Negotova usoda »Blokovcev
O Biokovcih, glasilu, ki ga pi-šejo, rišejo in razmnožujejo otro-ci iz Ulice 29. Hercegovske divizi-je, predvsenn številki 14 in 16 pa tudi okoliški, smo že pisali. Ne le zato, ker so še vedno eno redkih glasil, ki ga izdajajo otroci neke stanovanjske hiše v Sloveniji. Ne le zato, ker so letos že drugič prejeli nagrado za ureditev in vi-dez lista na 15. srečanju pionirjev dopisnikov Slovenije oktobra v škofji loki. Predvsem smo o njem pisali zato, ker ga že tri leta požr-tvovalno ureja skupaj z otroki Maruša Guček, grafičarka in knji-govezinja v tiskarni Dela, sicerpa Ijubiteljica otrok, starin in dobre knjige.
Tokrat pišemo o Glokovcih za--to, ker je njihova usoda negoto-va. Pravzaprav je, če gledamo na zadevo s temnejše plati, povsem gotova. Blokovci bodo namreč prisiljeni nehati izhajati takšni, kot so zdaj. Spremenili bodo obliko in način dela, postali bodo stenski časopis, ki bo mnogo manjši in cenejši, a bolj pogost. Zakaj te spremembe? »Predvsom zaradi težav, s katerimi se ubada-mo že od vsega začetka,- je deja-la Maruša Guček »Hišni svet in starši so nam vedno pomagali s papirjem in fotokopiranjem, lena
krajevni skupnosti v vseh treh le-tih niso imeli dovolj posluha za naše delo. Ničkolikokrat smo že predlagali, da bi delovali v okrilju krajevnega društva pnjateljev mladine. A stvari spijo. Za vse drugo imamo več časa, kot za naše otroke. Tudi Blokovci so se znašli v težki denarni in papirni stiski. Kljub temu ne smemo po-vsem prenehati s svojim delom, otroci tega ne bi razumeli. Mogo-ie bo stenski časopis rešitev v sili,« je dejala Maruša Guček. Njej pravzaprav veselja za delo in novih idej nikoli ne zmanjka. Po-leg izdajanja glasila, bere otro-kom tudi pravljice. Na ure pravljic so povabili že znane pisatelje in ilustratorje, skupaj so obiskali opero, letos pa so v bloku organi-zirali tudi plese ža otroke. In vse to zastonj, prostovoljno ter s ko-iem dobre volje. Vendar kaže, da to ni dovolj. Njihovo delo bi bilo lažje in predvsem brez denamih težav, ie bi jih vzelo pod okrilje krajevno društvo prijateljev mla-dine. Žal prostovoljnega dela še ne znamo zagrabiti na pravem koncu. Obvezne »ho-ruk« akcije, dirigirane z vrha, se velikokrat iz-jalovijo zaradi neštevilčnosti, tam kjer pa Ijudje zares želijo delati in tudi delajo, tega ne znamo ceniti in izkoristiti.
KAJ PRAVIJO NA KRAJEVNI SKUPNOSTI?
Pogovarjali smo se s tajnico krajevne skupnosti Ivan Kavčič-Nande. »Pred letom dni je tovari-šica Gučkova na predsedstvu krajevne konference socialistič-ne zveze predstavila svojo dejav-nost in denarne težave, s katerimi se ubadajo. V krajevni skupnosti smo pomagali, kolikor smo fi-nančno zmogli in krajevna konfo-renca socialistične zveze je pri-spevala za stroške tiskanja za eno številko Blokovcev,« je deja-la tajnica krajevne skupnosti. »Naj omenim, da se v krajevni skupnosti otepamo s težkimi de-narnimi težavami in nam veliko-krat $e za redno delo zrnanjka denarja, pa tudi financiranje kra-jevnih skupnosti še ni dokončno dorečeno. Na lanskem sestanku smo tudi sklenili, da bi tej skupi-nici otrok lahko pomagali, če bi bili organizirani preko krajevne-ga društva pnjateljev mladine ali zveze socialistične mladine. To-varišica Maruia ja bila pripravlje-na sodelovati v iniciativnem od-boru za ustanovitev mladinske organizacije. pa je kasneje ni bilo na sestankih. Med člane izvršne-
ga odbora društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti, ki bo v kratkem oblikovana na no-vo, pa jo bomo prav gotovo vklju-čili. Mislim, da bi se morali kraja-ni, ki se prostovoljno ukvarjajo s kakršnokoli dejavnostjo na tere-nu, ki je bolj mternega značaja, vključiti tudi v družbeno delo v organih krajevne skupnosti. Pre-ko njih bi potem lahko to svojo dejavnost razširili in programsko opredelili. Tako bi socialistična zveza prevzela tudi odgovornost za kakovost in strokovnost takš-nega dela,« je zaključila tajnica.
Je res vzrok samo pomanjka-nje denarja ali gre včasih tudi za pretirano forumsko zaprtost, ki izmed dreves ne loči več gozda? Stvari se kljub temu obračajo na bolje, saj bodoza ritmiko in plese otrok letos na krajevni skupnosti našli prostor seveda le, če bodo otroci organizirani v društvu. Na kra/evni skupnosti so nam tudi povedali, da je lani Maruša Gu-ček prejela priznanje sveta kra-jevne skupnosti in predsedstva krajevne konference socialistič-ne zveze za deio z mladimi. To je pa tudi nekaj.
VIDA PETROVČIČ