Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksanc Oglasi po larifu Oglasa sprojama tudi ogtaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. rav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 poleti najveile Mariborski Cena 1 Din : Maribor, Aleksandrova ce«tašt.13 Prešernova ulici It. 4 Italijanska akcija v Bolgariji Po popolnem zavojevanju Albanije, ki ie da-nes samo še italijanska kolonija, se ie Italija še z večjo' vnemo kakor po-Preje vrgla na popolno moralno, gospodarsko in politično zavojevanje Bolgarije in se v ta namen poslužuje vseh sredstev, ki so ji kakorkoli dosegljiva. Ker so makedonstvujušči danes gotovo najmočnejši politični faktor v Bolgariji, obenem Pa tudi najboljše orodje za italijanske balkanske namene, je razumljivo, da je iskala najprej stikov ž njimi. Ti stiki so b‘li vzpostavljeni prvič pred leti, ko so Se vršila v Italiji večdnevna posvetovala med makedonstvujuščimi in člani zloglasnega albanskega- Kosovskega komi-i teja, katerim so tajno prisostvovali tudi vodilni zaupniki fašistov. Vodja delegacije makedoiistvujuščih je bil takrat pokojni general Protogerov. Od takrat je Italija ostala v stalnih stikih z makedonstvujuščimi in je, kakor se zdi tudi odločilno vplivala na razvoj njihovega gibanja. Ker se je Protogerov Premislil, je moral pozneje pasti, na njegovo zaupno' mesto pa je prišel zloglasni Vanče Mihajlov in danes ni nikakršna tajna več, odkod izvira njegova moč, ki si je znala podvreči tudi oficijelno vlado ministrskega predsednika Ljapčeva. Pravo ozadje dejstva, da stoji sedanja boksarska vlada, kar je osobito jasno pokazal proces v Varni, na strani Mihajlova ih ne na strani protogeristov, je iskati v njegovi intimni zvezi z. bivšim vojnim mi nistrom in sedanjim bolgarskim poslanikom v Rimu, Velkovom, ki je med vsemi bolgarskimi politiki najbolj znan italofll. Notranje krvave borbe med makedonstvujuščimi so tedaj v glavnem le posledica vpliva tretjega, nebolgarskega faktorja, ki pa stoji previdno v. ozadju in na Pozorlšču dogajanj ni viden. Ta faktorje pa obenem tudi liferant orožja, ki je vse istega izvora: ono, ki se uporablja v notranji borbi In ono, ki se ga poslužujejo napadalci na naše državno ozemlje. Drugo sredstvo, ki se ga poslužuje Ita-nla pri osvdjevanju Bolgarije, je pa ka-hital. V poslednjih letih so Italijani dobili deloma ali popolnoma v svoje roke več Večjih bolgarskih podjetij in denarnih za-v°dov, nekaj so jih pa tudi sami In na n°vo osnovali. Tako so pod njihovim dl-rektnim ali indirektnim vplivom skoraj večje banke v Sofiji, v njihovih ro-Kah je več velikih industrij, a največji Upnv imajo na bolgarski pomorski promet. ki je na Črnem morju skoraj popolnoma v njihovi oblasti. Italijanske tovor-**e ladja oskrbujejo večino bolgarskega Pomorskega prometa. Vse druge, tudi olgarske, so daleč za njimi, ra i Zvezi s tem ie seveda tudi kolonlzi-n n'e italijanskih delavcev in uradnikov, n spbn° tehničnih, inženjerjev in drugih, j bolgarskem ozemlju. Te kolonije so div ,° močne, da jmaj0 v Sofiji, Plov-g0iU’ yarni m Burgasu svoje italijanske sel^ v.n tošističue organizacije s podod-te 1 *balile«, »piecole Italiane« itd. Mimo t *a Pa vzdržuje rimska vlada v Sofiji "oseben italiinnski penzijonat s sred zraine ladje sveta NEZGODE ANGLEŠKEGA ZRAČNEGA VELIKANA PRI NEDELJSKEM POIZKUSNEM POLETU. — VEČ POŠKODB. —POTREBNE POPRAVE. LONDON, 4. novembra. Angleški gigantski zrakoplov R 101 je absolvi-ral včeraj v splošnem svoj poizkusni polet nad južno Anglijo gladko. V zrakoplovu je bilo pod' poveljstvom majorja Scotta celokupno moštvo in več strokovnjakov. Zračna ladja je nudila s svojimi rdečimi, zelenimi in belimi lučmi ponoči naravnost fantastičen prizor. Zrakoplov je krožil nekaj časa nad Bedfordom in odletel potem v smeri proti Londonu. Radi temne, meglene in deževne ;noči pa je moglo le malo ljudi videti tega zračnega kolosa. R 101 je zavil potem nf*o-ti Portsmouthu in se vrnil preko Ree- dinga v Cardington, kjer je ob 11. d op. pristal na pristaniškem stolpu. Pri pristajanju pa se je pripetila nesreča in si je zrakoplov nos popolnoma razbil, kar je precej vplivalo tudi na stabilnost ostalih delov zračne ladje*. Zrakoplov je plul s 4 motorji. Tri bodo morali popraviti, ker se je potrgalo pasovje hladilnih cevi. Začasno so jih nadomestili z gumijastimi. Dalje se je med poletom pokazalo, da so bili tresljaji v motornih gondolah mnogo premočni. Jutri bodo zato montirali v zrakoplov hladilne cevi iz bakra, nakar bo takoj izvršen nov poizkusni polet. Kabinet Tardieu sestauljen PARIZ, 4. novembra. Tardieu je sestavil sledečo vlado: Ministrski predsednik in notranji minist. Tardieu; justični minister Lucien Huber: zunanji minister Briand; finance Cheron; vojni minister Maginot; mornariški minister George Le^ > js; kmetijstvo Jean Hennessy; civilno letalstvo Laurent Eynac; javna dela Pernaut; prosveta Marraud; trgovina Effienne Flanden; kolonije Francois Pietry; minister dela Loucheur; pokojnine Galee; pošta in brzojav Germain Martin; minister trgovinske mornarice Rolland. Nova vlada se je že predstavila predsedniku republike in bo imela svojo prvo sejo v torek, v četrtek popoldne pa se bo predstavila parlamentu. dežih banskih uprav. Upravno sodišče v Celju bo torej premeščeno v Ljubljano. Likuičacija uelifcih župansteu ZAGREB, 4. novembra. Zagrebški veliki župan je na podlagi ministrskega odloka z dne 1. novembra izdal od redbo, s katero se z 10. novembrom ustavlja delovanje uprave velikega županstva. Vse agende preidejo na bansko upravo. S 15. novembrom pre neha tudi delovanje oblastne samouprave, ki preide v kompetenco banske uprave. BEOGRAD, 4. novembra. Kakor je zvedel vaš poročevalec, bodo upravna sodišča fungirala v bodoče na se- Drumond pri dr. (TJarinkouiču BEOGRAD, 4„ novembra. Generalni tajnik Društva narodov, sir Eric Drumond, ki se mudi sedaj v Beogradu, je bil danes sprejet od zunanjega ministra dr. Marinkoviča, s katerim je lconferiral nad eno uro. Opoldne je bil Drumond sprejet v posebni avdi-jenci od kralja, ki ga je povabil tudi na kosilo. Pogreb Radoslauoua SOFIJA, 4. novembra. Včeraj se je vršil tu ob veliki udeležbi prebivalstva pogreb v Berlinu umrlega bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Ra-doslavova. Kralj Boris je posetil rodbino pokojnika in ji izrazil svoje sožalje ter položil tudi venec na krsto. Pred mrtvaškim vozom so nosili med drugim tudi vence nemškega, avstrijskega in madžar skega poslaništva ter venec bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. Aljehin — Bogoljubou AMSTERDAM. 4. novembra. Tudi 22. partija v boju za naslov svetov nega šahovskega prvaka je končala z zmago Aljehina, ki je kmalu prisilil svojega nasprotnika Bogoljubova k zamenjavi dam in pozneje s finim ma nevrom h kapitulaciji. Sedanje stanje: Aljehin 11, Bogoljubov 5 dobl|e- njo šolo, ki je namenjena bolgarski mladini in širjenju »italijanske kulture« v Bolgariji. Absolventom te šole daje potem tudi izdatne štipendije za študij na visokih šolah v Italiji. S kakšnim duhom so prepojeni absolventi te šole in štipendisti, pač ni treba govoriti. Baš v poslednjem času pa so si nekatere italijanske družbe osvojile tudi skoraj vse bolgarske gozdove in lesne industrije na Rili planini in sploh na gorovju Balkan ter skušajo osvojiti tudi vso tobačno produkcijo in fabrikacijo, ki v Bolgariji ni monopolizirana. NajveČjl italijanski projekt v Bolgariji pa je trans-balkanska železnica, katero mislijo zgraditi od Jadranskega morja preko grške Macedonije do Soluna in iz Soluna preko Bolgarije na eni strani do Carigrada, na drugi pa do Črnega morja. Da bi si pa partij je končalo remis. je treba še 8 partij, vendar pa je že sedaj zmaga Aljehina odločena. Triindvajseta partija se bo igrala 5. novembra v Haagu. Neurje u Italiji MILAN, 4. novembra. Iz raznih krajev Italije prihajajo poročila o velikih neurjih. Pri Messini je divjal silen orkan, ki je napravil velika opustošenja. Nad Umbrijo je bila ploha tri dni nepretrgoma. Apenini so globoka zasneženi. V Toscani so čutili na več krajih močne potresne sunke, ki so izzvali med prebivalstvom veliko paniko. Bolgarijo popolnoma uklonili ter jo po stavili malone na isto odvisno stališče kakor so Albanijo, se pri ureditvi vzhodnih reparacij zavzemajo z vso energijo za to, da bi bili oni edini ali vsaj glavni bolgarski in madžarski upniki ter obenem tudi kontrolorji vseh reparacijskih dajatev. Kaj bi to pomenilo, je jasno. Italija bi z iztirjevanjem ali neiztirjevanjem reparacij lahko vsak trenutek odločilno uplivala na politiko bolgarske vlade, ki bi bila popolnoma odvisna od njene milosti in nemilosti. Toda te poslednje italijan ske igre so se ustrašili celo vodilni bolgarski politiki sami in jo skušajo z vsemi sredstvi onemogočiti, dočlm je odpor med poštenim bolgarskim ljudstvom proti prozorni italijanski akciji od dne do .dne jačji. Kdo bo zmagal, je pa težko I prerokovati. Razvoj Industrije ob Muri. V obeh industrijah ob reki Muri V bližini Št. lija v Slovenskih goricah, v tvornici za lepenko in celulozo v Ceršaku ter v papirnici v Sladkem vrhu so se izvršile v Zadnjem času velike spremembe. Tvornica v Ceršaku je dobila na Muri nov jez, ki bo močno povečal njeno kapaciteto, a obenem so se povečali tudi tvorniški objekti, delavnice in skladišča. Papirnica v Sladki gori, ki je letos poleti pogorela pa vstaja iz razvalin povečana in modernizirana. Tudi tu se gradi na Muri nov velik jez, da se pridobi potrebna vodna moč za pogon turbin. Grade se veliki novi tvorniški obrati s povečano kapaciteto in postavljajo se tudi novi naj modernejši stroji. Obenem se pa popravlja in izpopolnjuje tudi industrijska žična železnica, ki veže tovarno z železniško postajo v Št. liju. v Slovenskih goricah. — Naše gorice. Izšla je novemberska številka .»Naših goric«, tega izborno urejevanega mesečnika za pospeševanje kmetijstva, glasila vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru. Vsebina je sledeča: Trošarinske olajšave v prometu vinskega mošta do 20. novembra. — Trošarina na vino v bivši Sloveniji 1924—28. — Beda hrvatskih vinogradnikov. — Rezultati določevanja sladkorja in kisline v grozdju vinarske in sadjarske šole v Mariboru 1928 in 1929. — Mikroorganizmi. — Policijska kronika. Od nedelje na pondeljek so bile aretirane štiri osebe: S. Ivan radi suma tatvine, G. Ana radi tatvine, Karl V. radi beračenja in Marija V. radi vlačugar-stva. — Aretiran je bil Ivan S. radi tatvine zimske suknje, ki jo je ukradel 24. oktobra sedlarskemu pomočniku Ivanu Skačeju in ga oškodoval za 1200 Din. — Radi razgrajanja pa so aretirali 31 letnega krojaškega pomočnika Karla W., ki se je spozabil nad neko gostilničarko in jo ozmerjal. Koga je krčmar vrgel na ulico mu je Karl razbil iz maščevalnosti eno šipo ter povzročil za 30 Din škode, razen tega pa je na ulici kričal in mahal z nožem krog sebe, dokler ga niso pomirili z gumijevko. — Kratko tatinsko veselje. Pred dnevi smo poročali, da je neki premetenec izmaknil železničarju in godbeniku Ivanu Skačejo iz Studencev Črno zimsko suknjo pod pretvezo, da jo nese v — čistilnico. Včeraj popoldne pa je Skačejev tovariš Martin Slabe slučajno izsledil na kolodvoru čudnega Čistilca tujih sukenj ter ga predal prvemu stražniku. Premetenec je policiji dobro znani Ivan Šemen, ki se izdaja za trgovskega potnika. Suknjo je seveda prodal nekje na deželi. I. Semena so dali »Grafu* na razpolago. — Mednarodni letalski meeting na Teznu POPOLNI USPEH PRIREDITVE. 15.000 OBISKOVALCEV. VRATOLOMNOSTI AKROBATOV IN PILOTOV. NAGAJIVO VREME. Maribor, 4. novembra. Včeraj je. mariborski Aero-klub »Naša krila« vendar priredil minulo nedeljo preloženi letalsko-akrobatski meeting, če prav vreme tudi tokrat ni prizaneslo. Med prireditvijo se je vlila ploha, vsled česar sta morali izostati dve prav zanimivi točki sporeda, dočim so piloti in akrobati v ostalem izvedli ves napovedani program. Prireditev je uspela v vsakem oziru in nudila več, kakor pa se je splošno pričakovalo, zlasti ker je motilo vreme. Posamezne točke so bile izvajane z največjo vesnostjo in preciznostjo, tako da se je občinstvo razhajalo povsem zadovoljno. Ze ob 13. so pričeli prihajati na Tezno prvi posetniki peš in z avtobusi. Ko pa je pilot Raab poletel nad Maribor in opozoril meščane, da se bo meeting vršil kljub pretečim oblačkom, so pričele prihajati na letališče tolike množice, da so blagajne komaj vzdržale naval. Do 14. se je zbralo nad 15.000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali napovedane atrakcije. S polurno zakasnitvijo sta se dvignila nad aerodromom pilota Raab in Miiller ter pozdravila obiskovalce. Ka-korhitro pa je Raab izvedel prve poizkuse v umetnem letenju, se je vlil dež, ki je prepodil mnogo obiskovalcev. Prireditev je bila prekinjena, ko pa se je zvedrilo, so se akrobacije nadaljevale. Pilot Raab je s »Sch\valbe« sekal vodikove balončke, ki so se drug za, drugim dvigali v vetrovno ozračje. Spretno se je zaganjal vanje in jih razen dveh posekal vse do zadnjega. Nato se je dvignil pilot Miiller z avi-jonskim akrobatom Schindlerjem, ki je nadomestil slovitega Čeha Kellnerja. Ko se je vzpel akrobat iz sedeža in spustil pod trup letala trapeč, je ljudem zastajal dih, toda Schindler je plezal spretno na svoje telovadno orodje ter med nebom in zemljo izvajal razne vratolom- nosti, visel z glavo navzdol in mahal z rokami, se previjal, plezal in obračal, kakor na sigurnih tleh. Sledila je točka umetnega letenja, ki je demonstrirala tisočem sodobno popolnost avijacije. Pilot Raab je s »Sclvvval-be« nadkrilil samega sebe. Prevračal se je v zaporednih loopingih, strmoglavil v svedrih, vozil v spiralah, se spuščal v glisadah in vzpenjal navpično. Splošno pozornost pa je vzbudila vožnja v ostrih kotih. Pilot Rabb je pristal burno pozdravljen od množic, ki so mu vzklikale in ploskale. Novost pa je bil pozdrav avtomobilistov s hupami in sirenami. Višek sporeda pa je bila zadnja točka: smrtni skok Hedy Schuhmannove s padalom. Kri je zledenela v žilah, ko se je dvignil »Pelikan« z drzno pilotinjo. Tisoči oči so nestrpno in s strahom sledili letalu, ki se je vzpenjalo v višino. Na vzhodni strani letališča se je Schuhmannova zavihtela čez rob avijona in pričela padati. Padalo se je takoj razpelo in pilotinja je srečno pristala. Množice so drle na letališče, da jih ni bilo mogoče zadrževati. Odborniki Aerokluba pa so Schuhman-novi poklonili krasen šopek svežega cvetja s številko 65 za njen 65. skok. Mariborski Aeroklub je z letalskim dnem, ki je zadovoljil vsakogar razen onih, ki niso vztrajali v dežju, storil zra-koplovstvu veliko uslugo. Lepše in izdatnejše propagande si ne moremo zamisliti. Brez dvoma je živahni interes za privatno avijacijo zgolj zasluga agilnega Aerokluba. Pohvaliti pa je treba tudi organizacijo prireditve, ki je bila kljub masam občinstva brezhibna. Pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja dr. T o-minška je ogromno delo opravil odbor s sodelovanjem vseh odbornikov, zlasti pa so se odlikovali: tajnika dr.Ivo Š e s t a n in Vekoslav C i z e 1 ter blagajnik g. Josip Loos ter inž. Peter Keršič. mariborska uelika županija u likvidaciji Z 10. novembrom 1929 preneha poslovanje mariborskega velikega župana in preidejo z 11. novembrom posli velikega župana v pristojnost dravskega, oziroma glede srezov Čakovec in Prelog na savskega bana. Od 11. novembra dalje je torej vse u-radne vloge iz banove kompetence naslavljati na bansko upravo v Ljubljani oz. v Zagrebu. Od tega dne pa do končne likvidacije županije, ki mora biti zaključena najkasneje do 4. decembra 1929, nosi županija uradni naziv*. Županija v likvidaciji. — mariborsko gledališče REPERTOAR. Pondeljek, 4. novembra. Zaprto. Torek, 5. novembra ob 20. uri »Stilmond-ski župan« ab. A. Kuponi. Znižane cene. Sreda, 6. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dulske« ab. B. Kuponi. Četrtek, 7. novembra ob 20. uri »Piskro-vez« ab. C. Kuponi. Petek, 8. novembra. Zaprto. Sobota, 9. novembra ob 20. uri »Koncert Brandl-tria«. Izven. Celjsko gledališče. Pondeljek, 4. novembra ob 20. uri »Pi-skrovfiz«. Gostovanje Mariborčanov. Četrtek, 7. novembra ob 20. uri »Koncert Brandl-tria«. Ptujsko gledališče: Petek, 8. novembra ob 20. uri »Koncert Brandl-tria«. Kulturne vesti Nove slovenske pesemske zbirke. Poleg poprejšnjih letošnjih pesemskih zbirk je izšla te dni v Ljubljani še nova. Izdal jo je pesnik Ivan Albreht pod naslovom »Odsevi«. To je njegova tretja knjiga liričnih pesmi. Nove svoje zbirke pa pripravljajo v Ljubljani tudi še: Alojzij Gradnik, ki je poleg Zupančiča naš najmočnejši sedanji lirik, modernist katoliškega kroga Joža Pogačnik, pesnik »Doma in sveta« AntonVodnik ter Mirko Kragelj, sotrudnik raznih družinskih revij. Tako bo letošnje leto izza svetovne vojne eno najbolj bogatih na pesemskih zbirkah. Svetovna knjižnica. Poleg založbe »Modra ptica«, o kateri smo poročali zadnjič, je ustanovila Jugoslovanska knjigarna sedaj še »Svetovno knjižnico«, ki ima isti namen: izdajati v slovenskih prevodih najboljša pripovedna dela svetovne literature. Kakor napoveduje knjigarna, bosta izšli v »Svetovni knjižnici« vsako leto po dve veliki in bogato oprem lieni knjigi. Ker izdajajo prevode iz sve- tovne književnosti tudi druge založbe, se nam zdi ta nova knjižnica čisto odve# Bilo bi pač mnogo bolje, ko bi kdo ustanovil knjižnico sodobnih domačih pisateljev in pesnikov, ki vsled prevelike poplave prevodov sploh ne morejo priti do izdaje svojih del. Slovenci smo pač taki, da nam je drago vse, kar je tujega izvora, domačega dela pa ne znamo niti ceniti niti pospeševati. Knjige Cankarjeve družbe. Te dni so izšle prva knjige nove delavske Cankarjeve družbe, ki je za letošnje leto izdala za članarino 20 Din štiri zvezke, in sicer »Koledar za 1. 1930.«, Jacka Lon dona »Moža z brazgotino« v prevodu Toneta Seliškarja, Angela Carkvenika povest »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« in v skupni knjigi dvoje razprav dr. Drag. Lončarja »Kako je nastalo da našnje delavstvo in njegovo gibanje« ter Filipa Uratnika »Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije«. O knjigah bomo še poročali. Slovenske gorlške književne družbe v nevarnosti. Ravno v času ko sta Gori ška Matica kakor tudi Goriška Mo horjeva družba pripravili svoje knji ge za letošnje leto, se je pričela v fa šistovskem Časopisju nova ostudna gonja proti slovenskemu tisku v Italiji. »II piccolo«, »Isonzo« in vsi drugi ultrašovi nistični listi zahtevajo, da se brezobzirno zatro še oni slovenski časopisi in one knjige, katere je režim zaenkrat še mi lostno dovolil. V istem smislu pa deluje jo tudi fašistovske organizacije v Trstu in Gorici, ki so te dni odposlale v Rim odločno resolucijo proti toleriranju slo venskega tiska v Italiji. Ker v Rimu take nasvete radi slišijo in se po njih tudi ravnajo, obstoja resna nevarnost, da go riške slovanske književne družbe svo jih letošnjih, že večinoma dotiskanih knjig sploh ne bodo več mogle izdati Kakšna škoda bi s tem nastala že samo v materijelnem oziru, je razvidno iz golega dejstva, da znaša Število letošnjih knjig obeh družb krog 250.000 izvodov Mariborski in dneoni drobit ^rteu lastne nepreuičnosf Rudolf firzenšek t Težka železniška nesreča, ki se je pripetila včeraj v Rajhenburgu, je terjala v vrstah mariborskih športnikov težko žrtev. Smrtno se je ponesrečil tudi 381etni strojevodja Rudolf Arzenšek, ki je bil doma in v inozemstvu znan kot odličen športnik. Ze med vojno se je izvežbal v letalstvu in služil v našem vojnem zra-koplovstvu do leta 1920. Kasneje se je zopet posvetil svojemu poklicu in se Še nadalje intenzivno bavil z različnimi športi. Pri TSK Merkurju je ustanovil težkoatletsko sekcijo, po razpustu kluba pa je sekcijo obnovil pri SK Železničarju in ji tudi načeloval. V soboto se je poslednjič boril s svojimi učenci proti Zagrebčanom in Dunajčanom, včeraj pa je vstopil v usodni vlak, z namenom, da še pravočasno prispe na letalski meeting v Maribor. Rudolf Arzenšek je bil rojen in pristojen v Rogaško Slatino. Zapušča 311etno ženo Josipino in 2 otroka: 21etno Hermo in 81etnega Viktorja. — Sinoči ob pol 10. so našli na Pobrežja v Nasipni ulici št. 26. 821etno zasebnico, vdovo Marijo Breznar, mrtvo v njeni sobici, ki je nekdaj služila za pralnico. Ker se je iz izbe močno kadilo, sta vdrla vanjo Marija Vidovičeva in Tomaž Wein-handler ter pogasila tlečo postelj, v kateri je ležala starka že mrtva. Smrt je bržčas nastopila radi zadušitve, ogenj pa je zanetila sveča, ki jo je na posteljni stranici Breznarjeva pustila goreti. Vidovičeva in Weinhandler sta z vodo oblivala tudi Breznarjevo, ves trud pa je bil zaman. Postelj se je starki na enak način že vnela pred dnevi. Ko pa so prišli gasit sosedje, je starka dejala, naj le puste goreti, da bo v izbi vsaj topleje. Kazala je znake slaboumja in je brez dvotnJ postala žrtev lastne neprevidnosti. Truplo pokojnice so davi prepeljali ltt magdalensko pokopališče. Razobešanje čržaunih zaslau Z zakonom o praznikih z dne 27. sept. 1929 je končnoveljavno rešeno vprašanje praznovanja državnih praznikov. Kot taka sta v § 2., tega zakona proglašena 17. december, kot rojstni dan Nj. Veličanstva kralja, in li december kot dan ujedinje-nja. Glasom § 4. ob državnih praznikih v državnih uradih, zavodih in napravah delo počiva, izvzemši dežurno službo, od 9. do 11. ure in nujne, neodložne primere, v katerih morajo državni uslužbenci vršiti svojo dolžnost ob vsakem času. Državni in samoupravni uradi, kakor tudi uprave javno-pravnega značaja, morajo na svojih zgradbah izobešati državne zastave. Za lastnike ostalih zgradb je v selskih občinah izobešanje državnih zastav ob državnih praznikih fakultativno v mestih in trgih pa obvezno. V mestih in trgih mora biti toraj v smislu zakona o praznikih dne 1. in 17. decembra vsaka zgradba okrašena z državno zastavo. Odgovorni za izvršitev te določbe so lastniki, odnosno od njih postavljeni u-pravitelji zgradb. Blagovolite na prednje določbe zakona o praznikih opozoriti občinske urade Vašega področja, odnosno prebivalstva v avtonomnih mestih, da bo 1. decembra t. 1. zunanjost mest in trgov že v popolnem skladu s tem zakonom. — Strelske vaje višjih ollclrjev na italijanski meji. Štiri dni se bodo v tekočem tednu vršile velike strelske tekme na italijanski meji med Rakekom in Cerknico, katerih se udeleže vsi višji oficirji. Vaje bo vodil general-Štabni brigadni general Živko Stanisavljevič, komandant mesta Maribora. Smrtna kosa. V nedeljo ponoči je preminul v Mariboru g. Franc Kervina, nadrevident drž. železnic v pokoju. Dosegel je starost 61 let. Pogreb se bo vršil jutri, v torek, ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje l Promocija. Dne 31. oktobra je bil na zagrebški univerzi promoviran za doktorja prava gospod Zdenko Senkovič iz Maribora. 2837 Koroški fantje med nami Zadnja leta je opažati v slovenski glas beni umetnosti zanimiv pojav. Slovenski komponisti so se oprijeli z veliko vnemo nove struje ter pričeli skladati moderne skladbe. Moderna pesem pa v slovenski javnosti ni našla pričakovanega odziva. Slovenska publika je vajena narodnih pesmi in upravičena je njena zahteva, da pevski zbori nastopajo z narodno pesmijo; kajti slovenska narodna glasba je tako obširna in še tako maloobdela-na, a vendar tako lepa, da zasluži vse pažnje skladateljev. Zakaj se navzemati tujih inspiracij, ko je vendar domače blago tako bujno in krasno. Zelja občinstva po pristni narodni pesmi prihaja vedno bol} do izraza in vsak zbor nastopa razen z umetnimi skladbami, ki so koncesija kritikom, tudi z narodnimi, ki so namenjene zgolj za občinstvo. Mariborska kulturna društva so z veseljem pozdravila misel koroških Slovencev, da priredijo tudi pri nas koncert, na katerem bodo peli same narodne pesmi, za-vedaje se, da bo občinstvo hvaležno o-dobrilo njih korak. Po dolgem času bo v Mariboru res pravi narodni večer, ki ga bo še povzdignilo dejstvo, da ga prired« bratje iz Korotana. Vrlim Korošcem se moramo oddolžiti vsaj s polnoštevilnim obiskom za njih trud. Koncert se bo vršil v nedeljo, 10. novembra ob 20. uri. Predpoldne bo na kolodvoru sprejem, popoldne pa sl bodo gostje ogledali mesto. Mariborsko sresko učiteljsko društvo zboruje v soboto dne 9. nov. ob 10. doP-v Narodnem domu. Na dnevnem redu je med drugim zanimivo poročilo sreskega prosvetnega referenta g. I. Tomažiča o vtisih z zadnje dunajske ekskurzije. Zato tovarišice in tovariši na polnoštevilno ifl točno svidenje! — Invalidska potrdila. Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo podrejenim uradom navodila, kak^ postopati z invalidi, ki so izgubili inV>' Iidska potrdila, ki se glasijo: »One invalide, koji so izgubili uverenje komisije *a pregled invalida odnosno uverenje suPe' rivizijske komisije, uputiče lekari, da nadležne komande vojnog okruga priba-ve overen prepis tog uverenja. One Invalide, koji su uverenje komisije za pregled invalida odnosno uverenje superreviz«' ske komisije ranije predali invalidsko^ sudu, prvostepenom, okružnom, skom, sreskom, okrajnom sudu, uputice> da od ovog suda pribave overen Prep tog uverenja. One invalide, koji su. 1923., 1924. ili 1925. god. pregledani oo specijalne invalidske komisije, anem\i, uverenja o rezultatu pregleda sa oz čenjem diagnoze 1 procenta nesposo sti za prlvrednl rad, uputiče, da od lidskog suda (prvostepenog, °^r. .’ kotarskog, sreskog, skrajnog sUC“\ bave overen prepis toga dokutne Velika kavarna. . Vsak pondeljek, sredo in petek retni večer. V nedeljo, 10. prv< 2834 doži-Vela te dni nenavaden doživljaj. Meseca januarja je naznanila na občinskem uradu smrt svoje sestre Milice. Toda občinski uradnik je zapisal v mrtvaško knjigo Milka namesto Milica. Ko je prišla Milka Bačinac te dni zopet na občinski urad in sicer po potrebne listine za svojo poroko, je na svoje naiveči*' ••crzvedela. Iekosežnih posledic ta izbruh sicer ni povzročil, toda človeških žrtev je zahteval celo še več. V teku ene same minute je bilo tedaj popolnoma razdejano vse cvetoče mesto Saint Pier-re in uničenih je bilo krog 50.000 ljudi. Le silno redki so bili oni srečniki? ki so v Saint Pierreu o priliki te katastrofe ostali živi. Tako silna in nepojmljiva je moč vulkanov, kadar se v njih razdivjajo! tajne elementarne energije, in na-! pram njim je človeštvo popolnoma! brez vsake pomoči in obrambe. Za-j to je Evropa od vseh delov sveta najr’ srečnejša, kajti ognjeniki se na njeni' celini nahajajo samo v Italiji. da se ne more poročiti, ker je že sko-J ro leto dni mrtva. Lahko si predstav-1 ljamo strah dekleta, ki ji je pretila ne-: varnost, da bo ogoljufana za svoje! tako zaželjene medene tedne. Sele po daljnem premišljevanju se je mladen-; ka spomnila, da gre morda za zame-] njavo z njeno umrlo sestro Milico. K3 sreči se je dal občinski uradnik konč-fj no vendarle prepričati, da Milka, ki jej stala sveža in zdrava pred njim, res;] še živi. Tako je prišla nazadnje po maj li korekturi v aktih občjnsk^a uradaj le do svojih listin in medenih tednov.-! Zgodo6in9ki grad zgorel Starodavni grad v Montaretu v Fran«; ciji, eden najstarejših francoskih gradov?! v katerem so bile umetnine neprecenljivi ve vrednosti, je postal v soboto1 žrtev! požara. Ogenj je nastal vsled kratkega! stika v neki sobi v pritličju in se je blis-; koma razvil na vse poslopje. Vsa reše-j valna dela so bila zaman. Sivolasi last? j nik gradu, de Benard, je prišel pri svo?! jih naporih, da reši vsaj umetnine, na katere je bil silno ponosen, ob življenje.! Njegovo truplo so potegnili popolnoma; zogljenelo izpod razvalin.1 Ud^filfžlinistrski predsednik 'Japonski ministrski predsednik’ YukoJ Hamaguki hoče dati narodu glede var?' čnosti, ki je glavni program njegove vla«i de, dober vzgled. Odločil se je namreč«] da opusti svojo privatno vilo v Košikavijj ki ga je stala 60 funtov šterlingov mese-j čno, in se bo preselil s svojo družino % uradno stanovanje v Tokio. V dragi hiši;] v kateri je ministrski predsednik takoj dolgo stanoval, se je takoj po sestavi se-; danje vlade mnogo razpravljalo v jav?; nosti. Prebivalstvo je bilo namreč mne^ nja, da tako drago stanovanje ministr-] skega predsednika nikakor ni v skladu z varčnostjo, ki jo namerava uvesti sedanji režim na vseh poljih. " V ' v *. Kako postanem'star? To vprašanje je v sedanji dobi pomlajevalnih operacij pravzaprav skoro zastarelo. Kljub temu so se razni ameriški listi obrnili na svoje čitatelje, ki so dosegli starost sto let, z vprašanjem, katerim okolnostim pripisujejo predvsem svoje dolgo življenje. Povprečna starost vseh zaslišanih je znašala 102 leti; 55 odstotkov med njimi je bilo moških, ostali ženske. Triindvajset stoletnikov je izjavilo, da pripisujejo visoko starost v prvi vrsti dobri kapljici, 14 zmernemu pušenju dobrega tobaka. Pet oseb je izreklo mnenje, da si more dolgo življenje ohraniti samo oni, ki se popolnoma vzdrži vseh alkoholnih pijač in tobaka. Sedemnajst jih je povdarjalo potrebo zmernosti v jedi, 12 se jih je izreklo za vegetarijansko hrano, 14 za zadostno spanje, 9 za samotarstvo in sam-stvo, 5 oseb pa jih je naglašalo,- da so se vedno izogibali zdravnikov. Najbolj pameten odgovor pa je bil vsekakor od onih pet oseb, ki so na vprašanje raje molčali. Previdnost Je čednost. Taksi jc brzel z nenavadno hitrostjo po strmini, vedno hitreje in hitreje. Šofer se je naglo obrnil in dejal: »Zavore ne prijemljejo! Vse je izgubljeno. Ne morem ga ustaviti!« »Pa vsaj taksameter izločite!« je zakričal razburjeni potnik. Najstrašnejši znani izbruh vulkana IZBRUH OGNJENIKA KRAKATAU A L. 1883. — EKSPLOZIJE IN DETONACIJE. — POSLEDICE IZBRUHA. Iz novejšega časa so znani mnogi katastrofalni izbruhi ognjenikov in Potresi, ki so bili ž njimi v zvezi, toda vse te novejše katastrofe daleč pre kaša eksplozija vulkana Krakataua 1. 1883. Krakatau je bil do sedaj neznaten ognjenik na istotako neznatnem in neobljudenem otoku Južnega morja, in nikomur se niti sanjalo ni, da bi mogel kdaj postati povzročitelj tako strašne katastrofe. Omenjenega leta Pa je pričel ta ognjenik nenadoma .bruhati s tako močjo, da sc je od vrha do morja preklal na dva dela. Skozi, tako nastale odprtine se je potem ulilo v žrelo morje in zaradi tega so nastale strahovite eksplozije, katere Je bilo slišati na tako velikem okrožju, kakor je vsa evropska celina. Grozovite detonacije so slišali ob tej priliki celo v Prednji Indiji, Južni Arabiji in v Vzhodni Afriki. Valovi v ozračju, ki so vsled eksplo zi . Krakataua nastali, so šestkrat obkrožili zemeljsko oblo. a istotako so obkrožili vso zemljo tudi morski valo vi, katere je silni zračni pritisk vzva-‘°val. V okolici katastrofe se je na morje tako razburkalo, da je planilo več kilometrov daleč preko bregov otokov Sumatre, Jave in drugih manj ših ostrv Sundskega arhipelaga. Silni valovi so na teh otokih poplavili in delorta popolnoma porušili več ali manj vsa obrežna mesta in selišča. Število ljudi, ki so vsled te nenopisne katastrofe prišli ob življenje, je znaša- lo več kot 40.000. Polovica otoka, na katerem se je eksplozija izvršila, je zletela v zrak ter se zdrobila v pesek in prah. Moč eksplozije je bila tako silovita, da so ogromne mase pe«Va in prahu bruhnile do najvišjih plasti ozračja, tako da so bili Java. Sumatra in ostali bližji otoki več dni v popolni temi, ki je bila neprimerno strašnejša kakor sredi najtemnejše oblačne noči. Vse ozračje so pa pri tem preti e-sale silne nevihte in na zemljo je padal dež vrele vode in umazanega blata. Ljudje, ki so doživeli to katastrofo, so bili prepričani, da je napočil sodni dan in da se vsa zemlja podira. Tisoči so zaradi teh dogodkov zblazneli ali pa vsaj tako zboleli, da niso bili nikdar več zdravi. Eksplozija ognjenika Krakataua je pa imela tudi še druge dalekosežne po sledice, vsled katerih je bila prizadeta vsa naša zemlja. Te posledice so bile vidne še več let po katastrofi sami. Del prahu, ki ga je eksplozija Mihael Zevaco Beneška fjubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 208 Drugo gondolo — tisto, ki je pripeljala Bemba — pa je pridržal kake pol ure, izprašujoč njenega lastnika o raznovrstnih postranskih rečeh, ko je ...ondolir, ki ni bil neumnejši od svojega tovariša, naposled dejal: »Ekscelenca, za eno besedo ste mi dali rumenjak, ako mi daste še enega, se vam kolnem pri Kristu in sv. Marku, da ne pojdem odtod pred dnevom.« Roland mu je dal dva in se nato obrnil k Ska-labrinu, ki je gledal ves ta prizor z mračno brezbrižnostjo. Prijel ga je za roko in obadva sta odšla po poljih proti Padovi. Kakšna je bila vsebina pisma, ki ga je napisal Roland in kakšna navodila in ukaze je poslal Are-tinu, bo bralec kmalu izvedel. V Padovi je Roland našel Bembovo naravno sled. Storil je natanko isto» kakor škof-kardinal; to je, kupil je dva dobra konja in sc s svojim tovarišem takoj odpravil na pot. Od Padove do Ferrare in od Ferrare do Bo-lonje je zasledoval beguna skoraj brez zamude, razen časa, ki ga je rabil, da je izpraševal, orientiral se in iskal pravo sled, kadar jo je Isgubil. V Firenzuolo je dospel dve uri pozneje kakor Bembo, in ker je bila krčma, kjer se je ustavil, edina v vasi. je bil prepričan, da dobi tu vse podatke, ki jih potrebujeta. Krepčaje se s pičlo večerjo, ki so jima jo prinesli, je razvozljal krčmarju jezik. 2e po prvih besedah je zadobil prepričanje, da se Bembo nahaja v krčmi. Naglo se je spogledal s Skalabrinom. kakor da bi mu hotel reči: »Pripravi se! Ga že imava!« Potovanje, nagli dir, raznovrstni dogodki, porajajoči se ob slehernem koraku tega potovanja — vse to je bilo napravilo v Skalabrinovi duši običajni učinek. Dasi je bila njegova bolest še vedno enako globoka kakor prvi dan, vendar ga je nujnost, misliti neprestano na cilj tega razburljivega zasledovanja, nekoliko raztresla. Objokoval je Bianko, a na Bemba je mislil še bolj nego nanjo. Sovraštvo je postalo silnejše od dolžnosti. Ko je iz razgovora med Rolandom in krčmarjem nenadoma posnel, da zdaj imata morilca njegove hčere, je globoko zasopel in planil pokoncu od mize, kjer je sedel. _ Roland ga je zadržal s pogledom ter mirno povečerjal. Ko je bil gotov, je dejal domačinu: »Moj tovariš in jaz nisva nič kaj rada motena • ponoči. A, saj veste, so potniki, ki ropočejo brez ozira na druge. Kavalir, ki je prišel pred nama...« »Oh, ta gospod je zelo miren, jamčim vam zanj.« »Že mogoče; a vseeno naju nastanite čim naj-dalje od njegove sobe. Kje pa jc?« »Tu notri!« jc rekel krčmar tiše. Pokazal je na vrata, ki so vodila iz skupne izbe- v sosednjo. Roland je naglo pomežiknil, kar je bilo pri njem vedno znamenje jeze ali vznemirjenosti. Njegov načrt je bil: počakati, da leže krčmar k počitku, in vdreti nato brez hrupa v Bembovo sobo. Toda, ko mu je krčmar pokazal vrata, jc takoj spoznal, da ga je Bembo brez dvoma moral slišati. ’ Vstal je. -namignil Skalabrinu in. dejal krčmarju: »Sicer pa moram nemudoma govoriti s tem gospodom; dajte, potrkajte na njegova vrata.« »Ali. •.,« je začel krčmar osuplo. Skalabrino mu hi pustil’časa, da bi govoril: prijel ga je za ramo in ga potisni! k vratom. Oštir je na'to trepetaje ubogal in potrkal. Nobenega odgovora. »viom.i!« je dejal Roland. »Stojte!« je vzkliknil krčmar. »Saj lahko pridete notri, ne da bi kaj pokvarili; pojdite z menoj«. . Rohnel je namigni! Skalabrinu, naj ostane za stražo tu. kjer1 sta zdaj, sam pa j6 sledil krčmarju, ki ga je vedel okrog vogala na dvorišče. Krčmar je kar osupnil ob pogledu na steklena vrata, ki jih je pustil Bembo oprta.: Plani! je v sobo. »Odšel!« je Zaječal. »Odšel, ne da bi plačal!« Toda takoj je pomislil, da bi moral slišati odpiranje voznih Vrat; stekel' je v h’ev, kjer ie pogled na konja in opravo mahoma izpremeni] njegov kupčijski obup v glasno ra‘dost. Roland mu je sledil korak za korakom. Uganil je vse Bembove misli. Očividno ga je kardinal slišal ter pobegnil peš. Ves zamišljen se je vrnil v skupno izbo. »Kaj je?« je vprašal Skalabrino. »Pobegnil je. Peš.« »Teciva, najin je!« »Ni treba. Kardinal beži peš. Njegova ruta iz Benetk preko Firenzoule me vodi ravno tako sigurno, kakor da mi je razložil, preden se je odpravil. Bembo potuje v Rim. Saj ne more pikamor drugam; ?ato gre tja dol Njegov namen je priti peš čez gorovje, dospeti v Florenco in odondot preko Siene v rimsko kom-panjo.c »In zakaj ga ne bi zagrabila še nocojšnjo noč,« je dejal orjak; njegov glas se je nalahko tresel. »Zato, ker se mi zdi, da je boljše, če ga dohitiva šele v Rimu. Ne vem, ali se.motim; toda rekel bi, da Bembo ni odšel sam iz Benetk. No, saj bova videla . .■« Skalabrino je prikimal z glavo, v izraz svojega neomejenega zaupanja. Prenočila sta torej v Firenzuoii in drugi dan prekoračila Apennin; nato sta potovala preko Florence in Siene. Napravila sta ovinek okrog Bračianskega jezera ter dospela na večer enajstega dne svojega potovanja v gostilno »Pri vilah«. , ,-y Tu je Roland izvedel, da se je Bembo oglasil jedva četrt ure pred njima. Še tisti večer ob devetih sta biia v Rimu. »Mojster,je dejal Skalabrino, ko sta se nastanila v skromni gostilniški sobici, »ali veste, da je ta kardinal redek zločinec?« Roland je vprašujoče pogledal trdega tovariša, k? je izrekel te besede s čudno zvonkim glasom. »Ali veste,« je povzel Skalabrino, *da je v resnici zaslužil strašno kazen, kakršne pravijo, da je izmislil neki pesnik, ki se imenuje Dante, za pogubljene v pe+ klu?« Roland se je nasmehnil. Razumel je, kam merijo besede njegovega tovariša. Prekrižal je roke. naslonil se na vogal zidu ter sklonil svojo zamišljeno glavo na prsi; zdelo.se je, da posluša z globoko pozornostjo. A z zamolklim glasom, ki bi bil pretresel Skalah1* na, da ga je slišal, je zamrmra!: »Dante sami bi se bil zgrozil pred mukami, ki seffl jih jaz izumil zanj! O Dante, božanski tvorec, dovoli mi, da te enkrat v svojem življenju dosežem in prekosim!« \ Skalabrino je pemirno divjal po sobi semintja. Ttl-intam je ihtenje spačilo njegov obraz; bili so trenotkf, ko se ni mogel več premagati in je kar zarju! od srda in bolečine. In njegov glas je dobil strašno moč. »Ali veste,« je povzel, stiskaje svoje ogromne pesti, doČim so še mu zalivale oči s krvjo, »ali veste, da je bil ta človek započetnik zločina, ki je p^Hnil vašega očeta v slepoto in blaznost?« Roland je molčal. Toda kurja polt ga je oblila. »Ali vesfe, da je ta krvnik vašega očeta pripravil vaši materi najstrašnejšo smrt, smrt od bede in gladu... in ko se je naveličal mučiti, da ji je zadal poslednji udarec s tem, da si je izmislil vest o vaSi smrti?« Skalabrino je mašinalno prijel za bronasti sve5-čnik na kaminu; njegove močne roke so nevedoma zvijale bron... iz svečnika je postajala cunja. »Ali veste, da ste vi zaradi njega trpeli, plakall, ihteli na dnu podzemske temnice toliko, da živ človek ne more hujše trpeti, bridkeje plakati In ihteti v' svojem življenju.« On ni gledal Rolanda. Govoril je, da govori. Dušil se je in penil. A zdelo se je, kakor da ga Roland sliši. M*H ogtaaJ, klatufljov po«*, domin* in aMljalna n»m*n* Oblini tv«; «Mika btted« 30 p, tMjmanjtl ■»••ek D Im &•— Mali oglasi Ženitve, m Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsein sorodnikom, prijateljem oče "n steri oče, Eospod° ^ da i0 "a5 iskrenilIJub,ieni s°P™e. alfama Franc Kervlna oadrevldent drž- železnic ▼ p. v nedeljo, dne 3. novembra 1929 ob 2. uri zjutraj po daljšem trplenju v 62 letu svoje dobe boguvdano mirno zaspal. m™ u0£feb .nfP°za')ne,K!> pokojnika se vrši v torek, dne 5. novembra 1929 ob 16. uri Iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežiu. Maribor, Novi Sad, Donawltz, dne 3. novembra 1929. 2829 F?”* Kervjna. roj. Gastiša, soproga. Elza Kervlna. učiteljica. Donawltz. c Kervlna. carinski revident, Novi Sad, Alma Kervlna. otroci. Magdalena Kervlna. sinaha. Franci Kervlna. vnuk. Dostojevski: Salo itepancikovo humoristični roman prevod Vladimira Levstika BroSIrana 44 Din. vezani v platno 56 Din. Po pošti pi 2 Din več. Tifkovna zadruga v Mariboru Aleksandrova cesta 13 Izdaja Konzorcij .jutra. v Uubllant: medStavnlk izd^tel* b Pr i »‘Madboru.' ni'Mariborska totanTTdT^t.vnlk