji pa je Objava virov iz vatikanskega arhiva.
Ste se tudi v vaših kn jigah, ki so verjetno mnogim bralcem neznane, lotevali podobnih problemov?
Čc začnem s svojo doktorsko disertacijo o jezuitskem kolegiju v Ljubljani, je bila prva visokošolska ustanova na Slovenskem. Z njimi je povezan cel kompleks vprašanj, povezanih z gospodarstvom, cerkveno dejavnostjo, šolstvom. Slo je za latinsko šolo. kamor so vstopali ljudje, ki so bili plemiškega, meščanskega in kmečkega rodu. Sredi 17. stoletja je namreč število na jezuitski šoli v Ljubljani dosegalo do 900 učencev in slovenščina ni bila manjvreden jezik. Pomeni, da prevodi iz latinščine v živ jezik niso bili nemščina - latinščina in obratno, marveč latinščina - slovenščina in Obratno, slovenščina - latinščina. Moja prva knjiga je. žal. pisana v nemščini, zato je širšemu bralstvu manj razumljiva, je pa izčrpen prikaz jezuitskega kolegija. V drugi knjigi, ki govori o slovenski cerkveni pokrajini, sem se posvetil problemu cerkvene organizacije na Slovenskem, ki je tudi eno od pomembnih poglavij nacionalne zgodovine. Tretjo pa sem izdal ob 500-lctnici novomeških kapitlja in ob življenjskih podobah cerkvenih dostojanstvenikov skušal osvetliti pomen te ustanove za cerkveno, versko, socialno, gospodarsko ter kulturno zgodovino Novega mesta in njegove širše okolice.
rpm:
Ali so vas kdaj zanimali tudi družinski rodovniki, genetika?
Ne. Zdaj je to pri nas neke vrste modna muha. da si sledita oče in sin in tako naprej... Tekmovanje, kako daleč nazaj bo kdo prišel, me zelo moti. ker se mi zdi, daje v ozadju le neko nastopajoče bahaštvo. Kar bi me kot zgodovinarja mikalo, takih pajc, na srečo, tudi nekaj in jih človek z veseljem podpre, je zgodovina neke rodbine. Gre za ljudi, ki skušajo odkriti nesamosvojekorenine. ampak v celotni obsežnosti proučiti družino kot tako: otroke, smrti, bolezni, kdo se poroča, kaj pomeni s kom sc poroči kmečki sin, kakšni socialni problemi so lahko s tem povezani, kaj pomeni, če sc deseti otrok poroči in kakšna je njegova usoda in še vrsta drugih elementov. Gre v pravem pomenu besede za zgodovino slovenskega naroda, za zgodovino "majhnega človeka", ki le redko "zaide" v zgodovinske kuj ige in učbenike, ki vedno govore o vladarjih, o plemičih, o velikaših, skoraj nikoli pa o konkretnem življenju "navadnega človeka" z dežele.
Kako pa se bo pisala novejša zgodovina?
Zgodovinarji si dolgo želimo nove dopolnjene ali v celoti predelane Zgodovine Slovencev, ki je na primer pred leti izšla pri Cankarjevi založbi. Novejšo zgodovino želimo pisati neobremenjeno in upoštevati vse vidike, ki so vplivali in oblikovali narodovo življenje v preteklosti. Naša skrb je, da se skušamo dokopati do vseh razpoložljivih virov in jih enakovredno upoštevati. V preteklosti je bilo vendarle navzoče pretirano selekcioniranje in nekateri viri zgodovinarjem niso bili dostopni.
Bližajo se velikonočni prazniki. Kako jih doživljate?
Velika noč je največji krščanski praznik, globoko vtkan v vernost slovenskega človeka. Manifestira se v prelepih običajih z nadvse bogato vsebino, pretkano s posebnostmi slovenske kulture in slovenskega značaja. Tudi v načinu prezentiranja božjega groba in Kristusovega vstajenja so stvari, značilne le za Slovenijo.
Tekst in foto: Petra Radovič
m
a
7 Wfl iiii
iJfjfi Wì

Društvo proti mučenju živali
V četrtek, 17. marca, so v prostorih restavracije hotela Rudar Trbovlje člani iniciativnega odbora ter gostje ustanovili Društvo proti mučenju živali. Tako je tudi v Trbovljah (zaenkrat za področje vsega Zasavja) nastalo društvo, ki je že šesto tovrstno v Sloveniji.
Že iniciativni odbor je začel uresničevati cilje in naloge bodočega društva. Bili so uspešni. Člani odbora so zbirali denar za hrano in zdravila za živalsko zavetišče Milene Močivnik na Visokem pri Kranju, našli so nekaj novih lastnikov živalim, prvi so ponudili roko pri reševanju konkretnih problemov (npr. zapuščenih mačk na Koloniji 1. maja v Trbovljah), zbirajo podpise za sprejem Zakona proti mučenju živali. Po dosedanjih rezultatih te akcije so v Sloveniji na drugem mestu, pred njimi je le DPMŽ Maribor. Prvi so v številu zbranih podpisov znanih Slovencev (pevcev, pisateljev, igralcev, pesnikov...), akcija še teče. V različne časopise so pošiljali članke o problemih ter njihovih dejavnostih. Ker v Sloveniji žal ni vseslovenskega DPMŽ in je zato tudi povezava med društvi bolj slaba, skušajo tudi to urediti. Povezujejo se tako z društvi (Lubljana, Maribor, Koper, Brin Ljubljana), kot s
Trbovlje-Hortikulturno društvo zasavskih revirjev Trbovlje, organizira v četrtek, 7. aprila ob 17. uri v domu Svobode predavanje Slavka Zgonca na temo Azaleje in ostalo.
posamezniki (Dušan Grajfoner, Meta Malus, Milena Močivnik, Lea Eva Mullcr).
Pri delu ne gre brez ljudi, ki so vseskozi veliko pomagali: Radio Trbovlje, Hotel Rudar Trbovlje, fotokopirnica Canon, PTT Trbovlje in Kalisto. Veliko volje, časa, ljubezni, odrekanj in stroškov je bilo potrebnih za uradno registracijo društva, ki je pred vrati. Največ si je za ustanovitev tega društva prizadeval predsednik Roman Turnšek, ki so mu pomagali nekateri člani odbnora. Na občni zbor je prišlo tudi nekaj otrok, karjezelo razveseljivo. V društvu verjamejo, da morajo vzgajati tiste, ki bodo prišli za njimi in nadaljevali delo.
R.T.
Pasja mala šola
Zagorje - Na poligonu Kinološkega društva Zagorje bo 5. aprila ob 17. uri informativni dan za vpis v malo šolo za pse vseh pasem. V mali šoli se psi naučijo poslušnosti in ostalega, kar morajo znati za prvi izpit. Četudi lastniki svojih psov ne bodo preizkušali na izpitih, je mala šola dobrodošla. V društvu namreč želijo, da bi bilo vjavnem življenju več poslušnih psov in s tem manj nevšečnosti.
I.L.
Izpopolnjevalni
tečaj
Meddruštveni odborzasavskih planinskihdništev, ki ima že nekaj let sedež v Sevnici, pripravlja izpopolnjevalni tečaj za planinske vodnike za območje zasavskih in posavskih RD. Lansko jesen je bil tak tečaj v planinskem domu na Mrzlici, tokrat bo potekal v planinskem domu na Kumu (9. in 10. aprila). Vodja klubov planinskih vodnikov pri MDO zasavskih PD Franc Gričar vabi na tečaj preko zasavskih PD vse planinske vodnike. Za udeležbo na tečaju bodo društva prispevala po 3.500 SIT za udeleženca.
T.L.
Gasilci iz Turja
Turje nad Dolom ima 296 prebivalcev in od tega je 106 gasilcev. Največ v zasavski regiji. Temu je verjetno vzrok požar, ki je leta 1946 zajel celo vas. Po šestih letih je peščica ljudi ustanovila gasilsko društvo, ki je postajalo vedno močnejše. V začetku meseca marca so krstili nov gasilski avto, ki so ga dobili decembra, kar je bil povod za razgovor s Stojanom Mastnakom, predsednikom društva.
"Zanj smo si prizadevali že več let," pravi Stojan Mastnak, "saj ga glede na našo dejavnost potrebujemo. Zahvala zanj gre predvsem Skupščini občine Hrastnik, gasilski zvezi in zavarovalnici Triglav. Botri ob krstu pa so poskrbeli za dodatno opremo. Botri so bili naši obrtniki in podjetniki Ciril Peklar, Leon Peklar, Lado Železnik, Simona Lokovšek in najstarejši podjetnik v Turju Leopold Grešak..."
Seveda starega džipa ne bodo odpisali. Preuredili ga bodo za prevoz orodja, kerje teren v njihovi okolici težko dostopen. Računati morajo na požare tudi v najbolj zahtevnem kraju. Pomagajo pa tudi pri nujnih požarih, kol je bil na primer pred leti v Steklarni Hrastnik. "Za takšno pripravljenost so potrebne vaje za gašenje in reševanje. Udeležujemo se vseh sektorskih vaj v občini. Izobraževalnega pomena so še predavanja in vaje za tekmovanja, ki sejih pridno udeležujemo. Mladi gasilci, ki so imeli 5. marca svečano zaobljubo, gredo letos na državno tekmovanje, ker so bili prvi v občini in drugi v regiji. Imamo še mladinke, d ve članski moški desetini in žensko člansko desetino, ki jo je treba posebej pohvaliti. Že sedem let so med najboljšimi, dvakrat so bile že na državnem prvenstvu. Med njimi je najbolj prizadevna Tina Železnik, ki je ‘že 13 let tudi tajnica društva in nosi velik del odgovornosti."
Gasilci iz Turja so sploh steber krajevne dejavnosti, tudi kulture. V pevskem zboru Klas so na primer vsi pevci - gasilci. Znane so njihove družabne priredit ve, ki vsako leto privabijo mnogo ljudi. Z izkupičkom teh prireditev so si zgradili nov gasilski dom, šolski prostori so bili namreč že pretesni.
"Z domom še nismo zaključili. Najprej moramo narediti centralno kurjavo, da zimske seje ne bodo tako mrzle. Dogovarjamo se tudi za lastništvo. Krajevna skupnostjo že dala soglasje, da se stavba prepiše gasilcem. .Skrbi nas nova zakonodaja, ki predvideva obdavčitve za družabne prireditve. Če bo to res tako, nam bodo usahnili osnovni viri dohodkov in življenje na vasi bo zamrlo..."
Upajmo, da ne bo tako. Turski gasilci imajo dovolj energije in volje za pripravljenost na klice na številko 93. Njihova naj večja gonilna sila so veterani - gasilci, stari nad 60 let, ki jim pomagajo z nasveti in otroci, kijih morajo pripeljati do samostojnega dela!


Fanči Moljk
Cvel
Lep pozdrav!
Pomlad se je že kar pošteno naselila v našo pokrajino in naša srca, tako verjetno prijetno vpliva tudi na vas, dragi upokojenci. Zopet se je zgodilo kar nekaj stvari. Trboveljski dom za upokojence je praznoval svojo petnajstletnico inobtem so izdali tudi glasilo Jesen življenja, katerega naslovnico vidite na današnji strani. V Celju so ustanovili Skupnost borcev -vojaških upokojencev. Prijetno branje in le upokojenski pozdrav: NIMAM ČASA!
Katja Božič
Pokojnine dol
Včeraj in danes upokojenci prejemajo za 4,2 odstotka nižje pokojnine, kot so jih dobili februarja. Izjema so le pokojnine, odmerjene po najnižji pokojninski osnovi in tisti upokojenski dodatki, ki so izte osnove izračunati. Če smo še natančnejši: v okviru zakonske določbe to nanese natanko 64 odstotkov povprečne plače, kar za najnižje pokojnine in dodatne v marcu pomeni 1,57 in ne 4,2 odstotno znižanje.
Pustimo ob strani še vedno dokaj sporen način te vrste usklajevanja pokojnin. Upokojence veliko bolj zanima nadaljna usoda izplačevanja njihovih prejemkov. V igri je predlog uveljavljanja novega načina valorizacij pokojnin, ki naj bi ga državni parlament uzakonil že ta mesec. Vzemimo, da ga še ne bo. V tem primeru utegne biti aprilsko usklajevanje pokojnin, če bo prišlo do ugotovitve rasti povprečne plače do zanimivega pojava, bolje rečeno vprašanja, ki se glasi: kako se bo izračunal poračun? Sebo moralo marčevsko znižanje pokojnin prišteti ali odšteti, in: kaj je sploh osnova za uskladitev?
O predvidenem novem načinu valorizacij pokojnin smo nekaj slišali že marca lani, oziroma še prej - ko je vlada predlagala, naj bi se pokojnine povečale le ob najmanj 3 odstotni rasti cen oziroma 3 odstotn i inflaciji mesečno. Če bo ta predlog sprejet, je skorajda na dlani, da se bodo letos pokojnine zmanjšale realno za deset odstotkov. To pa je že spoštljiv odstotek, ki bo najbolj prizadel vse z nižjimi pokojninami. Teh pa je, kot je znano, največ. To ni izmišljen odstotek; izračunali so ga dobri poznavalci, ljudje, ki se s tem že lep čas ukvarjajo oziroma spremljajo dogajanja na pokojninski fronti. V vsestranskih prizadevanjih vlade za umiritev plač in seveda tudi pokojnin, o
čemer smo že veliko prebrali in slišali, bomo kmalu zvedeli več. Predvsem pa, ali so njeni predlogi stvarni, dovolj skrbno pretehtani, zlasti, kar zadeva upokojence.
M.V.
Skupnost borcev - vojaških upokojencev
V okviru Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, bo v prihodnje kot interesna oblika združevanja obstajala in delovala novo ustanovljena Skupnost borcev-vojaških upokojencev. V Ljubljani je bila ta skupnost ustanovljena že 6. januarja letos. Ustanovitev so narekovale razmere v katerih ta kategorija upokojencev živi. Njihov položaj (v večini šoto borci - aktivni udeleženci NOB) sistemsko ni urejen z zakonom.
Predsednik Skupnosti borcev vojaških upokojencev v Sloveniji je Ivan Pivk iz Ljubljane. Zaradi dokončnega konstituiranja je po občinah potrebno ustanoviti še sekcije, zlasti tam, kjer so nekdaj obstajale garnizije in je v njih tudi večje število borcev - vojaških upokojencev. Celjska sekcija šteje preko 120 članov. V uvodu je polkovnik Pivk pojasnil potrebo pp ustanovitvi te skupnosti. Glede na to, da bo ta sekcija (po dogovoru) delovala regijsko, sta ustanovnemu zboru prisostvovala tudi predstavnika iz Hrastnika in Trbovelj. Ker v Revirjih ni bilo garnizije, so sporazumno sklenili, da se maloštevilni borci - vojaški upokojenci iz Zasavja vključijo v delo celjske sekcije, kjer jih bo zastopal poverjenik iz T rbovelj. Na predlog Daniela Babiča je to funkcijo prevzel Rudi Matko. Skupnost sestavljajo vsi borci in udeleženci NOB -vojaški upokojenci, ki imajo državljanstvo in prebivališče v Republiki Sloveniji, pogoj pa je tudi, da so pripravljeni izvajati statutarne naloge in članske obveznosti.
R.M.
Upokojenci po Bajdurovi poti
Planinska skupina upokojencev PD Trbovlje pri DU Trbovlje je aktivna brez predaha. Domala vsak drugi četrtek gredo na pot. Ko je teden naokoli se radi ustavijo pred oglasno desko pri vhodu v društvene prostore DU Trbovlje, kjer obvestilo z belo rdečo markacijo naznanja, kam se bo skupina napotila z naslednjim izletom. Njihov zadnji izlet 24. marca, ki ga je vodil Vinko Pfeifer, je potekal po delu znane Bajdurove krožne poti. Začeli so na Bogenšperku, nadaljevali mimo Javorja, Debeče, Pristave, Goričice, Obolna in Šmartnega v Litijo. Pot je bila dolga okoli 35 km. Vreme je bilo lepo, pravšnjoza takšen izlet. Ne prehladno in ne prevroče.
T.L.
Glasilo Jesen življenja
15 LET
Osebje in oskrbovanci Doma upokojencev Franca Salamona v Trbovljah, so 25. marca slavili petnajstletnico odprtja doma. Vpočastitev obletnice so oskrbovanci izdali 12. številko glasila Jesen življenja. Glasilo obsega 42 strani, v njem pa so objavljeni prispevki oskrbovancev doma -od pesmi do krajših proznih sestavkov. Govorijo o spominih na mladost, športnih tekmovanjih, raznih hobijih in podobno. Številko so popestrili s humorjem in raznimi pregovori. Z izidom te številke so oskrbovanci in osebje doma pripravili lep prispevek k praznovanju njihovega jubileja.
T.L.
: V/
Zlata poroka
I Hrastnik - V soboto, 26. marca sta 'praznovala zlato poroko Amalija in y Milan Crnkovič iz Hrastnika, Cesta HermanaDebelaka17. Obastaševedno pri močeh. Polna dobre volje in veselja do življenja, sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam sinov Francija, Milana in Jožeta z družinami in prijateljev se je pridružil tudi predsednik Skupščine občine Hrastnik Leopold Grošelj, ki je zlatoporočencema zaželel še veliko ljubezni in razumevanja, predvsem pa veliko zdravja.
N.M.

Polna dvorana obiskovalcev v Delavskem domu Zagorje na 8. plesni reviji zasavskih glasbenih šol, ki je bila 25. marca, je potrdila, da glasba in ples združujeta ljudi. Letošnji organizator revije je bila Glasbena šola Zagorje. Na reviji so sodelovali baletni oddelki GŠ Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Litije. Program je bil sestavljen iz dveh delov - klasičnega in jazz baleta.
Učenke Vojke Kokošnik - Podlogiir, ki že deveto leto vodi baletni oddelek GŠ Zagorje, so zaplesale na glasbo Čajkovskega - Ples snežink in Cvetlični valček, odlomek iz Hrestača. Mlade plesalke so zaplesale še na splet pesmi Janeza Bitenca v priredbi Mitje Beuermanna, v pevski izvedbi pa zbora cicibanov GŠ Zagorje pod vodstvom Mojce Zupan. Tako smo lahko videli štiri različne koreografije plestiik iz Zagorja, in sicer na pesmice Naša četica. Metuljček cekinček. Srnica in Zajček dolgoušček.
Plesalke GŠ Radeč, ki jih uči uveljavljen koreograf Ciril Jagrič, so plesale na glasbo Marca Schaimana iz filma Addams Family V muzeju. Punčko iz porcelana, na glasbo P.J. Čajkovskega, je zaplesala Barbara Kajič. Točkaje bila zelo izvirna, saj je kar koreograf prinesel na oder punčko (Barbaro).
Žužana Bartha vodi baletne oddelke v Hrastniku, Trbovljah in Litiji. Njene učenke so sepredstavile že v klasičnem delu, precej več pa v jazz baletu. Najmlajši GŠ Litija in Trbovlje so zaplesali na glasbo Romane Kranjčan (skladba z naslovom Igrica), baletke pa so pokrižale še, kako se igrajo princeske. Učenke 1. in 2. letnika GŠ Hrastnik so zaplesale Ples škratov Radovana Gobca, odlomek iz spevoigre Kresničk.
zanimive koreografije, tako v klasičnem kot jazzovskem delu. Uživali smo lahko v izvirnosti zgodbic v Muzeju in Punčka iz porcelana koreografa Cirila Jagniča, v izpiljeni tehniki klasičnega baleta GŠ Zagorje ter dobri izbiri moderne glasbe territmiki in dinamiki plesalk Žužane Bartha. Temu je pripomogla dobra koreografija in kostumi, ki so bili paša za oči.
Katarina Gavranovič
\
Parnasova pota
Ureja Franci iMkovič
Obiskovalci revije so lahko videli Offenbachov ctm - can učenk GŠ Hrastnik, koreografijo na pesem Far gone now Vaya con dios, v izvedbi baletk GŠ Litija.
Plesalke GŠ Litija so zaplesale na glasbo skupine Art of noise, na Madonnine glasbo Cry baby sta zaplesali učenki GŠ Trbovlje. Da so še danes modemi plesi kot rock'n roli, twist in drugi, so za zaključek .revije dokazale učenke GŠ Litije, Trbovelj in Hrastnika in zaplesale Whap rap dua Wham.
V dveh urah so plesalke vseh zasavskih glasbenih šol prikazale \
Olga Dečman
Vsakdanjost
Pota vodijo neznano kam.
Cilji bežijo pred oblaki.
Življenja gredo naprej.
Človek ostaja, obdan s temo. Zmanjku je mu zraka.
Drevesa so visoko vzignila svoje veje. Rešilne bilke ni.
Trave so se ulegle na zemljo.
Med množico se ne more skriti. Hodi človek po svetu in išče.
In zmanjkuje mu zraka.
In našel je množico, skrito v travi. Množico brez zraka.
Drevo je spustilo svojo vejo... Tema, svetloba, sonce, noč. Človek je odšel v pozabo.
ZABELércO
Hrastnik
Glasbena šola je pripravila 24. marca v dvorani GŠ koncert pianista Petra Zoltanain pianistke Su/ane Zorko Mlinarič.
Duo Dekleva - Alenka in Igor -priznana klavirska mojstra sta 30. marca nastopila v GŠ.
Nejc Zupanc, gojenec 2. letnika violine, se je udeležil državnega tekmovanja mladih glasbenikov, ki je bilo 24. marca v Ljubljani. V konkurenci devetnajstih najboljših violinistov GŠ do 10. leta je dosegel solidno deseto mesto. Njegov pedagog je prof. Peter Napret. Dirigi violinisti zasavskih GŠ se lega tekmovanja niso udeležili.
Dramski krožek na Osnovni šoli Dol pri Hrastniku je pripravil za učence do četrtega razreda igrico Zvezdica Zaspanka. Za starše so jo uprizorili 30. marca v popoldanskih urah.
F.M.
Trbovlje
V domu Svobode v Trbovljah sta bili 28. marca dve predstavi za cicibane in njihove starše. Predstavilo se je Mladinsko gledal išče Svobode/, delom Borisa A. Novaka Mala in velika luna. Režijsko vodstvo je imela na skrbi Nanda Guček. Predstavi sta sodili v okvir programa praznovanja pomladi v trboveljskih vrtcih.
ZKO Trbovlje je 29. marca organizirala občinsko revijo mladih gledaliških in lutkovnih skupin. Nastopile so štiri skupine: Mladinsko
gledališče Svobode z delom Borisa A. Novaka Mala in velika luna, gledališka skupina OŠ Tibovlje - PETončkeČeč s predstavitvijo dela Naceta Simončiča in Jožeta Pengova Medveda lovimo v režiji Romane Poglajen. Gledališka skupina Prosvetnega društva Dobovec se je predstavila s komedijo Serum večne mladosti v režiji Milene Jamšek. Nastopila je tudi lutkovna skupina Lučka iz VVZ Trbovlje z igrico Matjana Mančka Brando se igra.
T.L.
Zagorje
V avli DD so 28. marca odprli razstavo del krajinskih arhitektov Oblikovanje za sožitje s prostorom. V priložnostnem programu je nastopil Zagorski oktet. Razstavljajo: Janez Dolinar. Zagorjanka Romana Kačič, Alenka Kocuvan - Polutnik. Arabela Križ - Mrdakovič, Dalja Marinček, Radovan Romih, Irena Rozman -Fattori. Razstava bo na ogled tri tedne v času dragih prireditev, za skupine tudi dopoldan.
Kulturno prosvetno društvo Mlinšc je 27. marca premierno uprizorilo Jurčičevo delo Domen. V igri nastopa 20 igralcev, vseh sodelujočih je približno 30. Igro je režirala Liza Pokorn. To igro so na Mlinšah uprizorili že leta 1952 - režiral joje danes pokojni oče režiserke Lojze Pokorn - in je doživela velik uspeh.
Tudi v SenlgoUirdu je Prosvetno društvo znova zaživelo. Morda se kmalu obeta kakšna zanimiva predstava.
Rudarski pevski zbor Luški Glas
pod vodstvom Igorja Bcuermana je skupaj z opernim pevcem Ladkom Korošcem in zamejskim pobratenim moškim zborom Fran Venturini iz Domja pri Trstu (dirigent Ivan Tavčar) sredi marca nastopil v zdravilišču Moravske Toplice. Predstavili so predvsem pesmi domačih avtorjev. Številno občinstvo, večinoma gostov zdravilišča, med njimi je bilo precej tujcev, je s toplim aplavzom bogato nagradilo pevce. Posebej so bili navdušeni, ko so pevci zapeli združeni v en zbor.
D.H. in M.H.
Novi
nosilci
informacij
Ljudje pri svojem delu rabimo vedno več informacij. Še posebej pa
pomembne za šolo in študij. Včasih se je do podatka, ki ga želimo, zelo težko dokopati. Prelistali in prebrati je treba gore knjig in revij. Veliko lažje delopa je. če poznamo nove nosilce informacij kot so CD - ROM idi informacije na kompaktnih ploščah. V litijski knjižnici za CD - ROM še ni denarja, so pa po novem letu dobili za svojo infonnativno dejavnost CD "computer". To je CD čitalec laserskih plošč. Zaenkrat imajo v svoji "bazi podatkov" le 26 zvezkov Compton's Enciklopedie, ki pa je zanimiva zato. ker obiskovalci lahko dobijo tudi zvočne zapise podatkov, ki jih rabijo. O tem. kako se z novim nosilcem informacij upravlja, so se seznanili že vsi učenci višje stopnje obeh litijskih osnovnih šol na posebnih urah v knji žnici, ki so potekale v okvira pouka slovenščine.
J.K.
f	Grumovi	Ì
gledališčniki
Učenci in učitelji OŠ dr. Slavko Grum trdijo, da je v svetu pravljic najlepše, kajti v njej vedno prevlada najboljše. Pravljica Sneguljčica in drugi, ki jo je priredil prof. Nande Kazboršek, so od lanskega decembra do konca marca letos uprizorili kar trinajstkrat Nastopili sov Zagorju in Hrastniku, na Vrhniki, v Portorožu, v Strunjanu in v Ljubljani. Igrica je postala prava mala uspešnica. Režirala jo je specialna pedagoginja .Marja Sušnik. Ravnatelj šole Valentin Kralj je dejal, da bi bilo brez pomoči nekaterih zagorskih kulturnikov težko. Že vrsto let jim prireja igre prof. Nande Kazboršek in tudi svetuje pri sceni. Kulise izdelajo učenci pri tehničnem pouku in krožku pod vodstvom učitelja tehnične vzgoje Leopolda Drohneta. Kulise za to igro so prebarvali likovniki skupine Dom, ki jo vodi akademski slikar Nikolaj licer. Poseben čar igricam že dolga leta dajejo balet niče GŠ Zagorje, ki jih vodi Vojka Kokošinck - Podlogar.
D.H.
^	—.... -	-à
Trbovlje: 5. aprila ob 19.30. uri bo v DD gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. V okvimvcčernegaaboH-maja se bo predstavilo z delom A. Ayckbouma Norčije v spalnicah. Gostovanje organizira ZKO Tibovlje.
Zagorje: 5. aprila ob 21. uri bo v DD 18. filmsko gledališče. Ogledali si boste lahko ameriško komedijo Očka v krilu.
KONCERTI
Trbovlje: V soboto, 2. aprila ob pripravlja Delavska godba Tibovlje pod vodstvom profesorja Alojza Zupana pomladanski koncert. Kot gosta bosta nastopila operna pevca Dragica Kovačič in Branko Robinšak. Godbeniki so se letos odločili za zanimivo novost - koncertni abonma. Poleg sobotnega koncerta vsebuje abonma še letni koncert (oktobra ali novembra) in novoletni koncert. Cena abonmajske karte je 1500 tolarjev.
KNJIŽNICE
Hrastnik
Knjižne novosti: L MacPherson
A.	: Tudi jaz ljubim zdravje. 2. Victorij
B.	: Brez bolečine, 3. Milčinski F.:
Zvezdica Zaspanka, 4. Bccket K.A.: Fuksije, 5. Corsati 11.: Evropski slover, 6. Brajša P.:	Managerska
komunikologija. 7. Kirschncr J.: Obramba pred manipuliranjem. 8. Kirschncr.L: Umetnost manipuliranja, 9. Gregorič B.: Nebomske pesmi. 10. Gradišnik B.: Igre: Volčje in ovčje. Trbovlje
Knjižne novosti: 1. Tisoč in ena šala za mlade. 2.1 libbert E.B.: Indijska palača. 3. Ilibbert E.B.: Prekletstvo faraonov. 4. 1 libbert B.B.: Sirenina pesem. 5. Granfeld F. V.: Igre sveta. 6. Lindgren A.: Božič v Hrupni vasi. 7. Novak B.: Banda vbosti. 8. Strniša G.: Razbojniki iz Marsa, 9. Pregl S.: Če bi in če ne bi, 10. Praprotnik - Zupančič L.: Zgodbe in nezgodbe.
Zagorje
Knjižne novosti: 1. Holt V.: Sedemkrat zapečateno, 2. Kelder P.: Vrelec mladosti, 3. Davies R.: Proricanje sudbine gledanjem u dlan.
4.	Zupančič E.: Izpolnjena hrepenenja.
5.	LipnikJ.: Mctodikagovorne vzgoje.
6.	Leo A.: Ezoterična astrologija,
7.	Mili J.S.: O svobodi, 8. Bloom W.: Duhovni prazniki, 9. Pogačnik M.: Ko se boginja vrne, 10. Andrijič Z.: Astrološka gramatika.
Litija
Knjižne novosti: 1. Operni spevi, 2. Samostani v srednjeveških listinah naSlovenskem, 3. Durrcnhatl F.: Naročilo. 4. Ellis B.E.: Ameriški psiho, 5. Gumey J.: Dinolopija. 6. Jusmane S.: Božje paličice. 8. She L.: Rikša. 9. Stržnikar J.: Morjanka, 10. Tournier M.: Jelšev kralj.
Trbovlje:	V mali galeriji
Knjižnice Toneta Seliškatja razstavlja slikarka Helca Krasnik.
Trbovlje:	Slikar Vinko
Hrovatič, tudi član likovne skupine Relik, v poslovnih prostorih RS II.

: ili
Ko vidimo mlade, obetavne pevce in pevke, se marsikdo vpraša, kdo stoji za njimi. Seveda je prvi in edini pravilni odgovor- njihovi starši. Doklerso ambicije staršev "v mejah normale", vse lepo in prav. Vendar pa se kaj rado zgodi, da starši nehote začnejo od svojih otrok zahtevati več, kot so ti pripravljeni dati. V primeru mlade pevke Sanje Mlinar je stvardrugačna. Brezskrbi lahko govorimo o tisti lepi pomoči staršev, ki ne zahteva od nje čudežev. Njen oče že vrsto let igra pri narodno-zabavnem ansamblu Fantje treh dolin. Njena mama se je z glasbo ukvarjala pred leti, po Sanjinih stopinjah gre tudi njen mlajši brat. Prava glasbena družina, ni kaj.
Sanja je s pevsko kariero začela že pri treh letih, ko se je pridružila otroškemu pevskemu zboru. Dobrih 10 let igra na klavir in, kot pravi sama, bo verjetno tudi po srednji šoli nadaljevala svojo pot na glasbeni akademiji. Lansko letoje i/.dala svojo prvo kaseto, letos je izšla že njena druga. Njen
naslov je Mladostne sanje. Razdeljena je na d va tematska bloka-A stranjo posvečena predvsem otrokom. B stran pa malce starejšim poslušalcem. Kar osern besedil je napisala njena mama, večino glasbe pa je prispeval Edvin Fliser. s katerim Sanja izjemno dobro sodeluje.
Sploh je bilo lansko leto za Sanjo nekaj posebnega. Zmagovala je na različnih festivalih, verjetno največja nagrada, ki jo je dobila, je zmaga na festivalu MMS, kategorija mladih pevcev. Dobila je tako nagrado žirije kot občinstva! Dokaz, dajo imajo radi poslušalci in kritiki. Brez zadržkov lahko napišem, daje pred Sanjo še lepa in obetavna kariera. Stara je komaj 14 let, posnela je že dve kaseti in osvojila kopico nagrad. Tako Sanja kot Bajdi trenutno hodita v srednjo šolo. Kmalu bo prišel čas', ko bosta enostavno "prerasli" petje pesmic za otroke. Ampak brez panike. Obe bosta (če bosta še peli), peli za odrasle, ttlrokom pa bo še vedno ostal Zlatko Dobrič.
Tomaž A. Štojs
n// p ROq RAM
J:\ I k!
tor., čet. ob 17. in 19. uri, sre., pet. ob 19. uri.

ZAGORJE- DELAVSKI
ob 19. uri.
S. OČKA V KRILUf kom ),
tor. ob 21. uri.
8. DENIS POKORA (kom ).
6.-8. POPOLN SVET (akc.). sre., čet. ob 19. uri. pet. ob 17. uri.
8. POPOTNIK (drama), pet. ob 19. uri. ____________
TRBOVLJE - DELAVSKI	————-	-1	pet. ob 18. in 20. uri.			KINO DOL PRI HRASTNIKU
DOM	1.-4. I KI	IVI čiv/ V lil 6 (kom.), pet., sob., ned. ob 18. uri. pon. ob 18. in 20. uri. 1.-3. POPOLN SVET (triih)	HRASTNIK-DELAVSKI	2. 29. ULICA (kom.), sob. ob	
1.-8. POPOLN SVET (triih) pet., pon. ob 19. uri, sob., ned. ob		DOM	18. uri.	
		1.-3.	ROMANCA	V		KINO IZLAKE
17. in 19. uri. 5.-8. OČKA V KRILU (kom.)	pet..,sob., ned. ob 20. uri. 5.-7. ŽIVI (triih), tor., sre., čet.	SEATTLU (kom.), pet. ob 19. ni. sob., ned. ob 17. in 19. uri.		3. PRI ADAMSOVIH 2 (kom.), ned ob 20.15. uri.
Adamsi sočislo povprečna in srečim ameriška družinica malce nenavadnih nagnenj. Pri njih doma veljajo v večini primerov stroge moralne norme, ki pa so na splošno veselje gledalcev - obratno
Adams Fa mi li ii V
aiues
Približno dve leti nazaj so iz teh nesebičnih (ber! finančnih)
razlogov sklepali skupaj prvi del sorazmerne /že ustaljenimi. sage o Adamsih. Cel film je bil Ra\ no/uradi tega nasprotja sestavljen iz ( že uporabljenih) so, kot l»i rekel moj bivši skečev iz nadaljevanke. Le da je profesor "njega dni" posneli bil v barvah. Vseeno je prinesel XV nadaljevanj serije. V kar nekaj dolarčkov v žepe črno beli tehniki. Serija je producentov. Zato njegovo doživela (in - presenetljivo,	nadaljevanje niti ne preseneča.
Še vedno doživlja) velik Tokrat ima zgodba o Uspeh, zato so pred časom	vrednotah družine Adams (za
pomislili: "Zakaj ne bi	spremembo vsaj) rdečo nit;
Adamsove finančno še bolj nekakšno okostje, na katerega izkoristili?"	so potem obesili gege. Še vedno
je igralska zasedba ista. Morrticia je Anjclica Boston, Raul Julia pa Gomez. Strica Eesstcrja je upodobil Christopher L lovci, Lureha -Garci Strnycken in Wednesday - Cristina Ricci.
Še besedo ali dve o zgodbi sami. f essi er se zaljubi. Neverjetno, a resnično. Tudi gologlavo, grbasto in pretežno destruktivno naravnano bitje (katerem, zaradi večkratne izvršitve obsodbe mi električnem stolu, uspeva v ustih prižgati
žarnico) si lahko iz čistega miru zaželi ljubezni. Noja, mogoče, bolj seksa, kot ljubezni,a vseeno... Malo po rojstvu novega Adamsa, se Eesster zatrapa kot kakšen najstik. Kmalu pa ugotovimo- zakaj. Da potrdi Rogersovo ( najglobljo) misel: "Ni pomembno, s kom se poročiš. Le eno se ve zanesljivo - naslednje jutro boš ugotovil, da si se poročil z nekom drugim..." Še režiserja sem vam ostal dolžan. Barry Sonnenfield. Prav zanima me, kakšen bo odziv na ta film pri nas...
Tommy

Malo je slovenskih pevk ali pevcev, ki bi se lahko že pri dvaindvajsetih pohvalili z nastopom na tekmovanju za pesem Ev-rovizije. Sandra Zupanc - Sendi je ena izmed njih. Lansko leto se je tekmovanja udeležila predvsem po zaslugi 1 x banda. Z njimi je namreč nastopila na Irskem. "Nastop na takšni prireditvi je nekaj, kar je nemogoče opisati z besedami. Ni vse v tem, da prideš in odpoješ svojo pesem. Kaj vem, meni se zdi Evrovizija nekaj takega, kot je Olimpiada za športnike. Zares nepozabno doživetje. Upam, da bom šla še kdaj," mi je v eni sapi povedala na začetku pogovora.
Sicer pa je pred kratkim izšla Sandrina nova kaseta, druga po vrsti. Razen ene pesmi je Sendi napisala besedila z.a vse. obenem je tudi avtorica šestih glasb. Kako ji to uspeva? "Marsikdo pravi, da besedilo in glasbo kar strese iz rokava. Pri meni ni tako. Vse nastaja počasi, velikokrat semi porodi kakšna ideja, ki jo potem izpilim. Je pa tudi res. da
svoja besedila pojem z večjim občutkom, ker pač vem. na koga sem v pesmi mislila." Uradna predstavitev kasete je bila 6. januarja v ljubljanski diskoteki Babilon. Sendi sta na odru spremljala dva plesalca. Je uspelo? "Prepričana sem, da so bili obiskovalci zadovoljni. Ker zaenkrat nimam spremljevalne skupine, sta z mano dva plesalca, ki nastop nekako popestrita." Ker sc bliža pomlad in poletje Scudi razmišlja o skupini, ki bi jo na koncertih spremljala. "O imenih članov nič ne napiši, naj bo to presenečenje."
Scndina velika želja je imeti čim več nastopov, od MMS-a do Pop delavnice, drugo leto pa bo spet poskusila srečo na slovenskem izboru za pesem Evrovizijc. Ji ob tem tempu sploh ostane kaj časa za ljubezen in fante? "Jaz... (smeh), ne... (še en nasmeh). Saj sem še mlada. Najprej kariera, potem pa..." Ni kaj, če si zastrupljen z. glasbo, tudi za ljubezen ni časa.
Tomaž A. Štojs
Kol kaže? je nostalgija za nameravajo v starimi skupinami iti njihovo kratkem posneti	L
liglasbo vse večja. Tako je	se film o sebi.	k
skupina Niet svoj CD, k„e pri	V film bodo	\
' uvrstili neka, M Hi
......... ■ že razprodala. ...................
Pripravlja se ponatis, medtem pa 'metoveis krožijo po ceh Sloveniji. Predstavljaj o se vedti	komentarje, za
nove in stare pesmi. Po nameček r ’ -
nekaterih odmevih jim več kol	nekaj sk.._,	.
uspeva, saj so dvorane Verjetiiobošcl lilmuaruv-
svojih Video-
S loven i j i veliko Nirvana! In kako je do tega dvomljivcev, ki prisib? Stike so fiave/alt. ko je
so se vsi (xi rodu Hrvat, novica ititi ni (vključno s tako presenetljiva.
'u-yo.T ss!!'
\\ Njihov mana je pred dnevi obnovila ge r nati; je (»oškodba kolena. Bilo je celo namreč sporočil, tako hudo. da je moral Vlado a operacijo. Uspešno jo je
znam Po tem. |f flikb časa	dStd; velf NN^Ikor plemnei:, z^r^ ^ liaH kg,1111%,sh
(beri denarja), namenijo video- zanimiva poteza. ; jr,	celotno Slovenijo. Kol pred- ne bomo videih
spolom. Spoti so skoraj vedno Zdi se. da Pop designi niso šli skupina bodo namreč nastopali ua
smešni. Izvedeli srno. da zaman v ZDA. Čeprav je bilo v ameriškem delu turneje skupine	TAS
Aleš Turnšek pevce skupine Avia band, ni le eden izmed najlepših slovenskih pevcev, temveč bo kmalu tudi eden izmed najsrečnejših pevcev. Zakaj? Ker bo prav kmalu postal srečni očku. Kaj bo prijokalo na svet. vam bomo Povedali prav kmalu. Mogoče kakšna Pandora (tako je naslov njihovi zadnji uspešnici)!
Prikupna pevka in radijska voditeljica Anja Rupel ni izvrstna le na področju glasbe in vodenja, temveč se tudi pri kuhanju odlično odreže. Če nam ne verjamete, samo poglejte vodjo skupine Agropop - Alešu Klinarja (Anjin izvoljenec), kako lepo je rejen. Seveda po Anjini zaslugi.
Mojca Blažej - Cirej poleg
napovedovalskega dela obiskuje tudi mnoge modne prireditve in revije. Mojca namreč obužuje modo. v prostem času pa se ukvarja s fotografiranjem. Je pa tudi neutrudna ljubiteljica psov - še posebno kakšne velike "zverine" (npr. dobermana).
Urška Hrovat bo po uspešni smučarski sezoni odpotovala v
Mehiko na zaslužene počitnice, svojega zaročenca. Šveda Tobiasa Hclmana. pa bo pustila doma in se mn bo le javljala s pozdravi na karticah. Ko se bo vrnila domov, bo začela z. lovom na stanovanje, saj bisiradačimprej "spletla svoje gnezdo". Verjetno ji bo pomagal Tobias.
S.G.

Kot skoraj vedno, bodo tudi letos zasavski srednješolci oz. četrtošolci pripravili maturantske plese. Kot prvi so letos, ta neke vrste "poslovilni" ples. organizirali dijaki Srednje ekonomske šole Trbovlje. Od 60 dijakov te generacije je kar 56 deklet in prav zato je bil Delavski dom 26. marca zvečer videti kot nekakšna modna hiša. Videli smo lahko vse, od kratkih pritisnjenih do dolgih, širokih oblek. Tako kot vsa leta poprej. Očitno pa je bilo, da črna barva ni več moderna, saj so bile obleke večinoma modre in zelene. Iz programa so letos črtali izbiro miss maturanstkega plesa. Tako. da je bila vsaka maturantka po svoje najlepša. Seveda ne smerno pozabiti na tiste štiri fante, ki si prav tako zaslužijo vso pozornost glede oblek.
Programje bil zanimiv, mogoče malce kratek. Maturantje so nam zapeli pesmi Dan ljubezni in AnotherBrick in thè Wall. Posebej sta
se izkazala Barbara Ogrine in Aleksander Lavrini s pesmijo More thau Words v slovenski verziji. Seveda ples ne bi bil ples. če ne bi ljudje plesali. Poleg plesa s starši, so maturantke zaplesale še "can can". Po programu pa je bila na sporedu "prosta zabava", ki sojo popestrili člani skupine Avia band. Fantje so igrali res glasbo za vse okuse in tako "spravili" na plesišče skoraj vsakogar. Tam sta se vrteli tudi razredničarki maturantov prof. Daniela Čibej in prof. Magda Blažič, ki sta nam povedali svoje mnenje o prireditvi.
Prof. Daniela Čibej: "Mislim, daje ples v celoti uspel. Starši so bili zelo zadovoljni. Motila jih je le malce preveč bučna glasba. Fantje in dekleta so sc z organizacijo res potrudili."
Prof. Magda Blažič: "Obe razredničarki sva izredno zadovoljni z delom dijakov. Prodali smo vseh 1400 srečk."
Tekst in foto: Petra Žagar
Pomlad,
pomladi
Končno je tu pomlad, ki smo jo vsi tako nestrpno pričakovali. S seboj je prinesla prepevajoče ptičke, cvetoče rožice in zeleneče grme, ki so prijetno zavetišče za ljubeče se parčke. To je čas romantičnih izletov v naravo, prebujajo se prvi kolesarji, pa seveda tudi medvedi, polhi, kače. žabe, itd. Zaradi nenadne otoplitve nam začne kri hitreje teči v razne predele naših teles, zatoje pomlad tudi čas ljubezni in ne le prebujajoče se narave. Seveda pa pomlad s seboj prinese tudi kakšne tegobe, med njimi je najhujši cvetni prah. ki neovirano prodira v naše nosove in oči. Ogroženi so seveda le lastniki tistih nosov, ki so na cvetni prah alergični. Pomlad pa je tudi tisti čas, ko se šolsko leto bliža koncu in bi morali vsi
preživeti večino časa pred zvezki, ne pa zunaj. Vendar je pomlad tako lepa, da se izplača ven. tudi za ceno kakšne cnicc.
Boštjan Uran
"Slep jc. ktlor v šol» hodi. učitelj moj mii osle kuže. uéeiicii velino sreča laže. on živi umrje brez znanja."
Tudi letos smo di jaki Gimnazije - Ekonomske šole izdelali šolsko glasilo Labirint. Glasilo naj bi letos izšlo v dveh delih. Vendar to ni bilo izvedljivo večinoma zaradi nezainteresiranosti samih dijakov, delno pa tudi zaradi finančnih sredstev.
H.U.: "Letošnji Labirint je veliko boljši od prejšnjih. Pohvaliti moram predvsem obliko in izgled glasila. Vsebina pa jc pač primerna šolskemu časopisu."
M.V.: "Mislim, da bi se morali bolj potruditi glede samih tem v
časopisu. Izbrati bi morali vesele, zabavne stvari, ne pa. da nas že na začetku zamorijo z maturo, smrtjo..."
S.D.: "Že na prvi pogled je letošnja številka zanimivejša od prejšnjih. Razne slike popestrijo teste. Všeč mi je intervju s prof. Kozjekom!"
R.M.: " Kdo bi si mislil, da prof. Lukančič posluša heavy metal -Dell Leopard. Iron Maiden. Sodeč šo podpisanih pod članki pa se vidi. da na naši šoli primanjkuje ustvarjalnih duš!"
M.B.: "Premalohumorja, vicev, preveč pesmi, "minisag". Pogrešam tudi križanko!"
Petra Žagar
Pivo in
zavese
Učenci drugih letnikov Ekonomske šole smo imeli
verjetno za mnoge eno najbolj
zanimivih ekskurzij. Zakaj? Odšli
smo na ogled znane tovarne zaves - Velane. Toda nas je bolj
zanimalo, kako bo na drugipostaji. v pivovarni Union. V tovarni na leto izdelajo 1.000.000 litrov piva. nad katerim smo Slovenci navdušeni. Z zanimanjem smo poslušali, kako izdelujejo pivo (mogoče ga bo kdo začel proizvajati kar doma) in kakšni vneti pivci smo Slovenci. Po končanem ogledu smo se
sprehodili še pomuzeju, si ogledali
film o pivovarni in odšli v Union shop. Najbolj veseli smo bili povabila na pizzo. Vsi smo pričakovali tudi kozarček Unija, vendar smo se morali (zaradi naših nadrejenih) zadovoliti les Solo.ki jo prav tako izdelujejo v Unionu. Za slovo smo dobili praktične torbice, kijih lahko uporabimo v več namenov.
Saša Grobljar

...IM
k'"' ...... N""V''
Mladim
Zasavcem


Oonui is oni nj a !>ui /.anicu.|<ui u vc.smi|jiiu. > ^muu ji oiov.uu 47 otrok, /.onjr so skr beli Noni, PeU-r, Oka, Milena. Rado In
ki .so doma im terenu, ki ga opisujejo. Dejan Kolar je že eden tistih, ki v Novem Dolu radi iščejo zanimive fosile. Človeka prime, dahi se mu pridružil.
v rimah, /.ato sla bolj prepričljivi. Mogoče kdo vsega niti ne bo razumel, vendar je veliko vredno s,k,znanje, da razmišljata, da
-	- «• “ i~"
v....................št kd^j. l’u tlru^i luili. Si'Vi>(l,i.


c.hc\_
Vtisi s tečaja v Bohinju
Sem Alen z Breznega. Ta tečaj mi je bil všeč zato, ker sem užival v smučanju. Igrarij ni manjkalo, skratka, bilo je zelo zanimivo.
Alen
Ko sem skočil, bi kmalu podrl učitelja.
Denis
Bil sem vesel, ko sem ujel balon iz Francije in naslov.
Damjan
Najbolj všeč mi je bila kuharica. Fui spon pa je bila Sara.
Senta
Vreme je krasno, imamo se špasno, finaje družba, na vlečnici pa gužva.
Uroš
Všeč mi je bilo, ko smo se vsak dan smučali in se igrali različne igre. Imeli smo se zelo lepo.
Natalija
V postelji je bilo mrzlo. Stric me je na vlečnici kregal, ker sem vozil slalom gor. '
Mario
Informativni dan
Enajstega marca je po celi Sloveniji potekal informativni dan. Osnovnošolci smo si odšli ogledat šole, na katerih nameravamo nadaljevati šolanje. Ko sem sošolce vprašala o njihovih namenih, so mi takole povedali:
Maja, ki je najprej odšla na zdravstveno šolo v Celju, mi je zaupala, dajojekljublepemu učnemu uspehu strah ah bo sprejeta ali ne,
ker jih sprejmejo samo stodvajset. Odšla je tudi na gimnazijo Celje -Center, kamor pa se ne namerava vpisati.
Nataša je odšla na informativni dan na ekonomsko šolo in gimnazijo Celje - Center. Rada bi postala odvetnica, a jo je strah, saj ne ve. če bo sprejeta v gimnazijo, ki pa je težka in zahteva popolno posvetitev šoli. v katero moraš stopati z mislijo, da se boš učil s srcem.
Matjaž se je odločil za kadetsko šolo, čeprav bo moral biti v internatu, če se bo hotel tam šolati. V kadetsko šolo je prišlo na informativni dait 800 učencev, sprejmejo pa jih nekaj čez sto, zato tudi ni prepričan, če bo res lahko v lej šoli nadaljeval šolanje po končani osemletki.
Rosana Vnuk 8.a, Hrastnik
Lov na fosile
Že od nekdaj sem rad iskal najrazličnejše kamnine ter po knjigah iskal njihova imena. Toda kaj je kamen? Včasih na cesti poberem kamen, ga vzamem v roko ter premišljujem, kaj vse je že doživel. Pred kakimi tremi leti - v petem razred u pa meje pot zanesla na Blate. Tam je bil včasih dnevni kop, pred tem pa čudovit gozd, posejan z močvirji in jasami, kjer so rasle jagode, v močvirju pa je mrgolelo žab in želv.
Med poletnimi počitnicami sem vzel pot pod noge in se odpravil na Blate. Tani sem se sprehajal, gledal okolico in na nekem kamnu, kije bil nalomljen na plasti, videl polno školjk. Iz radovednosti sem odlomil eno plast in v ujej videl okamenelo rastlino, katera je morda cvetela pred
več kot milijoni let. Najden fosil.sem vzel in ga nesel učiteljici Romani Verdel, ki me poučuje kemijo in biologijo: Povedala mi je. da bom o tem izvedel kaj več v 8. razredu. Takoje moje iskanje fosilov za nekaj časa zamrlo. Ponovno pa se je prebudilo v 8. razredu, ko smo obravnavali okamnine. Zopet sem si vzel prost dan in se odpravil na lov za fosili. Zopet sem poiskal najrazličnejše fosile in jih odnesel v šolo. Naslednjič sem s seboj vzel prijatelja Iztoka. Tako sem z njegovo pomočjo našel še kaj novega. Poiskala sva veliko najrazličnejših fosilov in se o njih pogovorila.
Morda jeza to. da so fosili čisto na vrhu. kriv dnevni kop ali pa veliki tektonski premiki, ki so dvignili vse skupaj na površje. Kamnina, v kateri so fosili, je neke vrste laporja ali sprijetega proda. Cel hrib je sestavljen iz iste kamnine, vendar bolj ko gremo v notranjost, manj je fosilov ali pa jih sploh ni. Dosedaj sem našel okamenele školjke in dele rastlin. Zani mivo bi bilo naj ti kakšno okamenelo ribo ali kakšno drugo žival.
Dejan Kolar, 8.a, Dol
Kaplja
Rada bi bila kaplja.
Drsi po šipah, pada na tla.
Rada bi bila kaplja, takrat ko si jo vsi najbolj želijo.
Da. rada bi bila kaplja.
Drsela bi po šipah in rosila zemljo s svojo svežino.
Radu bi bila kaplja.
Ne vem zakaj.
Mogoče zato. ker imam rada dež, ali zato, ker bi lahko padla njemu na obraz.
Ne vem zakaj, le rada bi bila kaplja.
Brez naslova
Nekomu moram zaupati. Tebi?
Me ne boš izdal?
Preženejo me skrbi, pretežke za moje mlado srce...
Ne boš vprašal kakšne?
Skrbi me življenje, prihodnost... Kaj bo z mano?
Prehoditi moram strašansko dolg most...
Kdaj pridem do cilja?
Ne veš...
Skrbi me...
Skrbiš me ti!
Le zakaj mi nočeš pomagati? Premišljujem...
Kako naj ji zaupam?
Tujka je, neznanka...
Kje sem jo srečal?
Na mostu, v šoli?
Šla je mimo mene, toda prvi pogled se mi je vsidral v srce...
Zakaj si tiho?
Tišina me spravlja v zadrego. Nehala bom.
Grem!
Kam naj grem?
Samo ti si z mano!
Greva!
Aleša, OŠ I. Skvarča, Zagorje
Jasmina Božič, 8.a, OŠ Ivana Skvarče Zagorje
Pobarvajte polja, označena s pikami.
—a«
■
Nogomet
Odločil
Holešek
Napredek - Zagorje 0:1 (0:0)
Domžale, športni park, gledalcev 300, sodnik Grabar (1‘tuj), strelec: 0:1 Holešek (H2).
Napredek: Kračman, Kožer, Lovrič, Završan, Sl. Pctkičič (Batis), Hegler, Balut (Lopatic). Pipan, Kosmatin. Majdič, Brune.
Zagorje: Hace, Kurež, Buovski. F. Kranjc, Borštnar. Žibrct, Kern, Razboršck (Povšnar), Holešek. Pctrušič. Grčar.
Zagorjani so dosegli prvo zmago v gosteh v tem prvenstvu in hkrati z osvojenimi sedmimi od osmih spomladanskih točk postali druga najuspešnej-
ša drugoligaška ekipa v nadaljevanju prvenstva. Tekma sicer ni bila kakovostna. Zagorjani pa so si že v prvem polčasu priigrali lepi priložnosti, a sta bila Buovski in F. Kranjc neuspešna, v drugem delu pa je strel Petrušiea domači vratar ubranil. Dornžalčani si pravih priložnosti niso pripravili, še najbolj nevarno pred gostujočimi vrati pa je bilo v 70. minuti, ko je Hace sijajno posredoval po prostem strelu Lovriča. Odločilni zadetek je osem minut pred koncem dosegel zagorski golgeter Igor Holešek. ki je odvzel žogo domačemu branilcu in po samostojnem prodoru s strani zatresel mrežo ter tako dosegel že svoj deseti gol v tem prvenstvu. Zagorjani
so sedaj na lestvici sedmi, kljub uspešnim nastopom pa za drugim Gramalexom še vedno zaostajajo kar sedem točk. Prav moštvo iz Turnišča bo v soboto naslednji nasprotnik igralcev trenerja Zibreta. ki že kar 352 minut niso prejeli zadetka.
S.F.
Še en poraz
Rudar - Dravinja 1:2
(1:0)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 300, sodnik	Dunnič
(Koper),strelci:	1:0
Sotenšek (9), 1:1 Vasic (47), 1:2 Krašovec (H6).
Rudar: G. Run/.ingcr. Košak (Izgoršek). A. Ranzinger. Brundič. Kic, Florjane. Breznikar. Sotenšek. Haralovič, Smajlovič. Herman.
Dravinja: Zver, Hrovat. Bezenšek. Koražija. Lovrič. Vogelsang. Topič. Ribič. Krajne. Krudcr (Vasič),	Čeklič
(Krašovec).
Trboveljčani, ki so med tednom vadili le enkrat, so doživeli že tretji zaporedni poraz. Srečanje so sicer začeli dobro in po neizkoriščeni priložnosti Haraloviča in napaki vratarja Zvera, ki je predolgo zadrževal žogo. iz. indirektnega strela z, zadetkom Sotenška povedli. Gostje so že v prvem delu zapravili lepo priložnost in zadeli tudi prečko. v začetku nadaljevanja pa z dobro merjenim strelom Vasica z. 20 metrov izenačili. Ko je že vse kazalo na neodločen izid. je Breznikar iz. ugodnega položaja streljal mimo vrat. nekaj trenutkov kasneje pa so gostje iz. hitrega protinapada dosegli zmagoviti zadetek. Domačini so pri lem protestirali zaradi domnevnega nedovoljenega položaja in obkolili stranskega sodnika Moharja iz. Dupelj. Sodniki seveda niso spremenili odločitve.
delegat tekme Narobe iz. Trzina pa je po srečanju zaradi nešportnega obnašanja disciplinski komisiji N Z.S prijavil Mitjo Breznikarja.
S.F.
Neuspeh
doma
Litija - Korotan Italiana 2:2 (0:0)
Litija, igrišče NK Utija, gledalcev 50, sodnik Antolin (Lesce), strelci: 1:0 Mele (63), 2:0 Tele (67), 2:1 Dovžak (71), Dovžak (76).
Litija:	Trampuž.
Celestina, Golnar. Jarm. Fele. Begič. Zaje, Martič (Horžen), Mele. Gnjatič. Poglajen.
Korotan:	Petrovi.
Krofič. Garbali. Špacapan, Gerbci, Dovžak. Danevčič, Kanalce. A. Peršič. Vetrih. J. Peršič.
V derbiju dna lestvice je Lilija zapravila priložnost za zmago, ki bi ji veliko pomenila v nadaljevanju prvenstva. V prvem polčasu so bili domači absolutni gospodarji na igrišču, vendar svoje premoči niso znali kronati z, zadetkom. To jim je uspelo v nadaljevanju v 5 minutah kar dvakrat, a so žal v petih minutah tudi prejeli dva zadetka, ki sla bila zelo lepa s streli od daleč. Domačim gre pohvala za borbenost do konca, a kaj ko so s težko priborjeno prednost dveh golov prelahko zapravili.
S.K.
Remi doma
Svoboda - Radomlje 1:1 (0:0)
Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 200, sodnik Rolline (Škofja Loka),Strelci:	0:1
Kankovič (66), 1:1 Kačič
(7<V).
Svoboda:	Povšnar.
Vozelj/, Karamarkovič, Gošte. Uranič. Trdin. Bučar; Šink. Račič. Medija (Kurež). Agatič.
Radomlje:	Kovav.
Marinšek. Jug. Rankovič, Dolinšek. Popelar. Tekavec. Smolnikar, Stankovič, Koncilja, Orehek.
V	drugi zaostali tekmi jesenskega dela nogometnega prvenstvaje Svoboda tudi tokrat osvojila točko. Gostje so bili večji del tekme boljše moštvo in so tudi zasluženopovedli. Ko ježe kazalo, da bodo gostje odnesli obe točki, so domači preko Račiča izenačili, ko je žogo iz okrog 20 m neubranljivo poslal v mrežo.
J.M.
Hud poraz
Renče - Svoboda 5:0 (3:0)
V	prvem kolu spomladanskega dela prvenstva pa je Svoboda gostovala v Renčah in doživela hud poraz.
J.M.
Poraz
Papirničarja
Dravograd Papirničar 2:0 (1:0)
Dravograd, igrišče Dravograda, gledalcev 100, sodnik Šegula (Ttuj). Strelci: 1:0 Šumnik (4), (59).
Dravograd: Vajksler. V.Rožej. B.Rožej. M.Smolar. Matavž. .1.Cesar. Fruhauf (G.Cesar), Šlur. Pšeničnik. Smonkar, Šumnik (Čavnik). Jakob, G.Cesar.
Papirničar: Kelcnc. Guček. Trebše. Čeč (Režim). Kirbiš. Ribič. Cetin (Knavs), Molan, Kačičnik. Drobne. Malanič. Z. in J. Lazar.
Domači so prešli v vodstvo že v četrti minuti po hitrem protinapadu, vratar Papirničarja ni bil kriv za prvi zadetek. V nadaljevanju so si oboji ustvarili kar nekaj
priložnosti, vendar zadetka ni bilo. Igraje bila groba, saj je sodnik pokazal šest rumenih kartonov, zaradi grobega prekrška pa je bil do konca tekemc izključen
Naj nogometaš
Zasavc in Portess Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokrat sta bila najboljša Trboveljčan Gregor Kic in trboveljski Zagorjan Albin Borštnar.
Ocene - 19. kolo: Zagorje: 5 Borštnar. 3 Holešek. 1 Hace;
Rudar: 5 Kic. 3 Florjane. 1 Smajlovič. Skupno: 45 Sotenšek, 43 Žibret, 31 Rižner. 23 Pctrušič, 22 Borštnar, 18 Zairnovič. 17 Kic. 16 Holešek. 13 Grčar. 12 Herman in Borštnar. 11 Brečko. 10 Florjane. 8 Štok in Povšnar, 7 F. Kranjc in Hace, 6 Žlak. Jesih, Kurež in J. Krajnc. 5 Kern in Tomše. 4 A. Ranzinger in Haralovič, 3 Breznikar, 2 Buovski in Razboršck. 1 G. Ranzinger, Smajlovič in Mudrinič.
Strelci: 12 Barbek (L). K) Sotenšek (RT) in Holešek (Z), 9 Agatič. 7 Pctrušič (Z). 6 Poglajen (L), 5 Kačičnik (PR). 4 Žibret (Z), 3 Buovski (Z), Breznikar, Jesih in Žlak (vsi RT). Kovač (SK). Kirbiš (PR); 2 Kern in Brečko (Z). Haralovič
(RT)	, Martič (L). Karamarkovič in Račič (SK). Plazar, Ribič. Lazar (PR); 1 Povšnar. Grčar in Šink (Z), Rižner. A. Ranzinger in Čuk (RT), Ocepek. Mele. Fele in Jarm (L). Hodak in Uranič
(SK)	, Molan, Drobne in Trebše (PR).

PORTESS d.o.o. Trbovlje


—JM
ut
im

domači igralec Smolar. Tudi v drugem polčasu ni bilo z igro gostov nič bolje, saj se je tekma odvijala predvsem na sredini igrišča. Kljub vsemu je bila igra borbena. Omeniti velja da je bilo igrišče izredno težko za igro. Izključen je bil tudi Molan, ker je besedno obračunal z mejnim sodnikom.
F.K.
Rokomet
Goldstar peti
Šešir - Goldstar 25:21 (13:8)
Škofja Loka, športna dvorana Poden, gledalcev 300, sodnika Melunšek (Velenje) in Povalej (Ce).
Šešir: Peternel 1, Ravter 1, Tomič 5, Praljak, Šilc 4, Frelih, Kalan 1. M. Keše 3, Novšak 2, Galof, Sokolov 9. K.Keše.
Goldstar:	Krt, B.
Kogovšek, Gradišek 3, Maček 7, T. Kogovšek 2, Kolar 5. Sotenšek 1, Mandelj 3, Ulčar, Peternel, Gorišek. Doblekar.
Na zaključku rednega dela prvenstva n ič novega, bi lahko zapisali. Lilijani so nastopili brez Andrcji-ča, vse boljšega mladega Verbajsa in Špcndeta. ki so ostali doma. Tekma je bila bolj prijateljska kot Prvenstvena, saj ni odločala o ničemer, kajti vrhovi slovenskega rokometa so se dogovorili. kako seniora odigrati v zadnjcm kolu. Vsaj po rezultatih sodeč, na koncu koncev pa tudi ni razumljivo, da se dve tekmi odigrata v ttedeljo. Pri domačih velja omeniti Sokolova, pri Goldstarju pa Mačka in mladinca Filipa Gradiška, ki je dosegel kar tri zadetke. Tako so Lilijani ua koncu osvojili peto dtesto, ki jim v razigra-vanju primaša Andor Jadran, z dvema tekmama v gosteh - torej kaj malo možnosti za uspeh.
S.K.
Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja.
Pravzapravje kocka že padla. Izbor je končan. Lovoriko najboljšega igralca sije z odličnimi igrami prislužil Lojze Šiško, igralec Lilije, naslov kralja strelcev pa Luka Bassin, član zagorskega kluba. Obema že sedaj iskreno čestitamo, svečana podelitev pa bo po končanem prvenstvu v prvi slovenski ligi v drugi polovici aprila v Liliji. Priznanja bosta naj-boljšimpodelila Dušan Hauptman in Marko Tušek, ki se bosta ob tej priliki pomerila tudi À nateniškemigrišču. In
še marsikaj se bo ta dan dogajalo v Litiji. Več o tem pa v eni izmed prihodnjih številk.
Ocene
Zagorje (27. kolo): 5 Koren. 3 Čop, 1 Bassin.
Skupno: 87 Šiško, 68 Bassin. 54 Koren. 45 Bošnjak. 36 Peterlin. 30 Kofol. 28 Dclcžan. 23
Lojze Šiško
Rudar osmi
Fructal - Omnikom Rudar 23:21 (10:7)
Ajdovščina, športna dvorana, gledalcev 450, sodnika Kalin in Korič (oba LJ).
Fructal:	Černigoj,
Kovšca 2. Boršo 2, Murn, Kurbanovič4. Bodiroža 3, Leban L Vidmar, Kranjc 4, Dcržek 3. Pajntnar 4, Turk.
Omnikom: Lipovšek. Medved 5, S.Deržič. Podbregar. Vrbnjak 1, Kosec 4. I.Drcžič. Senčar 3, Mašič 1, Voglar 7. Senica.
Trboveljčani so odšli na Primorsko vsaj po točko, ki bijim prinesla sicerpeto mesto na ligaški lestvici, a nič manj neugodnega nasprotnika v končnici prvenstva. Tako Hrpelj-čani kot tudi Celjani so na domačem terenu nepremagljivi, tako da bistvene razlike, kot izhodišče za končnico, sploh ni.
Omnikomovci so začeli precej zaspano, saj po dolgih napadih niso uspeli doseči gola. medtem ko je na drugi strani vratar
Lipovšek ubranil kar precej žog, ki so poletele mimo orbrambe Omniko-ma. Ko se je že kmalu po začetku Lipovšek poškodoval je na igrišče stopil Uroš Senica, ki je svojo nalogo tokrat opravil odlično. Na žalost žoga nikakor ni hotela v mrežo za domačim vratarjem. Fructal si je med drugim polčasom že priboril prednost. ki bi zadostovala za sodelovanje v končnici, vendar pa so Trboveljčani v fiuišu še uspeli razliko znižati in se domačim približali na en gol. a jim je na koncu zmanjkalo koncentracije.
B.K.
Zagorjani
spet
presenetili
Ormož - Zagorje 21:21 (9:6)
Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Kavčič (Celje) in Lužar (Petrovče).
Ormož: Šulek. Burgar. Antolič 1. Jovanovič, Fridrih 2, Džarmati 3,
Luka Bassin
Košnik, 21 Čop, 20 Jocovič, 19 Omahne, 15 Tttrbič. 10 Merčon, 9 Polanec, 6 Murn. 5 Soršak, 4 Kroll. 2 Pavliha. 1 Mirtič, Kovač, Poznič in Kranjc. Strelci: 547 Bassin, 496
Bošnjak, 312 Dcle-žan. 302 Peterlin, 299 Turbič, 294 Koren, 284 Polanec, 262 Šiško, 248 Jocovič. 193 Čop, 171 Omahne. 144 Kofol, 101 Košnik, 95 Merčon, itn.
Lilijani so imeli tekmo več, zato je pri strelcih vrstni red po tretjem mestu drugačen. Pri preračunavanju povprečnega števila košev je vrstni red naslednji: Bassin. Bošnjak, Dclcžan. Turbič, Koren, Peterlin. Polanec itn...
TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/883-817 j
Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V preteklem kolu sta se najbolj izkazala Uroš Senica in Borut Maček.
Ocene: Goldstar (22. kolo): 5 Maček, 3 Kolar, l Gradišek.
Omnikom (21. kolo): 5 Senica, 3 Lipovšek, 1 Voglar.
Skupno - ocene: 52 Maček, 48 Andrejič, 38 Voglar, 28 Medved, 27 Doblekar in Lipovšek, 24 Kosec, 23 Senica, 17 Senčar in S. Dcržič, 15 Spende in Kolar, 14I.Deržič, 12Ulčar, 8 Verbajs, 7 Kos, 6 Kogovšek. 5 Krt, 3 Jug.Peternel, Vrbnjak in Mašič. 1 Špelič in Gradišek.
Strelci: 116 Medved (OR), 108 Žibret (Z), 107 Moljk (TKI). 102 Andrejič (GL), 104 Maček (GL), 96 Voglar (OR), 86 A. Ule (Z), 76 Zahrastnik (RP). 72 D. Kolander (RP). 70 Kosec (OR), 60 T. Kolander (RP). 54 Spende (GL), 53 Šeško (TKI), 53 Lipovšek (TKI). 51 Fajdiga (TKI) in Kolar (GL). 49 Kirn (Z). 47 L Dcržič OR), 46 R. Ule (Z) in Potočnik (RP). 45 Senčar (OR), 44 Špajzer (TKI ). 42 Sol lar (RP). 41 Krajnc (TKI), 39 Dečman (Z) itn.
Zagorje
FITNESS, SAVNA, MASAŽA, MASAŽA Piton CEHJUIU, AEEOBIKA, 810 BAR
Alja in Nečko ■ mojstra karateja
Zadnji vikend v marcu je v Rušah potekal karate seminar, ki ga je vodil priznani japonski mojster karateja stopnje 6. dan Rikuta Koga, kije vodja S KI karate zveze za Evropo. Vsebina semi-naija je bila namenjena trenerjem, tekmovalcem in sodnikom. Seminarja so se iz Trbovelj udeležili Alja Porger, Barbara Kovačič, Peter Zore in Nečko Hozanovič. Ob koncu seminarja sta Alja Porger in Nečko Hozanovič uspešno opravila izpit za črni dan stopnje 1. dan in s tem postala mojstra
karateja. Po številnih zamenjavah generacij je tako trboveljski klub po enajstih letih spet dobil mojstre karateja.
Alja Perger trenira karate deset let. Od leta 1987ječlanica tekmovalne skupine. Na tekmovanjih nastopa v starostni kategoriji kadetinj, mladink in članic. Največji tekmovalni uspehi so nastopanje na 1. in 2. svetovnem pokalu v karateju za dečke, deklice, kadete in kadetinje. Alja seje obakrat uvrstila v prvo tretjino nastopajočih. Osvojila je tudi drugo mesto ekipno in tretje mesto posamezno v katah na državnem prvenstvu.
Nečko Hozanovič trenira karate šest let. Kljub svojim še ne dopolnjenim dvajsetim letom je priljubljen in uspešen na trenerskem področju, kajti dobro vodi treninge v začetni skupini. V letu 1993 je osvojil kar tri medalje na državnem prvenstvu v karateju, dve v mladinski kategoriji in eno v članski. Pred kratkim je kot prvi trboveljski tekmovalce v letu 1994 osvojil bronasto medaljo na članskem državnem prvenstvu v športnih borbah.
F.G.
Praprotnik 4, Grabovac 1, Rajh 3, Kirič 1. Kramberger 6, Vavpotič.
Zagorje: Šuštar. Ribarič 1, A. U le 5, Žibret 9. Petek. Frelih 3, Šikovec 2. T. Ule 1.
Zagorski rokometaši navzlic vsem težavam še naprej presenečajo. Tokrat so osvojili točko v tekmi s favoriziranim Ormožem, pa čeprav so nastopili brez Dečmana, Kirna in R. Ulcta. Skupno so v drugem delu prvenstva osvojili že sedem točk. Ob vseh težavah, kijih pestijo, pa so načrtovali le štiri in so že za skoraj 100 odstotkov presegli načrt. Igralci trenerja Borisa Vrhovnika so bili celo bližje zmagi, saj so še dve minuti pred koncem vodili z 21:19, todadomačinornje z zadetkom Džannatija v zadnji minuti uspelo izenačiti in preprečiti še večje presenečenje. Omeniti velja še to, da so na pot odšli le z osmimi rokometaši, vendar Petek ni vstopil v igro. tako da so Zagorjani celo srečanje
odigrali z isto sedmorko. Prav vsi si za dobro, predvsem pa borbeno igro, zaslužijo čestitke.
S.F.
Hud poraz
Polet - Radečepapir 19:12(11:6)
Murska Sobota, dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Kaviar (Radeče) in Bogdanovič (MS).
Polet: Kuhar. Murgalj 3, Scčko 9. Kovačič 3, Slamar, Lanšak. Medica 2. Horvat 2, Ferbežar, Fefer, Hribar.
Radeče: Mitič. Belak, Potočnik 3, Mervič, Rus 1. Zahrastnik 1, D.Kolander 5, T.Kolander. Mlakar. Sotlar 2, Planinc.
Gostitelji so bili vso tekmo boljši in so zasluženo zmagali. Radečam so igrali pod svojimi zmaožnostmi, saj ni bilo nobenega moliva za zmago. Trener Ivezič bo moral razmisliti, kako bo v bodoče sestavil ekipo, ki bo igrala vsaj borbeno, če že ne bo imela športne
sreče. Pri domačinih lahko pohvalimo celo moštvo, pri Radcčanih paje izjema le vratar Mitič, ki pa sam ni mogel preprečiti poraza. Delegirana sodnika sta imela na poti prometno nesrečo, zato sta tekmo vodila domačin Bogdanovič in Radcčan Ravtar. ki sta delo opravila zelo dobro.
F.K.
Poraz po izenačeni igri
Dol TKI Hrastnik -Krško 21:24(13:13)
Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika A. in J. Vereš (Bakovci).
Dol TKI: Potočan, Krajnc 3, Fabjan 2, Plevnik 1, Moljk 11. Oblak 1. Lipovšek 1, Vidmar 2, Šterbucel, Šantcj. Raušl.
Krško: Božič. Keše, Iskra 3. Šiško, Martinčič 4, Urbanč 6. Kukavica 1. Imperi. Bcrnardič. Novak 1. Vrtovšek 9.
Gostitelji brez Fajdige, Špaj/.erja in Raušla, kije sicer.sedel na klopi, vendar opravljal le funkcijo trenerja. so nudili nepričakovano dober odpor vodeči ekipi lige. Gostje, ki tudi niso nastopili v popolni postavi, so razočarali, tako dahi si Dolani po prikazani igri zaslužili vsaj točko. Vse do 55. minute je bila igra enakovredna, rezultat pa kar šestnajstkrat izenačen. V zadnjih petih minutah sta najprej Vrtovšek in nato še Urbanč vendarle uspela preprečiti veliko presenečenje v Hrastniku.
Gostitelji so za razliko od nekaj zadnjih tekem tokrat zaigrali veliko bolj zbrano. Če ne bi prišlo do diskvalifikacije Lipovška zaradi tretje izključitve, je vprašanje, kakšen bi bil končni razplet. Posebno pohvalo velja nameniti kapetanu Urbanu Moljku, kije z 11 zadetki proslavil rojstvo hčerke Ane. kar pa. žal, vseeno ni preprečilo petega zaporednega poraza
njegove ekipe.
J.P.
Lestvica
1. Krško 35. 2. Sevnica 33,3. Pomurka 32.4. AFP Dobova 30, 5. Ormož 24.
6.	Celje 21.7. Radečepapir 21.8. Zagorje 19. 9. Krog 16, 10. Polet 10. 11. Dol TKI Hrastnik 9, 12. Radgona 2.
Košarka
Ponovno
zmaga
Zagorje - Celje 95:77 (43:31)
Zagorje, dvorana OŠ Ivana Skvarče, gledalcev 50, sodnika Bremec (Kr) in Puš (Lj).
Zagorje: Murn9.Bas.sin 20. Turbič 12. Leskovšek 4. Mlakar4. Krofi 2. Kofol 6, Koren 14, Čop 16, Poznič 6, Omahne 2.
Celje: Kolka4, Stropnik 22. Tomašič 10. Herman 30, Hochkraut 7, L. Tomašič, Urankar 4.
V uvodnih minutah
KOŠARKA
Člani: 7.KK Leljak Maribor - Hrastnik 87:72 (39:36). [poz Rudar - Tam Bus B 78:79 (50:37). Harstnik
-	Lenart Mascom 94:72 (47:34). Končni vrstni red: L ŽKK Leljak. 6. Ipoz Rudar. 7.Hrastnik. IpozRudariti Hrastnik, bosta tako naslednje leto igrala v C skupini.
Pionirski festival -ml. dečki: Hrastnik -Trbovlje 25:33. Zagorje
-	Litija35:59; -deklice: Hrastnik - Trbovlje 38:16.
Trening tekma: Prebold - Trbovlje 36:78.
PLAVANJE
Državno prvenstvo za dečke in deklice -
Cerkno: dečki: 100 delfin: 1. Potipin, 2. Fabjan, 9. Omahen (vsi DRT), 200 delfin: 1. Potrpin, 4. Omahen, 7. Fabjan (vsi DRT); 200 hrbtno: 1. Jenko (RR), 2. Potrpin, 5. Fabjan. 7. Omahen (vsi DRT); 100 hrbtno: L Jenko (RR). 2. Potrpin, 5. Fabjan. 12. Omahen (vsi DRT); 100 prosto: L Kampuš (NC)4. Fabjan, 5. Potrpin (oba DRT); 200 prosto: 1. Velikonja (LL).4. Fabjan, 5. Potrpin: 400 prosto: L Miklič (LL). 4. Fabjan, 6. Potrpin (oba DRT); 1500 prosto: 1. Miklič (LL). 5.Potrpin, 10. Fabjan (oba DRT).
deklice: 100 delfin: 1.Prosen (TK). 3. Piki (DRT), 800 prosto: 1.Prosen (TK), Piki (DRT); 200 delfin: 1.
tekme je bil rezultat popolnoma izenačen. Obe peterki sta bolj zavzeto igrali samo v napadu. Slabo igro v obrambi, premalo motivacije, lahko opravičujejo z nepomebnostjo tekme, ki ni o ničemer odločala. V 17. minuti prvega polčasa je Zagorje povedelo za štiri točke, do konca polčasa je razlika narasla na 11 točk. V nadaljevanju je razlika rasla vsako minuto, tako da je bilo v 13. minuti že 30 točk razlike. Ko je bila tekma že dobljena, so zaigrali vsi igralci. Zagorjani so sezono končali z zmago nad Celjem in upamo, da bo tudi takšen start v novi tekmovalni sezoni, ki se prične jeseni.
D.G.
Plavanje
Jaka Potrpin dvakrat prvi
V Cerknem je bilo minuli konec tedna državno
'Prosen (TK),	4.Piki
(DRT), 100 prosto: 1.Prosen (TK), 5. Piki (DRT); 200 prosto: 1.Prosen (TK), 5.Piki (DRT), 400 prosto:
1.	Prosen (TK), 5. Piki (DRT), 100 hrbtno: 1. Prosen (TK). 7. Piki (DRT)
KAJAK - KANU
Sobotna tekma v Tacnu: Kl-slalomstarej-šidečki: 1. Terdič (Rašica), 4. Boštjan Pečnik, 5. Žiga Zalokar, 6. Branko Žagar, H. Gregor laznik, 12. Aleksej Očko (vsi Hrastnik). KI - mlajši mladinci:	1. Damjan
Železnik (Hrastnik).
Odprto prvenstvo Zagreba: slalom KI - starejši dečki: 1. Blaž Masle (LJ),
2.	Branko Žagar, 3. Žiga Zalokar, 4. Peter Kavzer ml., 5. Boštjan Pečnik, 7. Gregor Laznik, 12. Aleksej Bočko (vsi Hrastnik). KI -mladinci: 1. Andrej Glucks (ZG), 6. AmbrožBajda, 7.
/r
ROKOMET

Litija: 2.4. ob 19.00 Zagorje - TKI Dol Hrastnik (2.liga) -športna dvorana Kadeče: 6.4. ob 19.00 Radeče - Celje (2.liga) - športna dvorana
Litija: 2.4. ob 8.00 Turnir Sola - Tenis park As (prijave do petka do 18.00)
Zagorje: 2. 4. ob 16.30 Zagorje Gramtex Turnišče ( 2.liga) - stadion Proletarca
prvenstvo za dečke in deklice v plavanju. Med 176 plavalci iz vse Slovenije je zelo dobro nastopilo tudi sedemčlansko zastopstvo JDadas Rudarja. Najbolje je plaval Jaka Potrpin, ki je z odličnima rezultatoma zmagal na 100 in 200 delfin, na 100 kar s tremi sekundarni prednosti pred drugouvščenim Trboveljčanom Boštjanom Fabjanom. lakaje bil tudi drugi na 200 hrbtno in tretji na 100 hrbtno, bronasto medaljo pa si je priborila tudi edina deklica Dadas Rudarja, ki je sodelovala na tekmovanju Katarina Piki. Drugače pa so imeli trboveljski plavalci obilo smole, saj so osvojili kar 6 četrtih in 8 petih mest, čeprav so bile razlike tako majhne, da bi lahko dobili tudi medalje. Tako je bil Boštjan Fabjan kar trikrat četrti in dvakrat peti, Jaka Potrpin še trikrat peti, Katarina Piki dvakrat četrta in trikrat peta, četrti
pa je bil tudi Kristjan Omahen z odličnim nastopom na 200 delfin. Vsekakor ne moremo tudi mimo uvrtitev v mlajšem letniku, kjer je Gašper Ovnik zmagal v obeh hrbtnih disciplinah in bil tretji na 200 mešano. Neje Košnikjc bil drugi na 100 hrbtno in tretji na 100 kravl. Štafeta v postavi Jaka Potrpin, Gašper Ovnik, Neje Košnik in Boštjan Fabjan pa je osvojila tudi srebrno medaljo na 4x100 prosto.
Vsekakor so bile dosežene uvrstitve nekoliko slabše od pričakovanih, zato pa so toliko bolj vzpodbudni rezultati, ki potrjujejo, da se trboveljski plavaci še vedno držijo v vrhu, le da tokrat res niso imeli sreče.
B.K.
Kajakaštvo
Uspešen
začetek
V	soboto se je začela letošnja sezona kajakašev na divjih vodah. Najboljši so se pomerili v uvodnih tekmah v slalomu v Tacnu in spustu na progi Medvode - Tacen. Hrastničani so nastopili brez svojih dveh najboljših. Gorazd Medved sije v pripravljalnem obdobju poškodoval hrbtenico. Dva meseca je moral počivati, s treningi na vodi pa je začel šele pred d verna tednoma. Ivan Poljan, ki je leta 1992 prebolel zlatenico, pa sploh še ne sine začeti s treningi. Zato so v sobotnem slalomu nastopili mladi kajakaši, čeprav se njihova tekmovalna sezona začne šele 30.4. in 1.5. s prvo tekmo za slovenski pionirski pokal.
V	nedeljo 27.3.94 pa so mladi hraslniški kajakaši nastopili na odprtem prvenstvu Zagreba. Ob številni udeležbi slovenskih in hrvaških klubov, so dosegli za začetek sezone odlične rezultate.
P.K.
a
Tenis
Velika
udeležba
Pretekli vikend je bil v teniškem centru AS v Litiji drugi turnir iz serije za pokal Sola za najinlajše kategorije. Tokrat je bila udeležba še enkrat večja kot na prvem turnirju, boji pa so bili izredno napeti in zanimivi. Pri dekletih je
bila tokrat nepremagljiva 15-lctna Ljubljančanka Ana Škafar, kije vse svoje nasprotnice premagala brez izgubljenega gema. Ana je trenutno v vrhu slovenskega tenisa in je nastopala tudi na državnem članskem prvenstvu. Pri fantih starosti 16 let je zmagal Peter Schlamberger iz Ljubljane, le za las pa je finale zgrešil domačin Blaž Rozman. V kategoriji do 14 let je bil tokrat ponovno uspešen domačin Uroš Oven. Zadnji turnir pred zaključnim mastersom bo to soboto.
S.K.
Dvoboj
desetletja
Športna urednica Zasavca, sicer pa bivša državna prvakinja v plavanju, Barbara Kus je le sprejela stavo. Danes ob 18. tiri se bo na bazenu Cementarne v Trbovljah v dvoboju na 50 metrov prosto pomerila z morskim psom Lukcem iz piranskega zaliva. Gledalci vabljeni, o zanimivi plavalni tekmi pa bomo poročali prihodnji teden.
M.P.
Marko Fistiar. 8. Damjan Železnik (vsi Hrastnik).
KEGLJANJE
Trim liga Zagorje:
končna lestvica I. lige: 1. Piramida I 18. 2. TE-VE Varnost 16. 3. SIZ 15, sledijo: ETI EE. Fintcs Panda, Piramida II, GM Kisovec, IGM.
MALI NOGOMET
Liga Zagorja(13.kolo): l.liga: Škoti - ŠD Čolniše 4:2, Kotredež - Bistro Cerar 1:4, Izlake I -Šentlambert 6:4. Intera -ŠD Mlinše I 3:6. Merli-Trgovina Čop 5:3, Malo po malo - Inž. Šarbek 1:2 (prekinjeno). Trenutni vrstni red: 1 Inženiring Šarbek. 2. Izlake. 3.Malo po malo. Zaostala tekma III. lige: Polje Svarog -NLP Eurotrade 10:2.
ŠAH
Zasavsko šahovsko prvenstvo 1994: Bajda -
Skobe 0:1, Zalokar -Ivšek 1:0. Tomažič -KuzmičO:!. Kranjc ml.
-	Kotnik 1:0, Kotar -Anžur 1:0. Goršek -Novak remi. Kranjc st. -Zdole 1:0.Osmanovič
-	Dušak 1:0, Anžur -Bajraktarevič 0:1. Borčilo - Zaletel 1:0. Skobe - Zalokar 1:0, Ivšek - Tomažič 1:0. Bajda - Krajnc ml. 1:0. Zdole -Kuzmič 0:1, Dušak - Kotar 0:1, Kotnik - Krajnc st. 1:0, Novak - Osmanovič 1:0. Anžur - Borčilo 1:0, Anžur - Goršek 0:1, Bajraktarevič -Zaletel 1:0.
Turnir mladinske šahovske šole: Zdole -Dušak remi, Anžur -Logar 1:0. Primož Vozelj - Goršek 0:1, Trebežnik - Borčilo 0:1, R.Anžur - Bunta 1:0. Veni-Nikolič 1:0. Bcravs - Glavač 0:1.

■mm
mm


te'-' 060A,26 056 26 333
tax, 060^26 22a
CENIK EKONOMSKO -
PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI
1.	ČESTITKA
tekst z eno skladbo ob delavnikih i tekst ž eno sklactoo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah
PRESNEMAVANJE destitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE ! PO POSEBNI ŽELJI, 50% VIŠJA!	%
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tekst eo 20 besed vsaka nadaljna beseda
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed T; : vsaka nadaljna beseda
4.	ZAHVALE
tekst de 40 oosed T vsaka nadaljna beseda
5.	OSMRTNICE
: vb: vt;: ;:v: vó: v: v:;:;:;: v: v:	v: vt:::: vi v:::::;:.: vi X.: vb:	vi vtv:
CENIK VELJA OD 1.3.1994 DALJE; PROMETNI DAVEK JE VRAČUNAN V CENO


Promet
Trbovlje - 23. marca ob 14.00
uri je M.K. vozil iz Trbovelj proti Preboldu. V Gaberskem mu je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila, kije trčil v njegov levi blatnik in vrata ter odpeljal naprej. Pol ure po prijavi nezgode, oškodovanec je poklical na policijo iz Prebolda, so policisti izsledili povzročitelja A.M. iz Trbovelj.
Hrastnik - 24. marca ob 15.45 je
M.Z. brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola s svojim avtom peljal vzratno na glavno cesto pri Domini na Dolu in zaprl pot voznici P.L., ki je pravilno peljala po prednostni cesti. P.Lkljub močnemu zaviranju nezgode ni mogla preprečiti. V.Z. se z oškodovanko ni hotel pogovarjati, o nesreči je sam obvestil PP.
Litija - 26. marca ob 00.15 uri je
K.A. vozil po lokalni cesti Vrata -Kostrevnica. Zaradi neprimerne hitrosti gaje pri hiši Vrata 10 zaneslo z vozišča na strmi travnik, po katerem se je vozilo kotalilo 300 metrov. Med kotaljenjem so z vozila odpadli deli, voznika pa je pri padcu iz vozila pokopala kotaleča pločevina. K.A. je dobil hujše poškodbe po glavi, poškodbe vratnih vretenc, zlom lobanjskega dna in poškodbe oči, fičo pa je popolnoma uničen.
Zagorje - 26. marca ob 16.25 uri je voznik K.I.R.. ki živi v Nemčiji, vozil Pontiac iz Zagorja proti Kisovcu. V bližini odcepa na Kopališko ga je zaradi neprimerne hitrosti in alkohola v krvi začelo zanašati. Pri tem je trčil v jeklene stebre, jih nekaj podrl, nato pa na levi strani zbil še voznika kolesa z motorjem B. V. iz Kisovca. Mopedista so huje telesno poškodovanega odpeljali v bolnico Trbovlje.
Trbovlje - 28. marca ob 15.32
uri je mladoletni G.R. vozil kolo z motorjem po Partizanski cesti navzdol. V desnem ovinku sta s potnikom T.D. padla po vozišču. T.D. se je telesno poškodoval, odpeljali so ga v trboveljsko bolnišnico.
Okradel kolega
Trbovlje - Na pregledu nabornikov v zdravstvenem domuje mladoletni A.K., medtem ko je bil sam v čakalnici, iz vetrovke kolega, ki je bil na pregledu v ordinaciji, sunil denar in pobegnil. Policisti so ga prijeli, še preden je denar uspel zapraviti.
Balkan expres 1. del
Litija-Sprevodnik, kije 22. marca ob 16.30 uri spremljal vlak v smeri Zidanega Mosta, je zaprosil policiste za pomoč, saj je imel tež.ave s slepim potnikom. Ta seje namreč zaklenil v stranišče in pri tem priprl klešče za luknanje kart in mu tako onemogočil nadaljno kontrolo. Policisti so do mladoletnega zlikovca prišli tako, da so morali vdreti v WC. Ta se je do njih nesramno vedel in ni imel nobenih dokumentov. Mladoletnik je doma v Zagorju.
Balkan expres 2. del
Litija - Iz železniške postaje so 24. marca ob 20.15 uri obvestili policijo, da je neznance streljal na potniški vlak št. 2018. kije vozil iz. Ljubljane proti Mariboru. Po krajšem ogledu so policisti ugotovili, da je neznanec ali več oseb pred postajo Moste - Polje streljalo na vlak najverjetneje /.avtomatskim orožjem. Nekaj krogel je prebilo okensko steklo, k sreči pa ni bil nihče od potnikov ranjen. Vlak je bil namreč polno zaseden. Natančen ogled vlaka so opravili na končni postaji v Mariboru, za neznanci pa še poizvedujejo.
Nori Max 1. del
Litija - Policista sta 24. marca ob 00.45 tiri na magistralni cesti Litija-Zagorje ustavljala lička. Voznik ni ustavil, ampak je pospešil vožnjo
proti Zagorju. Policista sta vozilu sledila, ta pa je vozil cik eak in tako ogrožal druge udeležence v prometu. Divja vožnja se je nadaljevala preko lesenega mostu na Savi. Na cesti proti Ponovičam pa je voznik zapeljal v blato in vožnje je bilo konec. Policista sta ugotovila, daje C.M. iz Mamolja vozil brez vozniškega dovoljenja, vozilo je bilo neregistrirano.	preizkus
alkoholiziranosti pa je odklonil. Za prepoved nadaljne vožnje se C. M. ni zmenil in je skupaj s sopotniki potiskal fička iz. blata. Pri ponovnem opozorilu je začel razgrajati in se nesramno vesli, tako da sta ga policista vklenila in ga spravila v službeno vozilo. Medtem se je razjezila tudi sopotnica P.N. iz, Litije, ki je policiste zmerjala in s trdim predmetom udarjala po službenem vozilu, ki gaje poškodovala. Za piko na i je odtrgala še zadnjo registrsko tablico. Oba razgrajača so odpeljali na policijsko postajo, kjer seje C.M. treznil v za to primernih prostorih, njegova pajdašica pa je po razgovoru odšla domov. Zagovarjala se bosta pri sodniku za prekrške.
Biološke potrebe
Hrastnik -	23. marca, v
popoldanskem času, se je D.O. v svoji stanovanjski hiši močno razburil, ko je ugotovil, da sosedje, ki imajo psa in mačke pri hiši, le te spuščajo na hodnik, kjer urejajo biološke potrebe. To svinjarijo iz hodnika noče nihče od lastnikov živali očistiti. Za razjasnitev primera bo posegla vmes inšpekcija.
Brez dokumentov
Zagorje - Policisti so 24. marca pri redni kontroli prometa zaustavili osebno vozilo na Izlakah in ugotovili, da je v vozilu tujec A.M. iz Makedonije. Ker je bil brez dokumentov, so ga privedli na policijsko postajo, kjer seje najprej izdajal za A.Z. na podlagi prijateljevega potnega lista, ki gaje imel pri sebi. Sodnik za prekr ške mu je izrekel prepoved bivanja v naši državi za eno leto.
Potovanje
šestletnika
Hrastnik -	24. marca v
popoldanskem času se je šestleten V.D. v Laškem usedel na avtobus in se pripeljal vse do Čeč v Hrastniku. Šele ko se je zatekel k telefonistki v rudniški upravi v Hrastniku, so obvestili PP. Nobenemu se ni zdelo čudno, da otrok potuje sam, starši pa ga tudi niso pogrešali.
Avto vzel mehaniku
Hrastnik - PP so 26.marca obvestili, daje ukraden avto znamke Audi 100. Patrola PP Hrastnik je avtomobil izsledila in ugotovila, da je avto od mehanika, ki mu je avto popravljal dalj časa, vzel lastnik A.S. sam.
Aufbiks
jR Avtobusne postaje so lahko nevarna zadeva. Na Dolu sta 24.
A marca zvečer stala Č.B. in H.J. Pa pride tipček mimo in stegne nogo. Z njo zadene vrat Č.B..ki pade po tleh. Nato Č.B pretepe neznanega nogometaša, da obleži na tleh. Pa se pripeljejo eni prijatelji z WV kombijem celjske registracije, poberejo ležečo gmoto, jo naložijo v kombi in se odpeljejo v neznano.
JR Veselo je bilo 26. marca zvečer na Kopališki 4 v Zagorju. Razigranci so se ga pošteno nalivali in praznovali. Š.B. je s steklenico pobožal podboje vrat, jo razbil, si porezal roko in možje so ga odpeljali v zdravstveni dom. Kasneje so razpeljali še druge veseljake, saj so kazali vse znake, da bodo z veseljem nadaljevali.
jfi V lokalu Kubus v Trbovljah pa je bombaš U.K. dan prej A zvečer gostom zagrozil z bombo. Bil je krepko v rožcah in bombe je lahko metal v bolj primernem prostoru, kamor so ga s hvaležnostjo prepeljali.
j

V prejšnji številki Zasavca smo napovedali novo akcijo in vam tudi zastavili nagradno uganko. Kdo je bil torej mali simpatični mož na fotografijah. Seveda, v gostišče Kum v Zagorju bo danes, v petek, prišel znani, sedaj že bivši skakalec, Primož Ulaga.
Primož Ulaga se je med vrhunskimi tekmovalci prvič pojavil v začetku 80-tih let. Prvo zmago v svetovnem pokalu sije priboril v kanadskem Thunder Bayu leta 1981. Potem je doživel še veliko uspehov in neuspehov - predvsem kot letalec. Vendar je ime dobrega letalca opravičil leta 1988 na smučarskih poletih v Obersdorfu. "Lahko je biti zmagovalec, mnogo težje pa je zmagati," je nekoč dejal. Sedaj sePrimožUlagaposkušauveljaviti kot uspešen poslovnež. Kaj več ga boste lahko vprašali danes na pogovoru v gostišču Kum, ki se nahaja pod cerkvijo v Zagorju. Gostišče je odprto vsak dan, od
7.	do 23. ure. Poleg običajne ponudbe pripravljajo tudi poročna kosila in večerje, imajo gostinsko ponudbo v podjetjih in sprejemajo zaključene družbe. Ob sobotah pa prirejajo družabne večere z živo glasbo.
Razgovor s Pri možem Ulago bo danes, 1. aprila (to ni prvoaprilska, sicer bi nas lastnik Kuma dal na raženj) ob 20. uri. Na pogovoru bomo javno zastavili tudi vprašanja naših bralcev, ki so pravilno odgovorili
Kum.
na naše vprašanje, kdo je znani Slovenec na fotografiji. Med njimi smo v uredništvu izžrebali Linija Hribarja iz Šemnika, ki bo tri mesece prejemal časopis Zasavc zastonj. Primožu pa je zastavil vprašanje "Koliko padcev je že za njim?"
Torej - dobimo se v petek, 1. aprila ob 20. uri zvečer v gostišču Kum v Zagorju. Prijetno bo!
K.B.
Rojeni trgovci
Če na kitajski tržnici vprašaš za ceno izdelka, se z njo ne smeš kar takoj strinjati. Prodajalec vpraša, koliko daš za stvar in ponudi celo računalnik, da vpišeš svojo ponujeno ceno. Če je kupčeva ponudba polovico manjša od začetne cene, se začne pogajanje, ki se je po mojih izkušnjah vedno končalo v skupno korist. Kupil sem stvari, ki jih najprej nisem nameraval, pa mi kasneje ni bilo žal, saj so bile res lepe in poceni.
Na večji tržnici z živili in živalmi so sveže meso prodajali kot pri nas pred drugo vojno. Ležalo jena mizah ali viselo na kavljih, kar na ulici. Velika je bila ponudba rečnih rakov, presenetila me je ponudba velikih žab - krastač, ki so za Kitajce prava poslastica. Presenetila me je tudi priprava kač za peko. Prodajalec je kupcu potegnil izbrano kačo s posebno palico z zanko iz kletke, jo nataknil na žebelj, še živi slekel kožo in ji odrezal glavo. Čeprav je delal hitro, procesa ni bilo prijetno gledati. Morda tudi zato nihče od nas ni poskusil specialitete iz kačjega mesa, čeprav sojo ponujali v vseh boljših restavraoijah.
Na tržnici so obiskovalcem ponujali tudi pripravljene jedi. Kljub dvomom o higieni smo si nekatere privoščili. Bile so zelo okusne. Med pripravljenimi jedmi sem opazil tudi ražnjiče na palčkah, v isti košari na pultu pa so bili na palčke nataknjeni pečeni ptički.
Prodaja mesa na tržnici.
Na večji tržnici smo naleteli na tri sopotnice iz Zagreba. Nakupile so ogromno različnega blaga. Dve stabili iz Vukovarja, mati in hči. Domačijo, kjer sta redili po 500 prašičev, sta morali v vojni zapustiti. V dalmatinskem taborišču sta zdržali le teden dni, nista prenesli apatičnosti in nedelavnosti. Blago, ki sta ga nakupili v Pekingu, prodajata na dalmatinskih tržnicah. Kdor je rojen za posel, ga tudi vojna ne ustavi. Na tržnici smo opazili tudi kupce iz Srbije, ki so kupovali poceni blago v velikih količintih. Kitajski prodajalci so jih zelo veseli.
Marjan Skok
J/

OLU>
Ljubezen zvesta do čebelic je prav zares posebna reč: naj te prevzame kadarkoli, ne zapusti te nikdar več.
F.Guna: Naši čebelarji
"Čebela,to čudo narave, jessvojimsvojstveniminzapletenim življenjem in delomskozi stoletje izzivala znanstvenike različnih strok, da so raziskovali njeno skrivnostno življenje. Vznemirjale so tudi umetnike in jih navdihovale pri njihovem književnem delu," je dejal predsednik zagorskega čebelarskega društva Dušan Kolenc na proslavi ob visokem jubileju prejšnjo soboto v Zagorju.
Zgodovina
Kultura gojenja čebel se je prenašala iz roda v rod. Vest o tem najdemo že v znamenitem Valvasorjevem delu "Slava Vojvodine Kranjske." Brž, ko se v Zagorju dvignemo nad dolino, se znajdemo v bujno zelenem okolju, za katero so značilne hitre vremenske spremembe. Zaradi vremenskih pogojev seje tu naselila čebela, ki je izredno uspešna nabiralka nektarja. Čebelarstvo je imelo skozi čas različne oblike, cenili so gapredvsem zaradi koristi, ki jih je prinašalo. Med kot hrana in dodatek k pijači sta znana že iz davnine, vosek je dolgo služil za izdclovnje sveč in še za marsikaj.
Predsto leti sejeizoblikovalapotrebapo tesnejšem sodelovanju in tako je prišlo že leta 1898 do ustanovitve Slovenskega čebelarskega društva, temu pa je v naslednjih desetletjih sledilo ustanavljanje podružnic društva. 30. marca leta 1919 so ustanovili Čebelarsko društvo Zagorje. Ob ustanovitvi je bilo v društvo včlanjenih 37 članov, prvi predsednik pa je bil Lojze Ašič.
Na prizadevanje članov so v preteklih letih veliko vplivala splošna družbeno gospodarska gibanja. V tridesetih letih, v času svetovne gospodarske krize sta gmotni položaj in vrsta slabih čebeljih let vplivala na nihanje števila članstva. Osemdesetčlansko društvo seje tedaj skrčilo na štirinajst čebelarjev. Med drugo svetovno vojno je delo društva zamrlo. Kmalu po osvoboditvi pa se je ponovno oblikovalo in deluje še danes.
Društvo danes
V zadnjih letih se število članov giblje med 90 in 100. Vedno več je mlajših članov, z njimi pa društvo dobiva nove zamisli, predloge in nov zagon. Vstiko leto prirejajo redne občne zbore, kjer se dogovarajajo o svojem delovnem programu. Ti sestanki postajajo redno družabno srečanje. Uvajati so pričeli razne oblike družabnega življenja, ki prispevajo k tesnejši medsebojni povezanosti članstva.
"Leta 1984 smo svečano odprli svoj čebelarski dom na Izlakah, na katerega smo zelo ponosni, saj nam daje streho in zagotavljaprimeme pogoje za delo," je poudaril Dušan Kolenc. Gradnjo doma so dokončno zaključili v preteklem letu. Tako se pretežni del dejavnosti odvija v domu in njegovi okolici.
Velik pomen namenjajo strokovnemu izpopolnjevanju. Povabili so že veliko priznanih domačih in tujih strokovnjakov, ki so jih seznanjali s svojimi izkušnjami in novostmi na področju tehnike in tehnologije čebelarstva. Društvo sodeluje z ostalimi čebekirskimi družinami, med njimi tudi z Slovenskim čebelarskim društvom Šmihel na Avstrijskem Koroškem. Ob občasnih srečanjih in prired-ilvah so tesnejše vezi sklenili tudi s prijateljskimi društvi iz Žalca, Raven na Koroškem in s Čebelarskim društvom "Peter Močnik" iz Maribora, pa seveda z okoliškimi društvi.
Db 75-letnici društva
"Marsičesa bi se ob praznovanju lahko še spomnili, saj so se v 75 letih življenja in dela društva zvrstili številni dogodki," je povedal Dušan Kolenc. Zato so se odločili, da obletnico obogatijo z izdajo
brošureo delu društva. Glavni vsebinski vir so bili društveni zapisniki
| in dodatki raznih avtorjev. Pri tem jim je veliko pomagal Nande m Razboršek.
g V tem času praznujejo še dve obletnici, ki so ju obeležili na proslavi £ v soboto: petnajst let pobratenja s Čebelarskim društvom Šmihel in deset let Čebelarskega doma. Predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Marjan Skok je izročil zagorskemu društvu priznanje Antona Janše prve stopnje, ki ga Zveza čebelarskih društev podeljuje najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom. Prav tako so podelili priznanja Antona Janše druge in tretje stopnje prizadevnim posameznikom. V kuIturnem programu je nastopil Mladinski pihalni orkester glasbene šole Zagorje, sledil pa je družabni večerzansamblom Zasavci.
Katja Božič

Ali nas je strah preteklosti ali kaj verno o njej?
Današnji, šesti del, govori o fosilnih ostankih v Trbovljah, Vaslah in Retju, ter o avstrijskem geologu dr. Alexandru Bittnerju.
Trbovlje
Nakoncu naše "geološke" nanizanke lahko povemo, da so v Trbovljiih tudi dostopne plasti, v katerih najdemo mlajše fosile, ki so živeli v morskem okolju. So miocenske starosti. Nekaj manj fosilnih oshuikov lahko najdemo v krovnem laporju oligocenske starosti, v katerem so znani ostanki, kot so ribe in rastline. Iz tega laporja so pomembne školjke Cardium lipoldi (po M.V. Lipoldu,
znanem slovenskem geologu) in Saxicava slovenica, ki jih je opisal že Bitter (1884). V jalovih vložkih lahko najdemo lepo zvite hišice polža Planorbis in znanega trirogega polža Apporhais trifailensis v sivici. V pooglenelih apnenih laporjih najdemo hišice polža, znanega po imenu Melania eseheri. Torej že voligocenu, to sklepamo po najdenih polžih in školjkah, prihaja do vpliva morja in mešanja s sladko vodo. Na koncu oligocena je celo področje preplavilo morje. Morski vpliv traja več časa v miocenu in zato lahko zasledimo cel kup različnih mehkužcev, ki so bolj ali manj ohranjeni.
Vasle
V zapuščenem kamnolomu Vasle v laporjih najdemo od nekaj milimetrov pa do 2 cm velike zobe morskega psa in nežne samske korale. V plasteh z desnega brega Kotredeščice je že Bittncr (1884) omenil školjke Erviliu cf. pusilla, Cardium alT. obsolctum in Modiola aff. vnlhynica, ki jih je sicer prištel v mlajše sarmatske sklade. Tu so razvite peščene plasti, ki so del "govških plasti". V njih najdemo ostanke rebrastih školjk (pektinidov) in ostrig. Nekaj fosilov iz tega kraja omenja tudi že Bittncr (1884): školjko Ostrca gingensis in polže Trochus patulus in Turritclla sp.
Retje
Če nas pot zanese v Retje (kamnolom cementarne), lahko hitro naredimo kolekcijo fosilov. Pravo kolekcionarsko vrednost imajo lezelo lepo ohranjeni vzorci (nepoškodovane hišice polžev ali lupine školjk), ali pa jedra in odtisi živalskih organizmov. In kaj od tega lahko najdemo? Večinoma školjke, nekaj manj je polžev, najmanj pa Itili k o najdemo ostankov (delcev) morskih ježkov, koral in zob orade. Vseokamenine v Retju so "zbrane" v mlajših "laških plasteh". Poglejmo, kaj so našli doslej (vir podatkov Jungwirth, 1978): naj več je peščenih jeder srcu podobne školjke Isicardia cor, sledijo številni primerki školjk vrste Lucina (Phacoides) borcalis, pa školjke, ki se vkopavajo v mehki glinasti material Solcnomya doderleini, pa Corbula gibba, školjke z rebrastimi lupinami, ki so različne velikosti in se imenujejo Pccton scisus, Pcctcn cf. aduncus, Pcctcn cf. revolutus, Pcctcn clcgans, Flabellipcsten inerassatus in Pycnodonta cochlcar, polži Buccinum sp., Natica beličina.
Geolog dr. Alexander Bittner
Dr. Alexander Bittncr (1850 - 1902) je avstrijski geolog, rojen na Češkem. Študiral
ftsme
je geologijo na Dunaju in bil učenec znanega profesorja E. Suessa, kateremu je kasneje postal asistent. Ko je končal potovanja geoloških študij po Italiji in Grčiji je leta 1877 postal član Geološkega Državnega Zavoda in napredoval do "šefgeologa", kakor so nekdaj ta položaj imenovali. Bil je zelo aktiven, svoje delo pa je usmeril v raziskovanje severnih in južnih Apnenih Alp, s posebnim poudarkom na stratigrafijo (lat. straluni - sklad, plast + grški grafo - pisanje, pismo = zgodovinska geologija) in paleontologijo (gr. palaios - star, nekdanji + ontos - bitje + logos - reč, govor = veda o izumrlih živalih ali rastlinah), obdobje, ki se imenuje trias, kjer je bil pravi strokovnjak. Njegova paleontološka dela, na primer dela o mehkužcih (zlasti o školjkah), so dela prvega reda. Bittnerjeva neizmerna volja in sposobnost za delo sta občudovanja vredni. Njegovim spisom pa lahko rečemo, da so mala knjižnica. Bittner je bil enostaven človek, nasprotnik vsakega formalizma, strog do sebe in drugih in je živel za svojo znanost. Umrl je 31. marca 1902 leta.
(vir podatkov: F. Katzer, 1926)
Zaključek
Glavna in edina ideja teh člankov je bila, da široko občinstvo spozna, da je Zasavje geološko zelo zanimivo in znano področje, cenjeno v preteklosti. Zgodba o fosilih v Zasavju seveda še ni zaključena.
Enio Jungwirth
Na robu stare rudarske kolonije, na Tereziji, stoji dom upokojencev Franc Salamon, za katerega so ideje in pobude nastale leta 1974, dom pa so dogradili do leta 1979. V komisiji za ustanovitev in izgradnjo socialnega zavoda so bili: predsednik Ivo Vozelj, Mirko Kamnikar, Mirko Anžel, ing. Ivo Pinterič, Alojz Trpin, Stane Žuža, Jože Piki in Janez Narad. Zdaj imajo vsako leto vtem času slovesnost - dan doma. Letošnja je bila v petek, 25. marca. Obletnico so obeležili trboveljski godbeniki, mažorete in New Swing Quartet. Pripravili so tudi razstavo likovnih del in izdali glasilo Jesen življenja - letos že dvanajsto.
Socialni zavod v ustanavljanju so takrat poimenovali po revolucionarju in političnem delavcu, zvestemu pripadniku delavskega razreda Francu Salamonu. Oskrbovance so sprejeli z množico sob. dolgimi hodniki, veliko jedilnico, a jih je bilo v začetku malo. Krmilo je prevzel Ivo Vozelj. Število stanovalcev je raslo, prihajali so novi delavci, izoblikovala se je notranja
l7 glasila Jesen življenja
Moj potep po Ljubljani
Moj prvi potep po Ljubljani je bil zanimiv. Ker sem že dolgo bolehala na želodcu, meje naš zdravnik poslal na pregled in na slikanje na polikliniko v Ljubljano. Ko sem stopila na vlak. sem zagledala v kupeju znanko iz Trbovelj, ki je imela isto pot kot jaz. Zelo sem se razveselila, ker nisem vedela ne kam ne kod.
Ko sem pri zdravniku vse opravila, sem šla na tramvaj. Po nekaj neznanih postajah sem izstopila kol veliko drugih. Ogledovala sem si bogato založene stojnice. Ko me je minila radovednost, sem šla dalje in občudovala lepe izložbe. Hotela sem iti na drugo stran ceste, ko sem zaslišala močan žvižg. Pogledala sem na obe strani in šla dalje. Na drugi strani me je ustavil policaj in mi rekel, če ne vidim "zebre”. Pogledala sem okoli sebe in mu odgovorila, da ne vidim nobene. Vprašala sem ga, če smejo po ljubljanskih cestah hoditi zebre, in čc niso nevarne za ljudi. Debelo meje pogledal in me vprašal, če sploh vem, kaj so zebre. Odgovorila sem mu. da žive še nisem nikoli videla, a v šoli smo jih imeli na slikah in tako vem, da ima zebra glavo, štiri noge in rep. Pokazal mi je bele črte na cesti in mi rekel, da se te črte imenujejo zebra, in da morajo ljudje po teh črtah čez cesto. Rekla sem. naj oprosti, in da v Zagorju nimamo takih črt.
Angela Lipovšek
organizacija dela. Kmalu so spoznali, da ni dovolj le nega, varovanje ljudi in zdravstveno varstvo. Skupaj so poiskali novo kvaliteto življenja: združiti individualne interese, organizirati delo, aktivnosti, ki bodo vzabavo, sprostitev in korist - predvsem njim samim.
In danes? Petnajst let ni malo v življenju neke ustanove. To je toliko in toliko sprememb, novosti, novih obrazov, novih prireditev, veselih, žalostnih, razburljivih, pa tudi nepozabnih trenutkov. Danes je to dom 189 stanovalcem, za katere skrbi 59 zaposlenih. Od teh jih je 13 od vsega začetka. Tudi 3 stanovalci, ki so orali ledino, so še tu. Kvaliteta življenja ni več le beseda, postaja vsakdan. Prva "mali" te velike družine je "direktorica", kot ji pravijo, Zofija Češnovar, po poklicu učiteljica, ki smo ji zastavili nekaj vprašanj.
So kakšne podobnosti v delu s starejšimi in otroki?
Nove naloge sem sprejela kol izziv početi v življenju kaj koristnega. Starejši so kot otroci: potrebni posebne pozornosti in skrbi. Še več, otroci imajo nekoga, ki jim daje varnost in ljubezen, starejši pa mnogi ne. Želela sem dali sebe, vse svoje skrite, zatajevane sposobnosti.
Je psihologija dela pomemben faktor pri vašem delu?
Ja. Vse delo je namenjeno temu. saj je vsak osebnost zase in mnogi imajo te/.ak prehod v dom. To so težki psihični stresi in ljudje smo zelo različni.
Kako je v domu poskrbljeno za psihično in fizično zdravje?
Vedno je bilo mišljeno, da je treba najprej poskrbeti za telo, potem za dušo. Zadnja leta se to zelo izenačuje.
Ali prispevajo domovi it kvaliteti življenja?
Domovi nudijo možnosti in pogoje za kvalitetno tretje življenjsko obdobje. Stvar posameznika je v sprejemanju, prilagajanju... Delo z ljudmi zahteva posebne kvalitete človeka, tudi srčno kulturo. Prav tu se kdaj zatakne - v
odnosih.
Kako vplivate na podrejene?
Z zgledom kot najboljšim vzgojnim sredstvom in umirjenim, spoštovanim odnosom do delavcev.
Raznolikost dela prinese marsikakšne trenutke. So veseli ali žalostni?
Večje veselih kot žalostnih. Tudi naše delo je usmerjeno h organizaciji veselja, humorja. Npr., koliko smeha je za pusta, ko se zaposleni našemimo in izvajamo program.
Kaj si želite; vemo, da je pri takem delu nenehno iskanje novega, boljšega?
Želim, da bi vsi zaposleni delali tako, da bi bilo čutiti spoštovanje do sočloveka, da bi sprejemali ljudi take, kot so. In tudi vsem zunanjim sodelavcem, vsem kulturnikom, amaterjem in profesionalcem, ki polepšajo marsikatero popoldne v domu - brez plačila - hvala.
Je lahko dom nekaj več kot le stanovanje, hrana?
Dom mora bili več, predvsem tistim, ki so še vitalni. Tudi okolju. Veseli smo. da lahko nudimo prehrano še drugim, v bližnji in daljni okolici, ki pridejo na kulturne prireditve ali k verskim obredom - v domuje to enkrat mesečno.

Marja Kužnik


^ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | ■ 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 • I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le I I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo | * takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
PRODAM parcelo za vikend 1500 m2. Poceni. Moj naslov: Branko Radič, Krnice 2, 61430 Hrastnik.
PRODAM parcelo v KandrSah, 700
m2. Tel.: 61-310 od 16. ure dalje.
PRODAM garažo, 20 m2, pri st. bloku Novi Log 19b. Cena 8200 DEM. Moj naslov: Veronika Majkič. Novi Log 19b, Hrastnik.
PRODAM 2/1 stanovanje v centru Trbovelj, veliko 57 m2. po ceni 740
za brezplačni mali oglas
Tekst:......................
Moj naslov:
DEM/m2. Tel.: 64-672.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 760 m2 v Krajevni skupnosti Turje, občina Hrastnik z, delno dokumentacijo. Cena po dogovoru. Možnost plačila tudi na 2 obroka. Tel.: 43-506 ob delavnikih od 6. do 13. ure. (Jutranjka - Vida Vuga).
GARSONJERO 26.60 m2 ogrevane površine, pritličje, (oplo-vod.CATV,ugodno prodam. Lokacija: Sallaumines 4a, Trbovlje, primerno za poslovni prostor. Tel.: 26-353.
AVTOMOBILI IN DELI
PRODAM Fiat lipo 1.4 S MAQ, 5V, samo 16.500 DEM do registracije. Tel.: 26-553, od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
PRODAM 126-P. letnik 78. registriran do 24.1 1 .zelo lepo ohranjen. Cena 600 DEM. Tel.: 25-687.
PRODAM Jugo 45. letnik 1986. modre barve, registriran do 5.6.1994. cena 2100 DEM. Tel.: 27-220.
PRODAM Z101 -1300 ccm, letnik 1979. karambolirano. vozno, registrirano. Tel.: 73-615.
PRODAM aluminijasta platišča 15 col. Tel.: 73-615
PRODAM vlečno kljuko za
Samaro. Tel.: 42-582.
ZELO UGODNO PRODAM
žensko in moško kolo. Tel.: 61-158.
PRODAM Nintendo in sinlesizer. Tel.: 24-751.
PRODAM maturantsko obleko št. 38-40, barva črna v kombinaciji z rdečo, .cena po dogovoru. Tel.: 20-882.
UGODNO PRODAM cca. 2.500 komadov rabljene betonske strešne opeke. Tel.: 77-136.
PRODAM diaprojektorliesegang Typ 340 za 300 DEM. Tel. : 62-462 od 18. do 20. ure.
PRODAM smrekovo stensko oblogo, cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-066.
PRODAM seno. Tel.: 75-169.
PRODAM karto za premog 3600 kg. Tel.: 24-965.
PRODAM karto za premog 5400 kg (velenjsko). Tel.: 24-965.
BOKSARJI - mladiči odlične vzreje naprodaj. Tel.: 73-658 (po 15. uri).
PRODAM nekaj vreč umetnega gnojila NPK 15-15-15, uvoz iz Avstrije, po 29 SIT za kg. Tel.: 65-110.
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.:	061/213 475
Čctilg - Slang shujševalni čaj
Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže. ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri temje Čang - Slang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavi n in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže. plinov, nakopičenih maščob itt spodbuja izgubo teka. Z redni m pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. C aj Čang - Slang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdtžali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kol en sam požirek.
Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitiu čaja ne čutite v želodcu nobene leže. niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Cang - Slang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam.
Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p.45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061)213-475.	•	.
Čang-Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo d. o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolaijev + poštni stroški. Plačate po povzetju.
NAnnfei Mir.A
NAROCtLN_______________
IME IN PRIIMEK
POŠTNA ŠT. IN KRAJ
ŠTEVILO ZAVITKOV
af&Asc
EUROPLIN
61420 TRBOVLJE Trg revolucije 7
EUROPLIN
Trbovlje
išče avtoprevoznika za skupen nakup avtocisteme za prevoz plina. Na osnovi vložka si avtoprevoznik zagotovi stalen razvoz plina.
Ponudbe z navedbo višine vložka in ceno prevoza pošljite na naslov EUROPLIN, Trbovlje, Trg revolucije 7, najkasneje do 15. aprila 1994.
Dodatne informacije dobite v podjetju ali na telefon 0601/26 700.
kmetijska zadruga Izlake, z.o.o.
poslovalnica M€D€R
tel.: 0601/73 696
NA ZALOGI IMAMO VSO OBUTEV ZNANIH PROIZVAJALCEV:
ALPINA, PLANIKA, BOR, CICIBAN, ŠPORTNA OBUTEV ADIDAS IN OBUTEV IZ UVOZA
V tem mesecu vam ponujamo po zelo ugodnih cenah:
-	STARTARKE od št. 18 do ŠT. 46 od 661.00 SIT dalje -ALI STAR od 1.276.00 SIT dalje
-	OTROŠKI ŠPORTNI COPATI od 1.073.00 SIT dalje
-	ŽENSKI in MOŠKI COPATI od 755.00 SIT dalje
VEUKA IZBIRA MOŠKE, ZENSKE IN OTROŠKE OBUTVE PO UGODNIH CENAH!
VEUKA IZBIRA IN UGODNE CENE
FANTOVSKE IN DEKLIŠKE OBUTVE, PRIMERNE ZA OBHAJILA BIRME IN AAATURANTSKE PLESE.
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
kmetijska zadruga Izlake.


LB
■	avtoakustika montaža avtoakustika
• glasbeni stolpi HI-FI komponente - TV sprejemniki
■	videorekorderji
DELOVNI ČAS:
9h-13h in 15h-19h ob sobotah 9h-13h

□
I
__________mmmàmmmwmmmmmd


I VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. |
__________ ^	_____I
. : • •••'•:

V TOLEDO 16 Ci CLM5 24.935,5] DEA^l!
V prodaji novi SEAT-CORDOBA
# VW COLF OD 25.576 DEM DAU£
: : : : : :
'SilgilliilfMi : , !
radio RDS, el slekla, el. ogledala in ogrevana, spojler zadaj, I 40.452 DEM	I
Prodaja- 0601/26-525 servis* 0601/21-525 ‘
v
LASTNOST
KLECA-
VEGA
ČLOVEKA
MESTO V BOLGAR Ul
KRAJ V NEMČIJI OB NIZOZEMSKI MEJI
LEVI
PRITOK
SAVE
KJER
KURIJO
KRES
KRAJ V ISTRI
ŠUŠMAR-STVO, NEZNANJE
IZDELO-
VALEC
IGEL
MEVŽA
KRAJ
BREŽI
PRI ELDA CAH VILER
KEMUSKI ZNAK ZA RADU
AVSTRAL TEN. IGRAL. (ROONEY)
OPOMBA,
PRIPISEK
LOPA ZA AV TOMOBILE
POKRAJINA
VGRČUI
SOGLAS-
NIKI
V BESEDI SPOJ
PESNITEV
SREČKA
KOSOVELA
ELA
PEROCI
NAJ-
MANJŠA
ŠPORTNA
JADRNICA
REKA V SEVERNI FRANCUI
LOVRO
TOMAN
OGNER
ERVIN
POLET,
ZAGNA-
NOST
PRITOK REKE OKER V NEMČIJI
AM. FILM. IGRALEC (JAMES)
SLOVENSKI
SKLADA-
TEU
(UBALO)
VRSTA
FIŽOLA
■STARA'
CELINA
POMOČ, PODPORA PRI DELU
SOTESKA V MAKE-DONUI
INDIJSKI
VERSKI
SPISI
(ROTITELI
ŽIVALI
DRŽAVA V AFRIKI
KOSTUMO-
GRAFKA
VOGELNIK
GOROVJE V BURMI
SILVO
TERŠEK
THOMAS
YOUNG
PASTI RSK> LESENA BAJTA V HRIBIH
PREOBRA-
ŽENA
ŽUŽELKA
GRAD PRI BEGUNJAH
ROBERT
TAYLOR
MNOŽICA
(LJUDI)
PRIROČNIK ZA POTOVANJE
POTUJOČI
KELTSKI
PEVEC
GLAVNO
MESTO
AFRIŠKE
DRŽAVE
NIGER
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
EKAV
NGUJI
VRSTA
SEVER-
NEGA
JELENA
TINA
AUMONT
PEVKA
PRODNIK
PRAVO-
SLAVNA
VERSKA
PODOBA
ŠPANSKI
FILOZOF
ORTEGAY
"(JOSE)"
ČAROVNIK
POLITIK
ARAFAT
DAHLOVA
OPERA
KARI DR EM
GRŠKA
ČRKA
MLADI INDIJSKI ŠAH. VELEMOJSTER (V IS VAN A-TANÌ
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 7.4. 1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. j lilija 2c, Žago rje ob Sa vi s p ri p i -som "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Izžrebanci nagradne križanke 11/94:
1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Salon IKA, Zagorje, Martina Vrtačnik, Cesta 3. julija 11, Hrastnik
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: 5 litrov olja Total quarz 5000, Avtoservis Špajzer d.o.o., Trbovlje
2.	nagrada: Predpražniki za avto po izbiri. Avtoservis Špajzer d.o.o., Trbovlje
3.	nagrada: Svečke Bosch 1400, Avtoservis Špajzer d.o.o., Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Salon IKA, Zagorje, Betka Vičič, Ulica talcev 36, Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Salon IKA, Zagorje, Nada Kavšek, Log 1, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija2c, Zagorje do 8.4.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno,pam sporoči te po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 12/94;
BS, BAŠ, RAMAZAN, IZLAKE, AR, PODKUM, RAMA, JAR, VDOR, AKOLA, AIDA, SVOBODOLJUB, PODOKNIČAR, SS, AROSA, ATON, LOK, NAPALM, ITINERAR. KK. JESSICA, RIOM, EMS, LUTKAR, GNU, TAKTIRKA, CABRAL, MALINSKA, FILIALA, GRIF, AA, ISAK, DT.
gmac
Kaugau
AVTOSERVIS ŠPAJZER
Partizanska c. 51, 61420 Trbovlje tel.: (0601) 24-295
Prodaja novih vozil iz programa
CITROEN - FIAT
Vsa vozila so za takojšnjo dobavo.
C*'	^								ŽENSKO POKRIVALO	POMA- RANČA	ENOTA ZA MERJENJE ZLATA	POGOSTO ŽENSKO IME
				i (:v?x fm lil i			NAMERNI POŽIGALEC	►			
						DOMAČ* PERNATA ŽIVAL SPLET LAS					
					POHORSKA GIOBO- ČNINA	►					
				GLAVNO MESTO ALBANIJE							
				PESTNER DEL KLASA				25.IN 21. ČRKA OSNOVNA ENOTA FILMSKEGA IZRAZA			
				►						GRŠKI JUNAK PRED TROJO	
	OTROŠKO DELO	POKRAJINA V VOJVODINI	BARVA KOŽE								
NAJVEČJI HRVAŠKI POLOTOK						ANTON AŠKERC			ANTON NOVAČAN		
						UMETNOST			RIMSKA BOGINJA JEZE		
NAJVEČJI OTOK SVETA											
ZNAN FRANCOSKI SUKAR							DRŽAVNA BLAGAJNA				
ANTON MAHNIČ			SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	TRST			VEČANJE				
hitro se mu kolo vrti;
v	*	*	♦	•
ta,
oblačila nam daje prtena.
Uganka 4
Voda daje mi življenje, da se gibljem in vrtim meni ni jedi potreba
tohi ia? -»a iaH cLrrhim
tllMMS©'*!]1

Rešitve križanke za mlade, štirih ugank in treh rebusov boste našli na strani 41.
ršsrn:
ta

14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 4.4.1994
18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV. 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 5.4.1994
18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM

18.00	KORISTNE
INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 7.4.1994
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
ncrrc:* a a ma*
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30
ČESTITKE. SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 3.4.1994
8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO.... 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA. 13.00 ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 4.4.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA.
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO

TOREK 5.4.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
SREDA 6.4.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA.
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
6.00 -8.00 J l TRAM 1 PROG RAM. 8.00 - 14.(M) PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
PETEK 3.4.1994
6.00 - 8.00 JU TRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
x'mvFT-x-XvX-x-fx-x-x-x-m-x-x-ffx-x-mvX-x-x-x-x-fx-fx-x-x-m-
NEDELJA 3.4.1994
9.30 RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA:CELOVEČERNI FILM.
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006). Trbovlje (tel.: 26-322). Zagorje (tel.: 64-644). Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Oh sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure. v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobile na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje. Hrastnik: od 2. aprila do 7. aprila je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med.. 8. aprila je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med..
Naša
bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 25.3. do 26.3.:
25.3.	Brigita Jezovšek. Šentjur, sin Andraž: Dragica Ocepek, Zagoije, sin Aleš; Majda Škrinjar- Jukič, Trbovlje, sin Gregor:
26.3.	Rosanda Moljk. Hrastnik, hči Ana - Nuša: Zorica Fele, Litija, sin Matej.
Iskreno čestitamo!
OVEN Partnerjeva pozornost vas bo prijetno presenetila in vam polepšala teden. Izvedeli boste veselo novico v drugi polovici tedna, dobro pa bi bilo, dajo zadržite zase. Št.: 71.
BIK Položaj planetov vam za ta teden napoveduje novo romanco, ki pa ne bo trajala dolgo. Vseeno se boste imeli lepo. le ob koncu vas bo preganjala slaba vest. Št.: 69.
DVOJČKA Manjša pozornost, ki se vam bo pripetila v službi, vas bo bolj vrgla s tira kot boste pričakovali. Na koncu boste ugotovili, daje bila vsa slaba volja brez pravega razloga. Št.: 74.
RAK Dela boste imeli čez glavo, z vztrajnostjo in pogumom boste vsega uspešno opravili. Priznanja bodo deležna iz vseh strani, kar vam bo dalo novo energijo. Št.: 83.
LEV Čas je. da raziščete prijateljske in poslovne odnose in naredite med zasebnim in poslovnim življenjem mejo. Sicer boste postali nezadovoljni in razdražljivi. Št.: 67.
DEVICA Tarnate, da imate malo časa, hkrati pa ne naredite ničesar, da bi ga imeli. Marsikatero delo bi lahko opravili hitreje in uspešneje, če ne bi stvari tako komplicirali. Št.: 79.
TEHTNICA Starši pričakujejo od vas preveč in vas s tem ovirajo, da ne napravite ničesar tako, kot najbolje znale. Pogovorite se z nji mi in olajšajte skupno življenje obema stranema. vŠt.: 65.
ŠKORTION O vas se širijo neresnične novice, kar vas bo prizadelo bolj. kot boste pripravljeni priznati. V najhujših trenutkih bo stal ob strani najboljši prijatelj. Št.: 85.
STRELEC Veliko ste pričakovali od obiska, ki vas je krepko razočaral. Boste vsaj za drugič vedeli, kaj lahko pričakujete od ljudi, ki so vam včasih veliko pomenili. Št.: 70.
KOZOROG Že kar precej časa vas spremlja sreča na vseh področjih in tudi naprej je lahko vse v najlepšem redu, če boste le malce bolj previdni, kot ste bili doslej. Št.: 68.
VODNAR Še vedno niste preboleli vaše do sedaj naj večje ljubezni, kar pa vas ovira pri ustvarjanju novih življenjskih ciljev. Do sreče vam manjka le korak, vi pa si vztrajno zatiskate oči. Št.: 84.
RIBI Presenečeni boste nad pozornostjo ljudi, ki jih do sedaj skoraj niste poznali. Še več. Postali boste dobri prijatelji, kij ih že precej časa nimate več. Št.: 73.
Saška

:...........h

*..............................
«lliliil
£Z7
Sposojeno iz BBS
V Nemčiji
Zagorjan se je odpravljal na delo v Nemčijo. Pa je vprašal za nasvet Trbovca: "Kaj naj delam v Nemčiji, če pane znam nemškega jezika?" Trbovc ga potolaži: "Ti le govori počasi in ljudje te bodo razumeli." Zagorjan je bil potolažen in je odšel v Nemčijo. Enkrat se odpravi v gostilno in pravi: "Prooossiiimeeeennoooppivvvoooo." "lizzvvoollliiitteee," ga natakar postreže. Zagorjan ga presenečeno vpraša: " Aalliii site viii ttuuuddiii iiizz Zzzzaaaggooorrjjaa?" Natakar mu odvrne: "Jjjaaaaa." "Zakaj se pa potem trudi va govoriti po nemško?"
Na tleh
Iznebotičnika na asfalt, naravnost na glavoje padel en Hrastničan. Njegov "aaaaa" je privlekel veliko ljudi. Hrastničan vstane, si obriše prah s plašča in pogleda okoli sebe. Nekdo gaje vprašal: " Kaj pa seje zgodilo?" Padalec mu je odvrnil: " Ne vem, sem ravnokar prišel."
Matura
Kadet dobi na maturi vprašanje: Kaj je hitreje: svetloba ali zvok? Kadet odgovori: "Jasno, da svetloba, saj ko prižgem svoj HI-FI, se najprej prižgejo lučke, šele nato se zasliši zvok." Kadet je seveda padel. Na naslednjem roku potegne isto vprašanje. Ker je zadnjič padel, se tokrat odloči za zvok. Utemeljil pa je takole: "Ko prižgem TV najprej zaslišim zvok, šele nato se pokaže slika." Ker se komisiji revček že začne smiliti, mu hočejo nekoliko pomagati: "Glej, ko udari strela, kaj zaznaš prej, strel o ali grmenje?" In kadetu se končno posveti: "Jasno, hitrejša je svetloba, zato ker so oči pred ušesi!"
Ločitev
Profesor: "Kaj bi se zgodilo, če bi Cezar ne bil j umorjen?" Dijak:" Umrl bi pozneje, tovariš profesor.”
Miha rf^šem dol
7 Miha: "
NJtiha: "Kaj si tako zatekel na glavi?" Janez:>To dobil pri mlačvi. Cepec mi je priletel v glavo." : j Da, da, cepec pade vedno tja, kjer je slama."
Sam zvijaš cigatero? Da, zdravnik mi je predpisal dosti gibanja.
Lovec je izgubil psa ter objavil oglas, da phtéa 5000 dinarjev tistemu, ki bi ga našel. Klical je preko telefona: "Halo, rad bi govoril z vašim oglasnim iddelkom." "Ni nikogar tu", je odgovoril vratar." "Dobro, padajte nekoga iz uredništva!" "Tudi tanini nikogar." "In urednik, ali je on doma?" "Tudi njega ni v pisarni." "Kje pa so vsi pravzaprav?" "Odšli so iskat vašega psa," je odgovoril vratar.
(Zasavski vestnik 1954) Irena I. Lebar
Pride mož na sodišče, ker bi se rad ločil. Sodnik ga vpraša: "Kako dolgo ste že poročeni?" Mož odgovori: "Štirinajst let!" "Zakaj pa bi se ločili?" spet vpraša sodnik. "Zena mi že od začetka zakona meče krožnike, skodelice, krtače, čevlje, glavnike, skratka vse, kar ji pride pod roke," razlaga mož. Sodnik vzklikne: "In vi se šele po tolikih letih spomnite, da bi se ločili!" Mož odvrne: "Šele včeraj me je zadela."
Idiot
Vpraša stric Janezka: "Kako je ime tvojemu očetu?" Janezek odgovori: "Ati!" Pa pravi stric: "Ne, mislim, kako mu pravi tvoja mama?" Janezek: "Idiot!"
Ali so ti možje iz notranjega ali zunanjega ministrstva?
J iz šparih Zasavcev j
...............■ .... _.
zty/\
ra
Strašno je na svetu, ker si z enakim žarom prizadevamo postati srečni, kot drugim to preprečiti;
vX‘X'X*:*:*x*xvX-:-x-x ' x x-x-x-;-x-x :■>.
Rivarot
N
8?
CQ
O
E
£
f	ouj[i3[A snqa>i ^
ulj3irzium(|nA sn<p}[ u|[ju>{ euijv H siiqa^i U!IW «njHeSn mn uuouos;
1Ujao[o>{ :i k>iub8q
tpjAj :[ K>(ui;8fi
'1SVŽI ‘Sl ‘IMV ‘ŽIVŽ13 ‘Ž1ION3ŽI ‘VHGNVTNHŽID ‘NV ‘VV ‘VŽ11SI ‘VŽHMVNZ ‘IZ ‘OlO ‘VNVŽ1I1 ‘VŽ1V11N ‘NVŽind ‘VNOŽI :ap»t[ui bz B^uezufl
:3A}!S3>I


jeTRniCew
□ Pomlad. Oh koledarski jc v deželo prišla tudi dejanska pomlad. Na borzi so spet vzcvetele delnice Dareta Sadarja -Dadasa.
"Jrì t-si ri I I/kJ+J lx /•! r*	« »I rw A I «-v	aI A s\ .Vi j-u.i.i.I-'. iii U
(Zasavcev, tckr'a. iapls o dveh prihodih.	1
; S trboveljskimi gostinci bo zmage poslej skusal vojevati Miha Zver - štajerland. Gre za pravo invazijo
pntov z zelenega Štajerja na trboveljske direktorske
|stolčke. Kaj bo šele, ko bo zgrajena poštena cesta do Prebolda.
Zagorske trgovce pa bo vodil Marjan Palčič - Jager. | Vztrajnost se očitno splača. Jager se je toliko Časa | jfprijavljal za to direktorovanje, da mu veselja ne bo 1 ^skvarilo n,„ ,0,
ZAMUDAi
Mene pa zanima, ku sm navijač od Rudarja, čezdej, ko štrajkajOjIhkadevajogole.Kerčejih ne smejo, ker bi bli pol štrajkbreherji, bi mogi cene kart za pou znižat. Se mi ne zdi prou, da bi ble karte gli h t uk drage kukr takrat, ko lohk oboji gole devajo.
&J1I7**.
č&tM* U*
^Ja, pri čebelah je vedno vladal red. In zato, sploh ker so časi neredni in ljudje velikokrat poredni, iskrene čestitke zagorskemu čebelarskemu društvu za 75 let obstoja, vodilnemu čebelarju Jožetu Smrkolju za 50, njihovemu domu za 10...
Ja, ta red je pravzaprav neskončen. Ko bo društvo praznovalo stoletnico bo vodilni čebelar petinsedemdesetletnico...
3) Remont. Tokralni zimski remont vccmcntarnijc hii šc temeljitejši kol navadno. Preuredili so tudi pisarno direktorja Janeza Malovrha - Jancka.
! I Davki. Generalni zagorske Sveč Miro Štrajhar- Kuhinja menda takoj zamenja zelo sveže priznanje s skopskega pohištvenega sejma za ukinitev tudi svežih skopskih davkov na slovenske proizvode.
Izredno stanje
Slabšanje varnostnega položaja je zajelo tudi naše kraje. V izogib javnim pismom, da naj ne plašimo brez dokazov, navajamo le tri sveže dogodke. VZagorju so Strelski družini ukradli več zračnih pušk, v Radečah so v strugi Save našli pet minometnih min in poln pas z naboji za puškomitraljez, na večerni vlak iz Ljubljane v Litijo pa je nekdo streljal.
Krizni štab Redakcije jetrnic je prepričan, da je moč s pravočasnim ukrepanjem doseči, da posamezni ekscesi ne prerastejo v izredno stanje. Izkušnje zelo sodobne zgodovine narekujejo, da predlagamo naslednja ukrepa:
1.	Takojšnje zaprtje letališča v Zagorju.
2.	Prepoved gibanja z osebnimi avtomobili znamke beemwe med 21.00 in 6.00.
Krizni štab je ob tem prepričan, da bi na varnostno stanje v Zasavju ugodno delovali tudi naslednji ukrepi:
3.	Začasna prepoved vseh aktivnosti lovskih družin in strelskih društev.
4.	Zaprtje trgovine z orožjem Hubertus v Trbovljah in prepoved odpiranja trgovin z orožarsko ponudbo.
5.	Takojšnja razorožitev vseh vojakov in policistov.
Krizni štab Redakcije jetrnic
Poročilo Statističnega zavoda Redakcije jetrnic
Statističnizavod Redakcijejetrnic ugotavlja, da najavljene kadrovske spremembe v slovenski vladi ne bodo povzročile spremembe deleža njene zasavskosti.
Delež zasavskosti slovenske vlade je po zamenjavi Jazbinšek - Gantar padel na 4,7%. Predlagane spremembe Puhar - Klinar in Janša - Kacin deleža ne spreminjajo, saj je zasavskost vseh omenjenih ničodstotna.
Tudi če bi statistični zavod ministrici Puharjevi priznal nekaj odstotkov zasavskosti, bi to spreminjalo (poviševalo) prejšnji delež zasavskosti slovenske vlade, v ničemer pa ne spreminja sedanjega, ki v vsakem primeru znaša 4,7%
Če pa bi se premier Drnovšek odločil še za imenovanje ministra brez listnice, prejšnji poskus z gospodom Kovačičem je spodletel, se bo delež spremenil. Ker je realno pričakovati, da bi bil delež zasavskosti pri tem ministru ničodstoten, bi se skupni delež znižal na 4,4%.
-	AVTOLICARSTVO
-	AVTOVLEKA
-	RENTA CAR
-	MEŠALNICA LAKOV GLASURIT
Kržišnik Roman Selo 65, Zagorje, Tei: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
6ALON POHMVA

dOTCSCiD :
IMA
Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631
-	KUHINJE -DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE -PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE
-	JEDILNICE
-	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
--»JH> | r-1	JI rinil
UGODNOSTI V APRILU
-	AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ AAARLES
122% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
-	AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (20% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).

-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas: 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00
ferdi
POSLOVALNICA TRBOVLJE li Ulica 1. junija 1, tol.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tol.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!

''	'C E.NTER JOŠT	^
Trgovina za nove case
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
|| KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
|| PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
|l POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
MARKET
MESARIJA
KUM
Slavko lazar
Prešernova 1, Zagorje; tel.: 0601/64 352
Velika izbira domačega suhega mesa za velikonočne praznike.
Želimo vam prijetne velikonočne prašnike.
DELOVNI ČAS: pon. - pet. 7.00 - 19.00; sob. 7.00 -13.00.
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
5000001643,13
Trbovlje
COBISS s
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
UPOKOJENCI - to sporočilo je prav za vas
Vsi, ki še vedno vsak konec meseca nestrpno čakate POŠTARJA, da vam PRINESE POKOJNINO, ODLOČITE SE IN PRENESITE POKOJNINO NA LB BANKO ZASAVJE D.D. TRBOVLJE.
Dovolite nam, da vam naštejemo nekaj prednosti, ki jih imate kot upokojenci pri naši banki in o katerih mogoče niste seznanjeni. Prepričani smo, da vaša odločitev ne bo pretežka in da boste z veseljem vstopili v eno izmed osmih enot LB Banke Zasavje in pri prijaznih uslužbenkah uredili vse potrebno za prenos vaše pokojnine na banko.
-	plačilo VSEH položnic BREZ provizije (samo za upokojence)
-	obresti za vaša denarna sredstva že od prvega dne nakazila dalje
-	možnost pridobitve kredita in seveda s tem tudi možnost večjega nakupa
-	možnost vpisa in dviga vaše pokojnine na katerikoli enoti Ljubljanske banke v Sloveniji (če ste na dan izplačila pokojnine odsotni ali na dopustu)
-	varnost vašega denarja, kar v današnjih časih ni zanemarljivo
Poleg naštetih ugodnosti pa čaka še POSEBNA NAGRADA VSE, ki bodo PRENESLI POKOJNINO NA BANKO V MARCU IN APRILU. - 3 - mesečna brezplačna naročnina na časopis Zasavc.
Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi -
NAROČILNICA
lif Ju%
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
in priimek
kraj
Naročam časopis ZASAVC
Datum rojstva ...........
, ulica
mm
*

	

» * * ’
tmm
		P;		
		;			;;;;;
poètna št. . .
telefon . podpis
. ......................................
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
; ; : : sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) /	^