ogaške novice

/ '-i
méà
II
Najhuje je bilo Dolnjem^ Logatcu in
Hotedršici
i,
Predstavljamo
II 'i
kandidate za
t h
župana ^
' 1
Občinski praznik
Cankarjeva brez avtomobilov
Pozabljena dediščina: utrdbe in zaporni zidovi
Godbeniki predstavili novo zgoščenko
Odbojkarji z novim zagonom
Pločnik gradijo v Hotedršici, na Mandrgah naj bi ga začeli prihodnje leto - Na občini čakajo na sklep o odobritvi kohezijskih sredstev za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije
Po dolgem času so Hotenjci le dočakali pločnik. V prvi fazi sicer le enostranskega, od Loga do gasilskega doma, a po njem bodo lahko hodili že letos. Če bo občini uspelo dobiti soglasja lastnikov zemljišč oziroma potrebna zemljišča, naj bi se prihodnje leto lahko začela gradnja pločnika tudi na Mandrgah v Dolnjem Logatcu. Župan Janez Nagode pravi še, da naj bi v kratkem dobili sklep o odobritvi evropskega denarja za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave.
Hotenjci so dolgo čakali na pločnik, letos ga bodo, vsaj del od Loga do gasilskega doma, dobili. Kako poteka gradnja?
Z gradnjo enostranskega pločnika smo že začeli, čeprav imamo še vedno težave z enim od lastnikov zemljišč, ki sicer ni domačin. Ne želi prodati le potrebnega zemljišča -okoli 200 kvadratov, ampak vseh 1.200. Za odkup oz. sklenitev kupoprodajne pogodbe pa je treba pridobiti sklep občinskega sveta. O odkupu je že razpravljal odbor za gospodarjenje z nepremičninami in opre-
o g
p ee
O)
B
O
v
fti
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo
Odgovorna urednica: Petra Trček.
Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Ne-
venka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja
Merlak, Marko Logar, Romana Hribar.
Stalni sodelavci: Jerca Korče, Anita Ilić, David Kunc,
Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus,
Marinka Petkovšek.
Grafična zasnova: Goran Rupnik.
Tisk: Grafika Gracer, Celje.
Naklada: 4.150 izvodov.
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini.
Naslov: Tržaška 50 a, Logatec Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček).
E-pošta: logaske@logatec.si.
Naslovnica: Povsem nepričakovano so letošnje poplave prizadele Hotedršico. Ker je popustila brana na Žejskem potoku, jo je voda iz Žejne v trenutku zalila središče vasi. (foto: David Kunc)
Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili.
mljanje stavnega zemljišča in podal predlog za sklepanje na zadnji seji občinskega sveta. Upam, da se bomo čim prej dogovorili, sicer na nekaj manj kot sto metrih pred gasilskim domom ne bo pločnika. Za investicijo smo uspeli od države dobiti 284 tisoč evrov, zaključiti pa jo moramo do konca novembra. Pripravljamo projekte za nadaljevanje pločnika skozi strnjeno naselje Hotedršica. Pred izvedbo jih bomo še enkrat predstavili občanom in pridobili vsa potrebna zemljišča, kar pa bo glede na izkušnjo pri prvi fazi naporen projekt. Pričakujemo tudi pomoč krajevne skupnosti.
Poleg tega začenjamo obnovo ceste mimo Valkartona, kjer imamo še nekaj težav z enim od lastnikov zemljišč. V kolikor zemljišča ne bomo dobili, obnove ne bo, javnosti pa bo treba razodeti ime lastnika.
Septembra ste prebivalce Mandrg seznanili z idejno zasnovo za ureditev pločnika. Kdaj ga lahko pričakujejo?
Idejna zasnova predvideva obnovo cestišča ter izgradnjo 600 metrov dvostranskega in 200 metrov enostranskega pločnika, javne razsvetljave in meteorne kanalizacije. Moramo pridobiti 3.000 kvadratnih metrov zemljišč, pri čemer pričakujemo tudi pomoč Krajevne skupnosti Naklo. Začetek gradnje je odvisen od tega, kako uspešni bomo pri pridobivanju zemljišč in od zagotavljanja sredstev. Ob sodelovanju vseh vključenih bi bilo mogoče vsaj del projekta izvesti v naslednjem letu.
Na srečanju so obiskovalci povedali, da projekt podpirajo in da so pripravljeni prodati zemljišča pod določenimi pogoji. Opozorili pa so tudi na nekatere probleme (umirjanje prometa, urejenost prostorov za ekološke otoke, ...) in predlagali, da se k ureditvi situacije povabi tudi Telekom in Elektro Ljubljana.
Ali je kaj možnosti, da ob pločniku uredite tudi kolesarsko stezo? Vedno več otrok gre v šolo raje s kolesom kot peš.
Po pravilnikih, ki veljajo za tako cesto, bi morali nivojsko ločiti cesto in kolesarsko stezo, pločnik bi moral biti širši za 90 centimetrov. Po drugi različici lahko na eni strani uredimo pločnik, na drugi pa dvosmerno kolesarsko stezo.
To in druge pobude, na primer možnosti umiritve hitrosti prometa, bomo podrobno preučili. Idejno zasnovo projekta bomo objavili na občinski spletni strani. Še vedno sprejemamo pripombe in predloge, ki jih bomo
Župan Janez Nagode. (foto: Petra Trček)
preučili, da bomo občanom pri naslednjem srečanju znali odgovoriti nanje.
Na pločnik čakajo tudi na Martinj hribu.
Projekt na Martinj hribu smo nekoliko zadrževali, ker smo želeli, da bi istočasno gradili prepotrebno kanalizacijo. Zanjo smo zdaj le dobili izvedbene projekte. Ker je cesta državna, se z direkcijo za ceste dogovarjamo, kako bi skupaj uresničili oba projekta. Strošek ureditve ceste je državni, vse ostalo je na občinskih ramenih. Podpisali smo sporazum o sofinanciranju za rekonstrukcijo in posodobitev ceste v višini 1,6 milijona evrov, pri čemer bo občinski proračun moral prispevati slabih 40 odstotkov sredstev. Za gradnjo kanalizacije pa naj bi v kratkem prejeli sklep o odobritvi sredstev iz kohezijskega sklada, ki bodo zagotovo na razpolago v naslednjih treh letih.
Ko sva že pri cestni infrastrukturi: kdaj lahko pričakujemo ureditev križišča ali kroži-šča v Napoleonovem drevoredu in povezovalne ceste z Rovtarsko?
Ministrstvo za kulturo je dalo zeleno luč, da lahko posežemo v drevored in odstranimo toliko lip, kolikor bo treba za gradnjo križišča in izpeljavo povezovalne ceste z Rovtarsko, kar je povzročilo na zavodu za kulturno dediščino veliko negodovanja in so podaljševali rok izdaje soglasja k predlogu OPN. O tem, ali se bo uredilo klasično križišče ali krožišče še nismo razpravljali, se pa navdušujemo za krožišče. Pripraviti moramo idejno zasnovo in izpeljati spremembo oziroma dopolnitev OPN. Vendar moramo tega najprej sprejeti. Imam občutek, da so službe na ministrstvih preobremenjene ali pa jih je še vedno premalo, kajti nobenega dokumenta ne izdajo v zakonsko določenem rok. Vsakega moramo od njih izprositi. Bojim se, da OPN pred iztekom tega mandat ne bo potrjen.
Petra Trček
Najhmje je fefil® v Logatcu Srn Moftedršncn
J/	c/ J/
Septembra so poplave že tretjič v letu dni prizadele Logatec.
V Dolnjem Logatcu je bilo najhuje za Jačko in ob mostu čez Logaščico na Notranjski cesti, kjer je voda dobesedno zalila domove in je na cesti brez vsega ostalo enajst družin, vsega skupaj pa jih je ogroženih 30. »Upam, da bomo v naslednjih dneh dobili vsaj nekaj stanovanj, kamor bi začasno obdobje naselili nekaj najbolj ogroženih; strošek najemnine bo pokrila občina,« obljublja župan Janez Nagode. Vodni val pa je presenetil Hotenjce. Na Žejskem potoku je namreč popustila brana in voda je v trenutku zalila 20 hiš, v naslednjih dneh pa je ogrozila še naselje Log. Na Kalcah so zaradi narasle vode prekopali cesto proti Hrušici, a je je bilo preveč in je kljub temu zalila cestišče. V severnem delu občine pa je povodenj povzročila zemeljske plazove. Najhujši je pri Zavčanu med Logatcem in Rovtami, kjer bo cesta zaprta še nekaj časa. Občina je po lanskih poplavah že pripravila poplavno študijo, a kaj, ko jo po besedah župana Janeza Nagodeta na Inštitutu za vodarstvo pregledujejo že 60 dni.
Petra Trček
Gasilci so črpali vodo, dokler je šlo. foto: David Kunc)
Cesto proti Hrušici na Kalcah so prekopali, da bi voda lahko odtekla, a je je bilo preveč in je zalila cesto. (foto: Brane Pevec)
Voda ni prizanesla niti knjigam v hotenjski knjižnici. (foto: Andrej Mihevc)
Ko seje voda umaknila, so Hotenjci stopili skupaj in očistili vse hiše in celo vas. V torek sledu o ujmi skoraj ni bilo več. (foto: Tomaž Albreht)
Voda je porušila brano v Žejni dolini; za obnovo je bil v državnem proračunu že denar, ob rebalansu pa je izginil. (foto: Tomaž Albreht)
JAVNI POZIV K PRIJAVI ŠKODE, POVZROČENE V POPLAVI, 18. 9. IN 19. 9. 2010, V OBČINI LOGATEC
Spoštovani občani,
voda je v logaški občini povzročila veliko škode in zdaj jo je treba popisati in oceniti. V naslednjih dneh bo na terenu komisija, ki bo popisala poškodovane objekte, površine. V zvezi s tem prosimo vse občane občine Logatec, ki so utrpeli škodo, bodisi na objektih bodisi na kmetijskih površinah, da pristojni službi občinske uprave na telefonsko številko 01 759 06 00, sporočijo naslednje podatke:
-	ime in priimek,
-	naslov (lokacija objekta),
-	lokacija kmetijske površine,
-	kontaktno telefonsko številko.
Za dodatna vprašanja v zvezi s popisom škode in ocenjevanjem se lahko obrnete tudi na svetovalca za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami občine na tel.: 01 759 06 26 ali po elektronski pošti: damjan.barut@ logatec.si.
Za psihosocialno pomoč lahko pokličete Center za socialno delo Logatec na telefonsko številko 01 759 06 70. Lep pozdrav,
Občina Logatec - štab Civilne zaščite
e b
p e
v o n
š
a g
o L
L
Dan brez avtomobila
Tudi v Logatcu brez avtomofeSfla
Letošnjemu Evropskemu tednu mobilnosti se je 22. septembra prvič pridružila tudi občina Logatec, župan Logatec Janez Nagode pa je podpisal tudi listino 2010 Potuj pametneje, živi bolje. »Občane želimo spodbuditi k drugačnemu načinu mišljenja o prevoznih navadah in jih opozoriti, da brez avtomobila potujejo varneje, velikokrat celo hitreje, da v okolje spustijo veliko manj nevarnih plinov in hkrati na enostaven in poceni način poskrbijo za lastno zdravje in boljšo življenjsko kondicijo,« pravi Nagode. 22. septembra je bila Cankarjeva cesta zaprta za motorni promet, zavzeli so jo obiskovalci prireditve V Logatcu brez avtomobila.
Dopoldanske ure so bile predvsem v znamenju otrok, ki so med drugim veselo risali po asfaltu, se zabavali ob lutkovni igri in kolesarili, na atraktiven način pa so se jim predstavila tudi nekatera društva. Obiskovalci so Cankarjevo napolnili tudi popoldne in iz marsikaterih ust je bilo slišati, da bi lahko ulico spremenili
kar v cono za pešce. Dolnjelogaška šola je pripravila preizkus vožnje z rolerji, kolesarska trgovin Cult pa otroški kolesarski izziv, na katerem so se najmlajši podali na krajšo krožno pot. Na ulici se ni trlo le obiskovalcev, pač pa tudi sodelujočih, ki
so svoje dejavnosti predstavili na stojnicah. Kar nekaj Logatčanov pa je izkoristilo priložnost in se z županom Janezom Na-godetom v vlogi vodiča s kolesom ogledalo znamenitosti Logatca.
Petra Trček
Cankarjeva brez avtomobilov je ponujala več prostora za druženje in ustvarjanje. Otroci iz vrtca so cesto uporabili za drug, veliko bolj zabaven namen. (foto: Romana Hribar)
Na delavnici sklada za kulturne dejavnosti so si otroci sami narisali in izdelali knjige. (foto: David Kunc)
Otroške poglede so pritegnili policisti, ki so pokazali, da niso vedno motorizirani in so se predstavili peš, na konjih in pri terenskem delu s psi. (foto: Romana Hribar)
o g
p ške
(T) n
O v
fti
Na kolesarskem izzivu so se najmlajši s kolesi pogumno pognali po krožni poti pri osnovni šoli. (foto: David Kunc)
Oblegana je bila tudi stojnica TSK Valkarton, kjer so se otroci lahko preizkusili na tekaških rolkah. (foto: David Kunc)
Slovesno ob doseženih učinkih in nadaljnjih obetih
Logaški oktet s pesmijo in Dlan na dlan s satirično alegorijo sta zaznamovala slovesnost, na kateri je župan Janez Nagode podelil najvišje občinsko priznanje podjetju TGM Žakelj
Slavnostna seja občinskega sveta, posvečena prazniku občine Logatec, je bila na večer 20. septembra, le dan potem, ko si je bilo logaško okolje nekoliko oddahnilo od razbesnelega vodovja. Zato je bilo opazno, da blišč reflektorjev v veliki dvorani Narodnega doma ni mogel povsem razsvetliti temnejših razpoloženj, ki so ljudi še vedno težili od poplavnega nasilja. Bržčas je bil tudi zaradi teh okoliščin v dvorani to pot kak prazen sedež več.
Slavnostni govornik, župan Janez Nagode se uvodoma ni mogel izogniti obžalovanju zaradi prizadetosti ljudi ob hudi uri in hkratni pohvali za solidarnost in velikodušno pomoč ljudem v stiski. V nadaljevanju je Nagode v svojem govoru nanizal poglavitne dosežke štiriletnega mandata. Po mnenju župana so bili zlasti doseženi pomembni učinki v komunalnem gospodarstvu, na primer ravnanje z odpadki, ki je vzor ostalim občinam v Sloveniji, prenova vodovodov, cest in dograjevanje kanalizacijskega omrežja; v družbeno-so-cialnem standardu: izgradnja upravnega centra, dograditev zdravstvenega doma, vrtcev, šolskih in rekreacijskih prostorov pa tudi v pospešeni skrbi za društveno
V imenu podjetja TGM Žakelj je listino sprejel direktor Rajko Žakelj. (foto: David Kunc)
življenje. Po županovih navedbah ostaja odprto še vprašanje nove čistilne naprave, pravi, da zaradi dolgotrajnost postopkov, prenove Narodnega doma (teža odločitev in sredstev) in občinskega prostorskega načrta z labirintom vprašanj.
S sklepnimi besedami se je župan zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uresničenju projektov, občinski upravi, občinskemu svetu, komunalnemu podjetju in
Iz utemeljitve za podelitev letošnjega najvišjega občinskega priznanja podjetju TGM Žakelj
Podjetje TGM Žakelj vključuje tudi Gostinsko rekreacijski center Zapolje. Podjetje že od odprtja leta 2004 s svojo športno rekreacijsko, wellness, gostinsko, kongresno in nastanitveno ponudbo vzpodbudno vpliva na življenje občanov ter gostov iz Slovenije in tujine. Direktor Rajko Žakelj z vodjem športa in turizma Matjažem Martinškom in sodelavci v ponudbo vztrajno vnaša novosti in zagotavlja, da je ta, tudi invalidom, prijazen center po kvantiteti in kakovosti eden od največjih ponudnikov rekreacijskega športa za vse starosti na Slovenskem. Strokovno podkovano osebje skrbi za obogatitev zdravega načina življenja in za kakovostno preživljanje prostega časa gostov s svetovanji, vodenji in s pomočjo ter strežbo na več različnih področjih: od velikega fitnes centra prek savn, telovadnic za igranje badmintona, namiznega
tenisa ali skupinskih športov do različnih vrst aerobike, joge, plesa in otroških delavnic. Posebnost centra je prav gotovo pokrit športni bazen, namenjen rekreativnemu plavanju in učenju plavanja. Gre za edini tak bazen na širšem geografskem območju. Tudi prijetno opremljene, čiste in urejene kongresne, nastanitvene in gostinske kapacitete so magnet za goste in obiskovalce. GRC Zapolje je kolesarski hotel s tremi zvezdicami, kjer posojajo kolesa, hkrati pa obiskovalcem na kolesarskih turah prikažejo logaško naravno in kulturno bogastvo, s čimer še dodatno bogatijo logaško turistično ponudbo, zato se TGM Žakelj na predlog Gvida Komarja in dokončno odločitev Občinskega sveta Občine Logatec za izjemno promocijo občine Logatec in njenih znamenitosti podeli Listino Občine Logatec.
drugim strokovnim sodelavcem in svetovalcem, vsem občanom pa je čestitko ob občinskem prazniku.
Letošnja podelitev najvišjih občinskih priznanj se, žal, ni iztekla po pričakovanjih predlagateljev in odločitvenih dejavnikov; eden od nominiranih prejemnikov se je priznanju odpovedal. Tako je župan podelil listino Občine Logatec z znakom podjetju TGM Žakelj za izjemno promocijo občine Logatec in njenih znamenitosti. V imenu podjetja je priznanje prevzel direktor Rajko Žakelj. Ob tem se je Žakelj zahvalil za čast, ki so jo izkazali podjetju in njegovemu prizadevanju za razvoj gostinstva in turizma v občini. Pričakuje pa, da bo pozornost občinskih dejavnikov naklonjena podjetju ob njegovih rekreacijskih prizadevanjih, predvsem pri vzdrževanju bazena.
Slovesnost sta kulturniško upodobila Logaški oktet in gledališka skupina Dlan na dlan. Pod umetniškim vodjem Lovra Groma se je oktet spomnil svojega prvega nastopa na občinski slovesnosti pred štiridesetimi leti. Dlan na dlan pa je z alegoričnim prizorom, ki ga je napisal, zrežiral in s soigralci odigral Jurij Švajncer, satirično odstrl začetek občinskega praznovanja, prestavitev okrajnega glavarstva iz Planine v Logatec, vredno zaliscev presvitlega cesarja Franca Jožefa. Prijazno zgovorna povezovalka slovesnosti Maruša Mele Pavlin je ob koncu povabila vse prisotne na županov sprejem v Prešernovo dvorano Narodnega doma.
Marcel Štefančič
v o n
š
a g
o L
o g
p ške
(T) n
O v
fti
Odločsls boste vs
Za županski stolček se jih bo potegovalo pet
LogatčanS bomo 10. oktobra izbirali med petimi kandidati za župana, med njimi so tudi zdajšnji župan, podžupan in občinska svetnika. LDS, SD in DeSUS so kandidirale samostojnega podjetnika, podžupana, občinskega svetnika in podpredsednika Kinološke zveze Slovenije Aleksandra Česnika; neodvisni kandidat, samostojni podjetnik Boris Čičmirko ima podporo novo oblikovane liste Koliševka; samostojni podjetnik in občinski svetnik Berto Me-nard je kandidat SDS; kandidat SLS je Janez Nagode, ki je logaški župan že od leta 1997; edina ženska med kandidati pa je Mojca Žagar, za katero je kandidaturo vložila NSi. Kdo od njih bo na čelu občine, boste odločili volilci. Poleg župana bomo 10. oktobra volili tudi občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnosti. V občini Logatec ima volilno pravico 10.118 občanov. Pred štirimi leti je bilo volilnih upravičencev 9.457; v prvem krogu jih je na volišča odšlo 60,40 odstotka, v drugem krogu pa nekoliko manj, in sicer 51,26 odstotka.
V uredništvu Logaških novic smo se odločili, da vsem kandidatom zastavimo enaka vprašanja o tem, kako bi v primeru, da bi bili izvoljeni za župana, reševali določene težave, ki so pomembne za kakovost življenja v občini.
1.	Občina ima vedno več prebivalcev. Na kakšen način boste zagotovili, da bo urejena potrebna infrastruktura (vrtci, šole, zdravstvena oskrba, rekreacija, sociala, komunalna infrastruktura, ceste, ...)?
2.	Kako bi, glede na znana dejstva, kot župan uredili vprašanje odlaganja odpadkov (regijsko odlagališče, center za obdelavo ostanka odpadkov pred odlaganjem, podaljšanje oko-ljevarstvenega dovoljenja za logaško odlagališče, ...)?
3.	Katero investicijo bi vsekakor uvrstili v prihodnji proračun?
Odgovore županskih kandidatov smo objavili po abecednem vrstnem redu.
Petra Trček
Aleksander Česnik
skupni kandidat LDS, SD in DeSUS
1.	Ker rast prebivalstva ni tako hitra, kot smo pričakovali, lahko z sodelovanjem vodstev šol in vrtca poskrbimo, da bo prostora dovolj. Pripraviti je treba študijo o potrebah, vsekakor pa se pripraviti na gradnjo tretje šole in vrtca.
Nadaljevati moramo postopke za gradnjo Športnega parka Sekirica ter športnih površin in prostorov v ostalih KS. S centrom za socialno delo moramo poskrbeti za dovolj prostora v domovih za starejše ter da bodo socialno pomoč prejeli tisti, ki jo potrebujejo.
Ker ima zdravstveni dom nove prostore, mora vodstvo poskrbeti za dovolj zdravnikov in v sodelovanju z občino urediti nedokončane prostore. Nov pristop k ureditvi infrastrukture bo temeljil na natančnem finančnem in časovnem načrtu gradnje komunalne infrastrukture in rekonstrukcije cest za štiri leta vnaprej. Sodelovati morajo stroka, krajevne skupnosti in javnost. Tako se bo natančno vedelo, kdaj bo npr. urejena določena cesta. Javne razprave morajo biti v krajevnih skupnostih, med ljudmi, ki jih načrti neposredno prizadenejo, osnutki pa dosegljivi na občinskem portalu, kjer lahko ljudje dajo pobude.
2.	Več bi morali vlagati v osveščenost ljudi na področju okolja in proti potrošništvu. Za svoje smeti moramo poskrbeti sami in bojim se, da ne bo šlo brez večjih stroškov. Nujno je treba urediti sortiranje ostanka odpadkov in tako zmanjšati količino odloženih.
3.	KS Naklo: čistilna naprava, kanalizacija Martinj hrib; KS Tabor: kanalizacija Tabor-Kalce, pločnik na Gorenjski; KS Hotedršica: dokončanje pločnika, gradnja komunalne infrastrukture na Logu; KS Rovte: vrtec, mrliška vežica; KS Laze-Ja-kovica: obnova šole, zagotoviti oddelek vrtca. V ostalih KS je treba nadaljevati z obnovo cest in dobiti gradbena dovoljenja za gradnjo kanalizacije in ČN.
Boris Čičmirko
neodvisni kandidat s podporo liste Koliševka
1.	V preteklih letih se je vlagalo le v gradnjo stanovanjskih blokov in industrijskih con. Zame to ni nikakršen razvoj, ljudje potrebujejo še kaj več.
Poleg obvezne gradnje novega vrtca bodo moje prednostne naloge investicije v razvoj turizma in infrastrukture, ki bo okolju prijazna. Zakaj ne bi namesto energijsko potratne upravne stavbe raje imeli pasiven, nizko energetski vrtec (Rovte)? S skrbno razporeditvijo občinskega proračuna je mogoče v nekaj letih izpolniti številne obljube in obveze iz preteklih let, predvsem izgradnjo kanalizacije in pločnikov.
2.	Problem odlaganja odpadkov ni tako strašansko pereč, kakor ga želijo predstaviti nekateri. Še posebej to velja za našo občino, v kateri teh težav nimamo. Težave imajo druge občine, ki kij rešujejo tako, sa svoje smeti vozijo k nam v Logatec. Dejstvo je, da smo na področju ločevanja odpadkov naredili zelo veliko in da so naše črne kante za smeti vse bolj prazne. Polnijo pa se posode s posebnimi odpadki, ki so nato ustrezno predelani. Žalosti me, da je edina tema (če odmislimo zastoje na avtocesti), kjer se mesto Logatec pojavlja v osrednjih slovenskih medijih, prav odlaganje smeti.
3.	Če postanem župan, bom takoj začel z vsemi postopki za selitev čistilne naprave iz središča mesta. Jama na Jački, ki bi lahko bila turistična znamenitost, je postala odlagališče za odpadke iz industrijske cone, kar je nesprejemljivo. Zanesljivo bom izpolnil dolgoletne obljube o gradnji pločnikov v občini, kjer je to potrebno zaradi varnosti številnih pešcev (Martinj Hrib, Hotedršica, Nujna je tudi izgradnja vrtca.
Pri vseh investicijah me bo vodilo, da se ne bom ravnal po željah industrije, ki svoje obrate zaradi nižjih cen seli v Logatec, temveč bodo investicije naklonjene predvsem okolju in prebivalcem.
Berto Menard
kandidat SDS
Janez Nagode
kandidat SLS
Mojca Žagar
kandidatka NSi
1.	Logatec se približuje številu 15.000 občanov. To zagotavlja optimalno delovanje občine, po drugi strani se povečujejo potrebe. Med Dol. in Gor. Logatcem bo treba zgraditi novo osnovno šolo, v kateri bi bilo treba načrtovati tudi srednje izobraževanje, podružnične šole pa ohraniti v kombinaciji z varstvom predšolskih otrok. Rovte potrebujejo nov vrtec, spodbujati bo treba zasebne vrtce. Zdravstveni dom je nujno dopolniti s kadri. Motivirati bi morali družinsko medicino in zdravnike ter zasebno prakso. Z javno-zasebnim partnerstvom bi lahko uredili ležalne kapacitete za pomoč po odpustu iz bolnice oz. pri čakanju na domačo ali domsko oskrbo.
Vsako gasilsko društvo potrebuje defibri-lator, občane bi morali strokovno usposobiti za njegovo uporabo. Zavzemam se za podporo delavnicam za preventivo v zdravstvu, npr. za odvajanje od kajenja, huj-šanje, zdravo prehrano, ... Kultura, šport in druge vrste druženja dajejo življenju smisel in odprtost do drugega. Športne in kulturne objekte je treba odpreti za vse, strokovne kadre pa nagraditi za njihovo delo. Obnova in gradnja cest ter komunalne infrastrukture morajo potekati po načrtih krajevnih skupnosti. Na področju sociale je treba krepiti obstoječe institucije, osrednjo pozornost pa moramo nameniti pridobivanju novih delovnih mest. Prostore nekdanjega Klija in obrtne cone naj zavzamejo zeleni programi, pri čemer naj se vse bolj uveljavljata podjetništvo in samozaposlovanje.
2.	Za ravnanje z odpadki moramo pripraviti finančno in ekološko študijo, ki ji mora slediti projekt centra za ravnanje z odpadki pred odlaganjem. Sežigalnica nikakor ne pride v poštev.
3.	Najnujnejše so naložbe v centralno čistilno napravo, pločnika na Martinj hribu in v Hotedršici ter obnovo ceste skozi Smrečje.
1.	S sodelovanjem politike, vodstev vrtcev, šol, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, komunalnega podjetja in drugih lahko tudi v prihodnje poskrbimo za dovolj prostora v vrtcih, šolah, glasbeni šoli in zdravstvenem domu; da bodo socialno podporo dobili tisti, ki jo potrebujejo; da bo poskrbljeno za starejše v domovih; da bo dovolj kakovostne pitne vode; da bo urejeno odvajanje odpadne vode, ki bo očiščena v sodobnih čistilnih napravah; da bo poskrbljeno za vzdrževanje in posodabljanje občinskih cest ter da bo tudi v prihodnje poskrbljeno za gospodarjenje z odpadki.
2.	Nadaljevati moramo postopek za pridobitev dovoljenja za odlaganja ostanka odpadkov na deponiji za vsaj tri leta in poskrbeti za sortiranje ter tako še zmanjšati količino odloženih odpadkov. Nadaljevati moramo z aktivnostmi, da bo center za obdelavo odpadkov pred odlaganjem na Notranjskem, saj postajajo odpadki dragocena surovina in vir energije. Za naše občane bo to pomenilo nižjo ceno za ravnanje z odpadki. Še naprej moramo nadaljevati in doseči maksimalno ločevanje odpadkov na izvoru.
3.	KS Naklo: ČN, kanalizacija in obnova ceste Martinj hrib, obnova Tovarniške; KS Tabor: del pločnika na Gorenjski, kanalizacija Gor. Logatec-Kalce, obnova cest; KS Rovte: samostojni, petoddelčni vrtec, ČN in kanalizacija, posodobitev cest; KS Hotedršica: nadaljevanje gradnje pločnika, komunalna infrastruktura srednji Log, posodobitev vodne vrtine in zajemanja pitne vode v Zeleni dolini; KS Laze-Jakovi-ca: obnova POŠ, prostor za vrtec, nadaljevati z obnovo vasi (ČN, kanalizacija, javna razsvetljava, ceste); KS Trate: nadaljevati z obnovo cest; KS Vrh: nadaljevati z posodobitvijo ceste Smrečje-Žiri; KS Log-Za-plana: nadaljevati z obnovo mostov, pridobiti gradbeno dovoljenje za kanalizacijo in ČN.
1.	Da bomo obvladovali demografske trende v skladu z zmogljivostmi občine v sedanjih razmerah in ob upoštevanju strokovnih podlag, se bom zavzela in aktivnosti usmerila v to, da bomo:
-	izdelali srednjeročni in dolgoročni razvojni program celotne občine, ki ga zdaj ni,
-	pripravili občinski proračun in vse projekte v sodelovanju z vsemi svetniškimi skupinami,
-	transparentno obveščali vse občane o smotrni porabi sredstev (tako porabo občinske uprave, javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina),
-	delovali zakonito ob upoštevanju poslovnika in statuta občine,
-	podpirali individualno gradnjo in reševali stanovanjsko problematiko mladih.
2.	Po meni dostopnih informacijah iz obravnave na občinskem svetu podpiram ureditev deponije Ostri vrh na podlagi veljavne zakonodaje. Žal niso dostopne pogodbe in dogovori z občinami, ki odlagajo odpadke na tej deponiji, iz katerih bi bila razvidna dolgoročna rentabilnost in upravičenost deponije. Glede centra za ravnanje z odpadki pred odlaganjem menim, da mora biti ta za občane dolgoročno cenovno in ekološko sprejemljiv. Ta problem bom reševala zelo odprto, z možnostjo sodelovanja vseh občanov.
3.	Razvoj kraja se bo nadaljeval in prizadevala si bom, da začeti projekti živijo naprej, saj jih krajani potrebujejo (čistilna naprava v Logatcu, vrtec v Rovtah, pločniki, kanalizacije, vodovodi, ceste, Vse je odvisno od sredstev, ki bodo na razpolago. Z vso energijo bom takoj začela s pridobivanjem državnih in EU sredstev. Nedvomno bom:
-	ustanovila forum za hitrejši razvoj občine (za to bom poiskala najboljše strokovnjake),
-	se povezovala s sosednjimi občinami in
-	močno podpirala razvoj kmetijstva in podjetništva.
p e
v o n
š
a g
o L
Delo Nadzornega odbora Občine Logatec
"'ričlanski Nadzorni odbor (NO) Ob.. čine Logatec se je v štiriletnem mandatu srečeval z mnogimi nepredvidenimi težavami, saj je prejšnji predsednik Jakob Kokalj podal odstopno izjavo, zato je bilo delo vse do imenovanja novega člana leta 2010 začasno prekinjeno. Občinski svet me je za člana NO potrdil februarja, aprila sem prevzel predsedovanje. Veliko zaostalega dela pa nas, nadzornikov, Milojke Kolar Celarc, Marjana Sedeja in mene, ni prestrašilo, temveč smo se resno in strokovno lotili nalog. Zaključili smo kar nekaj nadzorov nad porabo občinskih sredstev. Pregledali smo investicije v izgradnjo vrtca Tičnica v Gornjem Logatcu, II. faze obnove OŠ Tabor, avtobusnih postajališč v Grčarevcu in komunalnega omrežja v IOC, porabo presežkov ter izvrševanja soglasij župana k porabi presežka prihodkov in namenskosti uporabe sredstev iz naslova amortizacije v Zdravstvenem domu Logatec. V načrtu dela ostaja nedokončano poročilo o nadzoru rušitve Pekove hiše v Rovtah, ki ga je že pred leti zahtevala svetniška skupina NSi. Za izpolnitev sprejetega letnega načrta dela je treba izvesti še nadzor o izvajanju zimske službe, ki pa zahteva še podrobnejši pregled. NO svoje zapisnike in poročila, na katera so nadzorovane osebe že lahko podale ugovor v skladu s Statutom Občine Logatec, redno objavlja v podlistku na spletni strani Občine Logatec. Nikakor ne moremo trditi, da smo zadovoljni s stanjem, ki smo mu priča v naši ob-
čini, zato smo k mnenju na zaključni račun Občine Logatec podali priporočila, za katere upamo, da jih bodo odgovorni vzeli resno in jih pri svojem delu upoštevali. V njih NO ugotavlja, da mora Občina Logatec pripraviti zelo podroben in razdelan načrt razvojnih programov za dolgoročno obdobje, kjer bo natančno in z razdelano časovnico opredeljena namenska poraba proračunskih sredstev. NO meni, da je obstoječi načrt razvojnih programov glede na razpoložljiva sredstva preohlapen in nerealen. Nadalje NO meni, da mora Občina Logatec skrbeti za še bolj smotrno, transparentno in racionalno porabo sredstev, tako znotraj občinske uprave kot tudi javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je. Pomembno priporočilo NO je, da je treba pri investicijskih odhodkih nujno uvesti shemo primerljivih investicij. Zaradi večje učinkovitosti in zmanjšanja stroškov je treba razmisliti o možnosti rotacije vodenja postopkov izbire izvajalcev in odobravanja obračunov po opravljenih investicijah različnih občinskih uslužbencev. NO meni, da mora Občina Logatec kot ustanovitelj prek svojih predstavnikov v svetu javnih zavodov ali nadzornikov v javnih podjetjih uveljaviti načela dobrega gospodarja in zagotoviti transparentno porabo sredstev. Nazadnje pa je NO odgovornim priporočil, naj izvedejo postopek zamenjave revizijske hiše, ki opravlja revizije za občino, javne zavode in javna podjetja že nekaj let. NO je pod mojim predsedovanjem sprejel
nov poslovnik in nekaj dokončnih poročil o nadzorih ter ukrepal v skladu s Statutom Občine Logatec. Ko sem prevzel predsedovanje, je bil eden mojih glavnih ciljev dvigniti raven delovanja NO, postaviti zgolj strokovne standarde in poročati o nadzorih na podlagi dokazljivih dejstev. Z veseljem lahko trdim, da smo ta cilj dosegli in želimo si, da bi naslednji NO nadaljeval z našim delom in postavljenimi standardi. NO želi v prihodnje spodbuditi tudi vas, občanke in občani, da nadzornikom pri delu pomagate ter odboru pošljete pobude za nadzor, kjer menite, da je ključnega pomena za delovanje in porabo sredstev v naši občini. Zagotovim vam lahko, da bo NO obravnaval vsako pobudo ter odločil o smotrnosti nadzora. Nadzorniki si običajno delo razdelimo, vsak nadzor pa zahteva veliko dela, tako pri detajlnem pregledu razpoložljive dokumentacije kot tudi na terenu, zato imajo prednost nadzori, ki so za občinske izdatke pomembnejši. Ob koncu našega mandata se želim zahvaliti prejšnjemu predsedniku Jakobu Kokalju, še posebej pa sodelavcema, Milojki Kolar Celarc in Marjanu Sedeju, ki sta mi z izjemno strokovnostjo in vnemo pomagala pri delu ter vložila mnogo svojega dragocenega časa v revidiranje situacij in oblikovanje poročil o nadzorih. Hvala tudi svetovalki Občine Logatec Simoni Šušteršič Štrukelj, ki je vestno skrbela za koordinacijo.
Mag. Matjaž Žigon, predsednik Nadzornega odbora občine Logatec
Za župana spet tudi Menard
Menard bo tokrat kandidiral kot kandidat SDS
Na novinarski konferenci, ki sta jo 10. septembra sklicala kandidat SDS za župana občine Logatec Berto Menard in SDS, sta kandidata predstavila poslanec SDS dr. Peter Verlič in predsednica občinskega odbora SDS Logatec Ladka Furlan.
Verlič je čestital kandidatu »za pogumno odločitev, ki je namenjena potrebnim spremembam v občini; ta se mora učinkoviteje razvijati na sečišču pomembnih prometnic s poudarkom na enakomernejšem razvoju vseh krajevnih skupnosti; ker kandidat razume vprašanja oživljanja podeželja, ga SDS podpira, ker v njegovem programu čuti dodaten pospešek razvoju občine v celoti.«
o g
p ške
(T) n
O v
fti

1
L
Ladka Furlan, ki je predstavila nosilce list in liste kandidatov SDS za naslednje lokalne volitve, je izrazila zadovoljstvo zaradi podpore Menardu »Odločitev za podporo,« je dejala Furlanova, »izhaja iz dejstva, da nastopa kandidat s sorodnimi pogledi na razvoj občine kot SDS. Obojim so pomembna prizadevanja za bolj kakovostno življenje v občini, za kar bo treba v prihodnje prek poslanca pridobiti več denarja iz republike pa tudi iz Evropske unije, še posebej za razvoj ekološko usmerjenega gospodarstva, še posebej kmetijstva,« je med drugim dejala predsednica OO SDS.
Šestinpetdesetletni obrtnik z družinskim podjetjem Berto Menart je dejal, da se spušča v tekmo za župana »z odprtim srcem za potrebe vseh ljudi v občini«. Prepričan je, da mora Logatec s svojo ugodno geografsko lego in prepredenostjo pomembnih prometnic vzpostaviti ambicioznejše rešitve, ki naj zagotovijo bolj kakovostno življenje v občini. »Želim odprto občino, tako da bo krajevnim skupnostim vrnjena veljava pri učinkovitejšem lokalnem razvoju. Želim biti dober gospodar, ki bo zagotovil zdravo in
zadovoljno življenje.«
Marcel Štefančič
¥
Verlič (levo) in Furlanova sta predstavila kandidata za župana Berta Menarda (v sredini). (foto: Siniša Rančev)
Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec ima novo sekretarko, in sicer univerzitetno diplomirano ekonomistko Barbaro Grum Vogrin. Nasledila je Janeza Gostiša, ki je v logaški obrtniški organizaciji deloval oz. delal vse od leta 1977; najprej kot strokovni sodelavec Društva samostojnih obrtnikov, nato kot tajnik Obrtnega združenja Logatec, obrtne zbornice, območne obrtne zbornice in nazadnje območne obrtno-podje-tniške zbornice. Konec leta bodo še volitve v organe zbornice.
David Kunc
L
Iz naše občine/Iz poslanske pisarne
Aparat ni za kosovni odpad
Do 16. oktobra še lahko sodelujete v nagradni akciji zbiranja odpadne električne in elektronske opreme Komunalnega podjetja Logatec _ 21. oktobra izžrebali dobitnika novega hladilnika
Ce imate doma kakršen koli pokvarjen aparat ali odpadno sijalko, ju še vedno lahko odpeljete v zbirni center Ostri vrh. S tem boste v enem koraku naredili tri koristne stvari: znebili se boste nepotrebne stvari, sodelovali v nagradnem žrebanju in kar je najpomembnejše, prispevali k varovanju okolja in zdravju ljudi.
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo hladilniki, televizorji, pralni in pomivalni stroji, sesalci, feni, radio, mali gospodinjski aparati, električno orodje, otroške igrače na baterije, telefoni, elektronske tehtnice, varčne sijalke. Električna in elektronska oprema nam olajša marsikatero opravilo, zato jo ljudje radi kupujemo, a tudi tem napravam poteče življenjska doba ali se pokvarijo. In če se pred nakupom aparata večkrat vprašamo, kje bi ga kupili, da bo za nas najugodneje, se potem, ko se pokvari, le redki vprašamo, kam ga odpeljati, da bo za nas in okolje najmanj škodljivo.
Ker je v odpadni električni in elektronski opremi precej sestavin, ki jih uvrščamo med nevarne, je treba odpadne aparate obdelati na pravilen način. To lahko zagotovimo le, če uporabniki odsluženo električno in elektronsko opremo oddajo na ustrezna zbirna mesta. Ker se odpadki iz električne in elektronske opreme kljub nevarnim sestavnim delom še vedno največkrat znajdejo med navadnimi mešanimi komunalnimi ali kosovnimi odpadki, obstaja velika verjetnost poškodb in nenadzorovanega iztekanja nevarnih snovi v okolje. Zato smo se v Zeosu in Komunalnem podjetju Logatec odločili za posebno akcijo Aparat ni za kosovni odpad!, s katero vas želimo spodbuditi k oddaji odsluženih električnih in elektronskih naprav ter odpadnih sijalk in baterij na pravo mesto.
Polona Ferjnačič, Komunalno podjetje Logatec
Odpadni električni ali elektronski aparat lahko oddate na zbirnem centru Ostri vrh, ki je odprt od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00, v torek od 6.00 do 17.00 in v soboto med 7.00 in 12.00. Na zbirnem centru boste prejeli nagradni kuponček, ki ga izpolnite in oddate v posebno škatlo.
Stečaji, vladanje in oblast za vsako ceno
Dr. Peter Verlič
Včasih je veljalo, da je poletje čas kislih kumaric, ko novinarji nimajo o čem pisati, saj je večina politike izven vladnih in držav-nozborskih soban. Internet in računalniki ter brezžične povezave pa so nas danes naredile že kar malo odvisne in najbrž nas je kar precej preživelo dopustniške dneve ob brskanju po spletnih portalih, iščoč novice, ki bi povedale kaj več od vloženih kumaric.
Žal se nam je letos ta želja uresničila. Zgodil se je Prevent. Videli smo žalostne zgodbe, zlasti za delavke in delavce, ki so, nič krivi, ostali na cesti. Moram reči, da me je pretresla slika prizadetih šivilj za šivalnimi stroji, ki ne morejo razumeti, da so ostale na cesti. Še bolj pa me je razjezilo poročanje nekaterih novinarjev, ki so se z mikrofoni podili za obupanimi delavci in delavkami in jih spraševali, kako bodo živeli, potem ko so ostali na cesti. Nihče se ni upal zmotiti lastnikov, ki so bili tedaj verjetno na dopustu. Teh podjetij niso uničili
delavci, v stečaj so jih pripeljali lastniki. A še do danes se nihče od novinarjev ni zares poskušal dokopati do lastnikov. Ali strah, da se jim bo zgodilo kaj podobnega kot Miru Petku, še vedno deluje v podzavesti raziskovalnih novinarjev? Tudi novopečena gospodarska ministrica Radičeva je bolj kot ne pokazala, da ni kos svoji nalogi. Vse, kar zna povedati, je, da je bolje poslati podjetje v stečaj, delavce pa na zavod. Zdi se, da se je te formule prijela kot pijanec plota. Spoštovani gospodarski ministrici predlagam, da si pogleda številko o brezposelnosti, ki bo do konca leta krepko presegla sto tisoč ljudi na cesti, potem pa pove, kako in kje bodo ti ljudje dobili službo.
Tu pa se dotaknemo ključnega problema. Vladanja. Vlada je tista, ki mora s svojimi ukrepi in pravo zakonodajo ustvariti stimulativno okolje za razvoj podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest, hkrati pa uporabiti vse institucije, ki jih ima na razpolago, od policije do sodstva, da se razkrijejo barabije, ter lastnike in direktorje, ki so podjetja kradli, pripelje pred roko pravice takoj in brez odlašanja. Še vedno trdim, da bi bilo 115 milijonov evrov kredita, ki so ga dale državne banke in jih
upravlja vlada, veliko bolje izkoriščenega, če bi šel v podjetništvo namesto v stadion Stožice.
Pa smo pri še eni logiki vladanja te vlade, ki se ne ozira več na male ljudi in brezposelne, ampak na tiste, ki so nam pomagali, da smo na oblasti. Za vsako ceno. Stoži-ce so lep primer. Ljubljana mora imeti še naprej istega župana, pa naj stane, kolikor hoče. Tudi davkoplačevalskega denarja. Minister za šolstvo brez problema z razpisom dodeli na 115 milijonov evrov kredita še 10 milijonov denarja iz državnega proračuna, pa še vedno ni zadosti. Prometni inšpektor pa za vsak slučaj zapre kar severno obvoznico pred tovornjaki, da bo župan zadovoljen. Torej ne samo denar, tudi vsa sredstva so očitno dovoljena. Ne zavidam Ljubljani novih projektov in pridobitev, način, kako se projekti izvajajo in kakšna lahkotna aroganca in demagogija oblastnikov jih spremlja, to pa je zaskrbljujoče. Tega bi se morali volivke in volivci zavedati, saj bodo vse nasedle investicije na koncu plačali sami. Prepričan sem, da bodo volivke in volivci v Občini Logatec izbrali pravega župana z občutkom za projekte in občutkom za ljudi.
dr. Peter Verlič, poslanec v DZ
e b
p e
v o n
š
a g
o L
O utrdbah in zapornih zidovih
Na Hrušici so 27. avgusta predstavili drugi del trilogije videofilmov o pozabljeni dediščini
Pozabljena dediščina je ambiciozen projekt treh dokumentarnih videofilmov Milana Trobiča in Primoža Godine. Namen oddaj, dolgih 45 minut, je predstaviti napol pozabljeno naravno in kulturno dediščino v občini Logatec. Potem ko je prvi del z naslovom Hrušica, luč sveta ugledal v trdnjavi na Lanišču nad Kalcami, so ustvarjalci filma in organizatorji predstavitve tudi ob premieri drugega dokumentarca ostali zvesti Hrušici. Premišljeno izbrano prizorišče, vojašnica pri Bolčinu na Hrušici, je tudi del zgodbe filma z naslovom Rupnikova linija in Alpski zid. 27. avgusta se je stara italijanska kasarna spremenila v atraktiven ambient, ki je osupnil slehernega obiskovalca.
V uvodnem delu je spomine na čas nastanka vojašnice obudil Alojz Bolčina, ki je bil rojen na bližnji domačiji. Zgodovinar Zvezdan Markovič je pojasnil širši politični, strateški in družbeni kontekst, ki je privedel do tega, da so utrdbe gradili prav v logaškem zaledju. Medtem ko sta obiskovalce opremila z nekaj predznanja za lažje razumevanje filma, se je nad Hrušico spustila noč in filmsko popotovanje v čas med prvo in drugo svetovno vojno se je lahko začelo.
Dokumentarec Rupnikova linija in Alpski zid obravnava ostanke zapornih zidov in utrdb. Na območju Logatca je staro-jugoslovanska vojska zgradila obrambno Rupnikovo linijo. Na
drugi strani, na območju Hrušice, je istem času nastal t. im. Alpski zid, utrdbe italijanske kraljeve vojske. V 44-minutnem filmu so o utrdbah spregovorili tako ljudje, ki živijo v njihovi bližini, kot strokovnjaki, med njimi zgodovinarja Zvezdan Marković in Marko Simić, Miha Naglič in profesor Tomaž Pavšič.
Po projekciji sta se predstavila avtorja trilogije Pozabljena dediščina doktor etnologije in kulturne antropologije Milan Trobič in Primož Godina s Televizije Lep Logatec. Z dokumentarci želita spomniti, da je tudi na Logaškem veliko točk prežetih z zgodovinsko slavo in hkrati upata, da bo pozabljena dediščina vključena v turistične, kulturne in šolske programe. O vloženem trudu in zanju obeh avtorjev v projekt treh dokumentarnih filmov je nesmiselno razpravljati. Zato za ilustracijo samo tehnična podrobnost iz zakulisja: za predstavljeni 44-minutni dokumentarec sta posnela okoli 40 ur filmskega gradiva.
Večer se je zaključil primerno vsebini filma in ambientu: s pravim vojaškim pasuljem. Za vse, ki ste premiero zamudili, je film Rupnikova linija in Alpski zid na voljo na DVD nosilcu. V turistični pisarni v Logatcu boste zanj odšteli 15 evrov. Milan Trobič in Primož Godina medtem že končujeta tretji del iz serije, ki bo obravnaval Logatec in logaško planoto.
Bojan Leskovec
o g
p ške
(T) n
O v
fti
Zakurili so oglarsko kopo
Poletje je tisti čas v letu, ko oživijo dogodki na prostem, večinoma povezani s tradicijo, etnološkimi in zgodovinskimi posebnostmi ter z nekoč zelo živimi, danes pa skoraj pozabljenimi znanji naših dedov. Tudi kuhanje oglja je opravilo, ki je bilo po naših vaseh sestavni del življenja, danes pa ga zagnanci pripravljajo kot obujanje spomina in tradicionalnih znanj. 1. avgusta je oglarska kopa zagorela tudi na Kmečkem prazniku na Medvedjem Brdu. Poleg tleče kope so postavili oglarsko kolibo (kožarico) z ležiščem in kaminom, kjer si oglar stalno vzdržuje ogenj, da ga ne zebe. Obiskovalci so si lahko napasli oči tudi na zanimivi razstavi starega kovaškega orodja. Seveda ni šlo brez kmečkih iger, kjer so se med seboj pomerili kosci in grabljice. Za gledalce so bile igre zabavne, za tekmovalce pa so predsta-
vljale dodaten izziv, saj so zastopali čast svoje vasi. Nato so se tekmovalci, navijači in ostali obiskovalci okrepčali: slasten kruh iz kmečke peči, orehova potica, ocvirkovca in podobne kmečke dobrote so jedi, ki vsako leto z omamnim vonjem dopolnjujejo dobro pripravljeno prireditev. Glavna atrakcija za otroke je bil nedvomno čarodej pa ples, srečelov in vse, kar prinese veselje v otroško srce. Večerni program je z glasbo obarvala Saša Lendero z ansamblom Svetlin, zato je bilo na Medvedjem Brdu veselo pozno v noč. Kot pravijo organizatorji, se kljub temu, da prireditev traja že skoraj pol stoletja, ideje še niso izčrpale, gotovo pa je treba v to vložiti veliko energije in zelo pomembno je, da s prireditvijo živi cela krajevna skupnost. Tako je minil še en kmečki praznik in organizatorji se zahvaljujejo vsem sponzorjem, dona-torjem, krajanom in krajankam Medvedjega Brda in Rovtrskih Žibrš ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi.
Ana Žakelj
o Na kmečkem prazniku so razstavili staro kovaško orodje. (foto: 0 Ana Žakelj)
Počitek po napornem delu. (foto: Ana Žakelj)
Prvi koraki izdelave lokalnega energetskega koncepta naše občine so v polnem teku
V skladu z zahtevami energetskega zakona in potrebami po razvojnih projektih se je Občina Logatec odločila, da pristopi k izdelavi lokalnega energetskega koncepta. Dokument bo predstavljal pomemben korak naprej v razvoju občine na področjih učinkovitejše rabe energije, uvajanja obnovljivih virov energije ter čim bolj smotrnih načinov oskrbe z energijo. Po sprejetju dokumenta na občinskem svetu ter potrditvi le-tega s strani Ministrstva za gospodarstvo bo naša občina izpolnila tudi formalne pogoje za začetek črpanja nepovratnih sredstev v te namene.
Lokalni energetski koncept je dokument, ki prikaže celovito oceno možnosti trajnostnega razvoja na osnovi ustrezne energetske oskrbe lokalne skupnosti. Služil nam bo kot pomemben pripomoček pri strateškem načrtovanju energetske politike v naši občini. V njem bomo našli nam prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. Trenutno smo v začetni fazi izdelave tega dokumenta, kar
14. gasilski reli za
memorial Jožeta Albrehta
pomeni, da aktivno zbiramo podatke za izdelavo posnetka obstoječega stanja na različnih segmentih celotnega področja energetike na območju naše občine. To bo osnova za nadaljnje delo. V tej fazi priprave lokalnega energetskega koncepta se bodo v zvezi s pridobivanjem potrebnih podatkov pripravljavci dokumenta obrnili na vas z vprašalnikom, z izpolnitvijo katerega boste veliko prispevali h kakovosti končnega dokumenta, zato vas vljudno prosimo za aktivno sodelovanje. Danes je časopisu priložen tudi anonimen vprašalnik, ki ga najpozneje do konca meseca oktobra izpolnjenega oddajte v eno od zbirnih škatel, ki se nahajata v upravnem centru pri recepciji ter v Knjižnici Logatec. Prosimo vas, da aktivno sodelujete z izdelovalcem programa, ko in v kolikor vas ta kontaktira. Hkrati pa vas pozivamo, da nam sporočite morebitne pobude oziroma predloge o vsebinah, ki bi jih bilo po vašem mnenju treba obravnavati v okviru te tematike. Kontaktirate lahko bodisi našo koordinatorko tega projekta, gospo Špelo Bezgovšek, na elektronski naslov spela.b ezgovs ek@ logatec.si oz. na telefonsko številko 01 759 06 38 bodisi vodjo projekta s strani izdelovalca dokumenta, gospo Mojco Golc Goropečnik, na elektronski naslov Mojca.GolcGoropecnik@ istrabenz.si oz. na telefonsko številko 01 234 81 90.
Vabimo vas tudi na našo spletno stran http://www.logatec.si, kjer vas bomo redno obveščali o poteku izdelave dokumenta.
Občinska uprava Občine Logatec
Tekmovalna ekipa PGD Dolnji Logatec. (foto: Blaž Korenč)
Letošnjega, 14. relija za pokal Jožeta Albrehta se je udeležilo devet ekip, ki so tekmovale na štirih točkah. Pokazati so morale veliko spretnosti in iznajdljivosti pri delu z gasilskim orodjem. Rdeča nit vseh tekmovalnih točk je bila intervencija oz. opravila okoli nje. Za tekmovalce je bilo najtežje prenašanje polnih cevi z vodo in zbijanje tarče. Na reliju je zmagala domača ekipa PGD Dolnji Logatec, za kar jim iskreno čestitamo. Letošnji reli je sovpadel s 100. obletnico rojstva dolgoletnega poveljnika Jožeta Albrehta, tako da smo ob razglasitvi rezultatov nekaj besed namenili tudi njemu v spomin. Ker pa se gasilci poleg resnega dela, pomoči drugim, gašenja in reševanja radi tudi poveselimo, je sledila že uveljavljena in težko pričakovana gasilska veselica, s katere ni odšel nihče slabe volje.
Vodja relija Tomaž Šen
Obveščanje lastnikov o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin
V	teh dneh so slovenska gospodinjstva prejela brošuro, v kateri so na enem mestu zbrane informacije v zvezi s poskusnim izračunom vrednosti naših nepremičnin. Geodetska uprava Republike Slovenije bo v času od 29. septembra do 4. oktobra 2010 vsem lastnikom nepremičnin poslala obvestilo, iz katerega bo razvidna poskusno izračunana vrednost vaše nepremičnine, ter podatki, ki se o nepremičnini vodijo v različnih javnih evidencah. Lastniki nepremičnin bodo lahko na določene podatke podali pripombe. Navodila, kako lahko lastniki spreminjajo in dopolnjujejo podatke ali podajajo pripombe, so navedena v brošuri, kateri so priloženi obrazci. Podatke bo možno spremeniti tudi s pomočjo spletne aplikacije, ki bo od 29. septembra 2010 dostopna na spletnem naslovu www.obvescanje.si.
V	času od 4. oktobra do 17. novembra 2010 bo potekala javna razgrnitev predlogov modelov vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerih je bila izračunana poskusna vrednost vaše nepremičnine.
Predlogi modelov vrednotenja nepremičnin so dostopni na spletnem naslovu: www.obvescanje.si oziroma bodo na vpogled v prostorih Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, in sicer vsak ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Priporočilo Geodetske uprave Republike Slovenije je, da vsak lastnik skrbno preveri podatke o svoji nepremičnini ter morebitne spremembe podatkov posreduje Geodetski upravi Republike Slovenije.
Občinska uprava Občine Logatec
e b
p e
v o n
š
a g
o L
Med partizanskimi bolnišnicami
Mitja Jerič (peti z leve) ob predstavitvi knjige v Županovem lazu. (foto: Jože Omerzu)
Partizansko zdravstvo je bilo vsega občudovanja vredno. Preudarna organizacija, borna bolnišnična bivališča, komaj verjetna konspirativnost, skromna oprema, do zadnjega diha predano zdravstveno osebje z zaupanja vrednim okoliškim prebivalstvom je zagotavljalo dragoceno pomoč ranjencem in jih usposabljalo za nadaljnje boje. Da bi otel pozabi celi vrsti partizanskih bolnišnic, posejanih po snežniških gozdovih, se je lotil pomembnega in hvalevrednega dela naš rojak Dimitrij-Mitja Jerič in avtorsko pripravil besedila in geodetske podlage za knjigo Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom.
Knjigo je Jerič izdal lani v samozaložbi v 1.100 izvodih, predstavitev pa je doživela 9. julija lani na Županovem lazu v Loški dolini. Kot pravi, jo je posvetil »vsem ranjencem, osebju pa tudi prebivalcem Bab-ne Police, Babnega Polja, Prezida in drugih krajev ter organizacijam OF slovenskega naroda, ZMS, AFŽ, RK in partizanskim enotam, ki so bolnišnice oskrbovale in varovale«. Kratka kronika pripoveduje o nastanku in razvoju partizanskih bolnišnic od srede 1942. do začetka l944., ko je oskrbo ranjencev in bolnikov iz bolnišnic Stari trg, Podgora, Pudob in Podob prevzela tista v Starem trgu, ki je imela barako za kirurške posege. Ranjence so
zbirali v Babnem Polju, pozneje v Prezidu, in jih konspirativno (zavezali so jim oči) prevažali v bolnišnice. Decembra 1943. so blizu Babnega Polja organizirali celo lekarno, imenovano Planjava. Julija 1944 so jih z letališča Nadlesek z letali prevažali v zavezniške bolnice v južno Italijo. Pozimi 1944/45 pa so štiri transporte ranjencev in bolnikov prestavili v Belo krajino. Leta 1945 so ranjence iz snežniških gozdov in Starega trga prepeljali v Ljubljano. Knjiga dalje navaja zdravstveno osebje, med katerim je bilo deset zdravnikov (tudi dr. Aleksander Gala-Peter), dva magistra farmacije in trije medicinci.
Posebej so popisane bolnice Soške lokvice, Na Požarju, Pri mrliču, Ute, Pudob, Podgora, Hrib in lekarna Planjava. Pot do vsake je opisana in kartografsko prikazana z ustreznimi koordinatami in azimuti. Nazorno in natančno, kot se spodobi za nekdanjega odličnega topničarja in nič slabšega poznavalca vojaške geodezije in kartografije, kakršen je Mitja Jerič.
Tisti, ki smo imeli priložnost srečevati se in vojaško delati z Mitjem Jeričem, smo imeli tudi to srečo, da smo v njem doživljali skromnega človeka dostojanstvenih vrlin, hkrati pa vzornega vojaka s klenim razumom in neverjetno mehko dušo s preudarno srčnostjo. Morda tudi zato se je iz njega izpisala dragocena knjiga s prepo-trebno sporočilnostjo.
Marcel Štefančič
o g
p ške
(T) n
O v
fti
t
e
m b
Borci na Triglavu
Člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Logatec smo se 10. julija na Rudnem polju udeležili sklepne slovesnosti ob koncu 25. tradicionalnega spominskega pohoda na Triglav. Pohod so prvič organizirali leta 1986 v spomin na vzpon partizanskih patrulj na vrh Triglava leta 1944, letos pa je bil posvečen tudi 65. obletnici zmage nad nacifašizmom. Na Triglav se je že 9. julija povzpelo več kot 500 veteranov vojn za Slovenijo, med njimi štirje iz Logatca, Janez Slabe, Peter Čuk, Viktor Šen in Tone Koler, ki so s seboj ponesli prapor Logaškega bataljona. Tudi letos sta najdaljšo pot prehodili pohodniški skupini primorskih veteranov, ki sta iz Ankarana in Nanosa krenili že 5. julija. Prvič so se jim pridružili pohodniki iz Zasavja, Postojne in Radovljice.
V nagovoru na sklepni slovesnosti, na kateri se je zbralo več tisoč udeležencev, je obrambna ministrica Ljubica Jelušič poudarila, da je zelo pomembno, da pri pohodu sodelujejo ZZB za vrednote NOB in obe veteranski organizaciji, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever, ter Zveza slovenskih častnikov. »S tem povezujem partizansko gibanje iz druge svetovne vojne, osamosvojitelje iz leta 1991 in vse tiste, ki se še danes borijo za ohranjanje istih vrednot, svobode, demokracije in zoperstavljanje vsem rasizmom in fašizmom,« je dejala. Izpostavila je, da so to vrednote, ki so vsajene tudi v Slovensko vojsko. Po zaključku smo se zadovoljni vrnili v Logatec, Laze in Hotedršico, prepričani, da bomo tudi prihodnje leto obiskali to tradicionalno prireditev.
Vesna Jerina, ZZB NOB Logatec
Krajevna skupnost Log-Zaplana je najmanjša v naši občini, kljub temu pa se lahko njeni prebivalci pohvalijo, da imajo urejene ceste, mladi pa prostor za druženje v prostorih stare šole. 17. septembra je stari, dotrajan Mivškov most, ki vodi do štirih hiš na robu vasi, zamenjal novi, ki sta ga odprla predsednik krajevne skupnosti Bojan Marinč in župan Janez Nagode. To je drugih od štirih mostov, ki bodo zamenjali stare, večji del sredstev, 24 tisoč evrov, pa je prispevala občina.
Besedilo in foto: Brane Pevec
Bobnarski festival 2010 - Manj je več
Na Travnem vrhu so odmevali zvoki bobnov. (foto: Olah Ildi)
Bobnarski festival, kot sva ga leta 2000 poimenovala s soorganizatorjem Boštjanom Kržišnikom, bobnarjem legendarne skupine Neki Druzga, smo 21. avgusta že desetič pripravili na Travnem vrhu pri Hotedršici. Kot vedno je bil tudi letos to prav poseben dogodek.
Festival je bil prvič na jasi pred opuščeno kasarno, saj bi v njej preveč odmevalo.
Prišli so profesionalni, amaterski ter ljubiteljski glasbeniki, tudi ugledna imena, kot so Tomi Purič, Igor Bezget, Gašper Kr-žmanc, David Morgan in drugi. Festival so popestrili člani odlične zasedbe Abstrakt, Urban Brenčič, Dejan Lušina in Nace Nagode, s katerimi smo se sprehodili vse od punka, rocka in metala do raggae ritmov. Zaključek večera je pripadel članom elegantne zasedbe Lybra, Gašperju in Mihi
Kržmancu ter Alešu Kuncu, s katerimi smo ob soju bakel in ognja z ritmi jazza in soula večer zaključili v prijetni harmoniji. Letošnje leto sva z Boštjanom festival poimenovala Manj je več, saj smo težili k temu, da smo postopoma prehajali iz tišjih zvokov in počasnejših ritmov v trše in hitrejše.
Prvi bobnarski festival se je imenoval Razkoljimo nebo z zvoki krvi - predstavljate si, kakšni zvoki so prihajali iz kasarne. Če vas nenavadna glasbena popotovanja zanimajo, se lahko festivala udeležite naslednje leto, ko naj bi bil še bogatejši in bolje organiziran.
Že od začetka tega tisočletja se v poletnem mesecu avgustu globoko v gozdu na območju medvedov, pred staro italijansko kasarno iz obdobja rapalske meje, vsako leto odvije svojevrsten glasbeni dogodek. Pred obzidjem kasarne se postavi 3 do 5 baterij bobnov, iz katerih sestavljamo najrazličnejše ritme vseh glasbenih zvrsti in zvoke, s katerimi zapolnimo prazen prostor v teku ritma. Letos sta se tem hitrote-kočim ritmom pridružila še baskitarist in kitarist. Glasbeniki in stili igranja se menjajo na približno 30 minut oziroma, ko se ideja izpelje do konca.
Matjaž Merlak
Harmonika na Kredarici
N'eumorni vrhniški zanesenjak Franc Gorenc je letos udejanjil zamisel imeti v domu na Kredarici harmoniko, ki naj krajša čas in spodbuja veselo razpoloženje med obiskovalci te najvišje slovenske planinske postojanke. Radodarnost dona-torjev je bila tolikšna, da sta bili kupljeni dve harmoniki pa še pošteno ozvočenje za povrh. Pisec mnogih besedil Zvonko Če-mažar je za to priložnost spisal besedilo, Marko Škrlj ga je prelil v melodijo, zboru Notranjska pa je pripadlo, da je smela pesem sredi avgusta prva zapeti na skromni slovesnosti ob predaji harmonik upravniku doma.
Ob dogodku so spregovorili organizator Franc Gorenc, Christian Zeichen, ki se je za denar potrudil na Koroškem, zahvalil se je upravnik doma Dušan Vidmar, Notranjska pa je zapela pet pesmi. Po koncu se je pesem ob vižah harmonikarjev razlegala še pozno v jasno noč.
Naslednje dopoldne je bila maša ob osemnajstletnici posvetitve nove triglavske kapele. Somaševanje je vodil dolgoletni, skoraj legendarni dovški župnik Franc Ur-banija. Že na začetku je izrazil veselje, ker
bo sodeloval tudi zbor. »Maša brez petja je kot žganc brez zabele,« je iskrivo namignil. Harmoniki naj bi sicer bili predani namenu že dobrih štirinajst dni prej, vendar je na Kredarici zapadlo skoraj četrt metra snega in je bil dogodek tedaj odpovedan. Ker pa smo pevci imeli nahrbtnike že pripravljene, smo se odpravili na Viševnik in
Debelo peč.
Dvodnevno pohajkovanje po neposredni soseščini slovenskega gorskega očaka se je zboru zapisalo med nepozabne spomine. Toliko poslušalcev, kot jih je imel na poti na Debelo peč, ne zbere zlepa. Pa tudi toliko pesmi ne odpoje niti na dveh, treh koncertih. Jasno vreme z razgledi daleč v Avstrijo, po celotnem vencu naši gora, do Učke in Dolomitov, mala reka planincev, ki so hiteli na Peč in z nje, in pesem, ki nam je kar sama vrela iz src in grl, so navduševali vse. Na vsakih sto višinskih metrov smo
imeli koncertino, prisluhnilo mu je po deset, dvajset pohodnikov na poti pod nami in prav toliko nad nami. Med petjem menda niti eden ni šel brezbrižno mimo! Zares, bogato in srčno doživetje.
Janez Gostiša
^	tF
Letošnji avgust je gobarjem postregel z obilico gob, med katerimi je bilo največ gobanov. Jurčki so zaradi obilice vlage, toplote in sparine pognali po obronkih logaških gmajn, tako da so jih nabirali celo tisti, ki se sicer le občasno ukvarjajo z nabiranjem gob. Na fotografiji Pavle Keržič z gobami, ki jih je nabral samo na svoji parceli.
Besedilo in foto: France Brus
e b
p e
v
o n
š
a g
o L
Začel se je tretji festival 4saxess
Festival ponuja obilo kakovostne glasbe različnih glasbenih zvrsti
V želji, da bi občinstvu v logaški občini in okolici ponudili zanimive in kakovostne glasbene dogodke, je vodja festivala Lev Pupis v goste povabil več priznanih glasbenikov. Ker meni, da so kulturne prireditve pomemben del izobraževanja mladih, je k sodelovanju povabil tudi logaške osnovne šole. Kot pravi, so se dobro odzvale vse tri, tako dolnje- in gornjelogaška kot tudi rov-tarska. Prav za otroke so pripravili koncertno matinejo, na kateri se bo med drugimi s pesniškimi deli predstavilo domače literarno društvo Zeleni oblaki.
Festival, ki bo trajal vse do 4. decembra, se je 24. septembra začel s seminarjem za klarinet in saksofon, na katerem so predavali člani zasedbe uveljavljene mednarodne skupine Eurosax. Vrhunski glasbeniki, ki prihajajo iz Madžarske, Švice, Italije in Slovenije,
so se dan pozneje, 25. septembra, predstavili tudi s koncertom ob slavnostnem odprtju festivala, ki je bilo v vasici Kuren nad Vrhniko.
Že 23. oktobra sledi koncert komorne glasbe v glasbeni šoli v Logatcu, na katerem se bodo predstavili duo Matjaž Porovne na violini in Jan Sever na klavirju, La Belle Trio, kvartet saksofonistov 4saxess in zasedba Le Arch en Ciel, v nadaljevanju pa lahko pričakujemo še jazz maraton, na katerem bomo ves vikend uživali ob glasbi Big banda Won-derbrass Logatec, Big banda Konservato-rija za glasbo in balet Ljubljana, Big banda Vox, Grooves United in Big banda Vrhnika. Decembra bo na dan kulturnega praznika koncert z gostujočim umetnikom Francom Pupisom, festival pa se bo zaključil s slavnostnim koncertom Komornega godalnega orkestra Slovenske Filharmonije.
Anita Ilić
Vodja festivala Lev Pupis. (foto: osebni arhiv)
Septembra se je začel mednarodni glasbeni festival 4saxess, ki ga že tretje leto zapored organizira glasbeno društvo Akcent iz Logatca. V sodelovanju z logaško glasbeno šolo ter ob podpori občine Logatec in ministrstva za kulturo so festival zastavili v velikem obsegu, saj ponuja koncerte različnih glasbenih zvrsti ter se je v letošnjem letu razširil tudi na Vrhniko.
3. glasbeni festival 4saxess
23. 10. Vikend komorne glasbe (Duo Matjaž Porovne-violina, Jan Sever-klavir, La Belle Trio, Kvartet 4saxess, Le Arch en Ciel), Glasbena šola Logatec.
26. 11, 27. 11. Jazz maraton (Big bang KGBL, Wonderbrass, Big band Vox, Grooves United, Big band Vrhnika), Narodni dom Logatec.
3.12., 11.00 Matineja za OŠ s Komornim godalnim orkestrom Slovenske Filharmonije, sodeluje društvo Zeleni oblaki, večnamenska dvorana Logatec. 3. 12. Koncert ob 60-letnici Franca Pupisa: Vonj Romantike, Narodni dom Logatec. 4.12. Gala koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije in slavnostni zaključek festivala, Narodni dom Logatec.
o g
p ške
(T) n
O v
fti
Godbeniki so predstavili nov CD
Logaški godbeniki na odru Narodnega doma. (foto: David Kunc)
Godbeniki Pihalnega orkestra Logatec pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika so na koncertu 18. septembra na odru Narodnega doma predstavili nov CD z naslovom Pihalni orkester Logatec na koncertnih odrih v živo. Godbeniki so v goste povabili Mešani pevski zbor Kulturnega društva Adoramus, ki je prav tako predstavil svoj CD Stoletje ljubezni, ki ga je pred kratkim izdal ob stoletnici dolnjelogaške župnije, in odlično sopranistko Rebeko Hren Dragolič.
Koncert se je začel s videoprojekcijo o KUD-u Adoramus. Po projekciji so na oder stopili pevci in pevke mešanega pevskega zbora. Po zborovskem nastopu so si obiskovalci ogledali videoprojekcijo o pihalnem orkestru in njegovih uspehih in prisluhnili igranju godbenikov. Koncert sta glasbeni zasedbi sklenili skupaj. Koncert, ki je bil posvečen prazniku občine Logatec, je bil kljub slabemu vremenu solidno obiskan. CD plošči, ki sta jih izdali zasedbi, sta še vedno naprodaj. Tako godbeniki kot pevci pa si želijo vnovičnih skupnih nastopov.
David Kunc
Moj skrivnostni portret ali levi prilastek desne roke
Logaško poletje ne mine brez Literadi-ja, literarnega večera mladih avtorjev, ki ga pripravlja Literarno društvo Zeleni oblaki. V Grajskem parku so se mladi ustvarjalci na večeru z naslovom Moj skrivnostni portret ali levi prilastek desne roke predstavili 25. avgusta. To je bil večer poln pozitivne energije, navihanih čustev in mladosti, ki se zliva s starostjo. Šest avtorjev se je predstavilo v vezani in nevezani besedi, kitarist Žan Bezek je poskrbel za glasbeni del, za večplastnost dogodka so poskrbele projicirane portretne fotografije, ki jih je posnel Anže Vrabl. Večer je povezovala Anja Sedej, ki je z vsakim avtorjem spregovorila par besed, imela pa je tudi kratek tečaj o slovnici.
Najprej sta svoje portrete v vezani besedi predstavili Eva Bezek in Gaja Rupnik Caruso pa tudi Tomaž Ivič, ki je presenetil z novo frizuro in kratkim nastopom.
Najmlajši nastopajoči, Jan Martinšek, je na Anjino vprašanje, če želi biti nesmr-
Portretov niso ustvarjali le nastopajoči, ampak tudi gledalci. (foto: Brane Pevec)
ten, odgovoril: »Ja, a ne čisto«. Timu Ur-šiču so besede kar letele iz ust, kar je bilo nujno, saj je imel veliko za povedati, Gal Oblak pa je svoje pesmi zapel ob spremljavi kitare. Mlade literate je portretiral Vid
Sark, ki bo portrete predstavil decembra. Portretov pa niso ustvarjali le nastopajoči, ampak tudi gledalci, ki so v začetku večera dobili papir in oglje.
Brane Pevec
Ex tempore mladih
V Sončni hiši (Logatčani jo poznajo kot Stara občina) so 14. septembra odprli slikarsko razstavo Ex tempore, na kateri je razstavljalo 18 mladih slikarjev; deset z osnovne šole 8 talcev (Lea Nemec, Edina Grošič-Šen, Špela Pečkaj, Neja Petrovič, Nina Nagode, Vesna Teja Ristič, Tjaša Arh, Špela Kodermac, Jon Rok in Veronika Černe), osem pa iz osnovne šole Tabor (Brigita Gantar, Sabina Rupnik, Matic Klevišar, Katarina Igličar, Kristjan Slabe, Nastja Trček in Jan Martinšek). V okviru dnevov evropske kulturne dediščine so ustvarjali na temo boja proti revščini in socialni odrinjenosti v povezavi s socialno-kulturno dediščino. Vsem raz-stavljalcem je priložnostna priznanja predala vodja logaške izpostave JSKD Tanja Pina Škufca, ki je tudi spregovorila o smiselnosti razpisne tematike in o učinkovitih vsebinskih rešitvah mladih likovnikov.	mAš
Iz iskanja v še ne najdeno
Adriano Janežič, karikaturist in ilustrator, Ljubljančan, ki zadnje tri leta živi v Logatcu, je ob vstopu v novo šolsko leto v Stekleni dvorani razstavil svoje ilustracije, ki so bržčas bolj namenjene odraslim kot otrokom, na kar se je sicer sklicevalo vabilo k ogledu razstave. Odprli so jo 1. septembra z glasbenim duom Bojan Šen-Vid Sark z izvedbo liričnih avtorskih in irske skladbe v lastni obdelavi. Slikarja pa je predstavila Tanja Pina Škufca, vodja logaške JSKD. Slikar, ki ima za seboj več književnih projektov in je prejemnik nagrade za izvirni strip natečaja Nedela, je razstavil slikovito barvitost skoraj basenskih zgodb iz živalskega sveta, slikovita srečanja z živalmi po vsakdanjem in manj vsakdanjem svetu pa s pravcatimi klepeti z živalmi, ki se skoraj neopazno transformirajo v nenavadne, skoraj groteskno personificirane karikature brez besed. Karikature pa s humoriziranimi besedili zaidejo mestoma v hoteno ali nehoteno pedagoško edukativnost.	mAš
Najboljše so postavili na ogled
V galeriji Hiša sonca v Dolnjem Logatcu sta 24. avgusta Knjižnica Logatec in logaški sklad za kulturne dejavnosti Logatec pripravila razstavo del udeležencev fotografskih delavnic, ki jih je spomladi vodil Rafael Marn. Hana Brus, Domen Brus, Marta Cigale, Andreja Čuk, Luka Gabrovec, Luka Jereb, Zlatko Kampuš, Gvido Komar, Elena Kuzmina, Ljubica Krivec, Rudi Lipovec, Terezija Mezeg, Rok Mihevc, Špela Mo-roz, Jože Omerzu, Marjeta Ovsec, Drago Peršl, Zala Rupnik, Sonja Trček, Vida Trček, Luka Volk in Peter Žigon so se predstavili s po tremi fotografijami.
Fotografije so nastajale bodisi na 30-urnem tečaju ali pa v poletnih dneh na morju, v planinah in doma. Razstavo je odprla Tanja-Pina Škufca iz logaškega JSKD, ušesom prijetne melodije pa sta iz klarinetov izvabila mlada člana Pihalnega orkestra Logatec, ki ga vodi profesor Marjan Grdadolnik, Lovrenc Fortuna in Miha Nagode.
Rafael Marn je bil s tečajniki zadovoljen in je ob odprtju dejal, da se je od njih tudi sam marsičesa naučil. O vprašanju o prednostih in slabostih digitalne fotografije pa meni, da smo včasih vzeli na dopust pet filmov, zdaj pa napravimo 1.500 posnetkov, potem pa je treba doma vsakega pogledati, kar nam vzame kar precej časa.
Nekaj časa pa si bodo morali vzeti tečajniki, ki bodo želeli svoje znanje nadgraditi jeseni. Od 15. do 17. oktobra Zavod za intelektualne dejavnosti Ad Pirum v Centru vojnih veteranov Slovenije organizira tridnevno delavnico fotografiranja v naravi, ki jo bo vodil Marn. Več informacij najdete na spletni strani www.adpirum.si.
Brane Pevec
e b
v o n
š
a g
o L
Odbojkarji z novim vodstvom in novim zagonom
Klub je prevzela nova ekipa, imajo tudi novega trenerja
o g
p ške
(T) n
O v
fti
Po nekaj turbulentnih letih v Odbojkarskem klubu Logatec, ko je prva ekipa igrala celo v prvi ligi, nato pa izpadla in padla v tretjo ligo, ter po ponesrečeni izbiri tujega trenerja, je začasna uprava z Andrejem Volpijem na čelu sklicala skupščino kluba, na kateri smo izvolili novo vodstvo.
Odbojkarski klub je prevzela nova ekipa, ki je imela pod vodstvom predsednika Simona Štravsa težko nalogo, saj se je nabralo veliko neporavnanih obveznosti pa tudi zaupanje med igralci in trenerjem Nikola-iem Podzniakom je bilo že močno načeto. Nova uprava si je zastavila na videz nemogočo nalogo: rešiti klub pred bankrotom, najti novega, ustreznejšega trenerja ter zastaviti načrtno in kakovostno delo z mladimi, ne le v Logatcu, ampak tudi v okolici, ter tako postaviti klub na trdne temelje.
Spomladi in poleti je upravi s trdim delom uspelo najti rešitve za dolgove kluba, ki jih je v veliki meri že odpravila. Maja in junija se je za novega trenerja pojavljalo več imen, na koncu pa je klub podpisal pogodbo s priznanim trenerjem Markom Brumnom, profesorjem matematike in fizike na OŠ Karla Destovnika Kajuha Ljubljana, ki je bil zadnjih šest let trener prvoligaške ekipe Astec Triglav iz Kranja in je z njimi krojil vrh prvoligaške končne razvrstitve. Brumen je znan po natančnem, analitičnem delu z veliko mero pedagoških izkušenj, zato je uprava
Ana Kosijer je 17. in 18. julija na državnem prvenstvu v Kranju med mlajšimi deklicami, letnik 2000, dosegla izvrstne rezultate. V plavanju hrbtno na 50m je bila 42., v plavanju prsno na 50 m 29., v plavanju prosto na 100 m 36., v štafeti 4 x 50 m mešano pa 14. Zaradi svojih uspehov je letos napredovala selekcijo višje in tekmuje v četrti selekciji. Na fotografiji Ana v bazenu GRC Zapolje.
Besedilo in foto: David Kunc
Pozdrav z ekipo Prvačine pred začetkom tekme. (foto: Boštjan Martinčič)
prepričana, da je pravi trener za mlado in perspektivno logaško ekipo.
Veliko dela smo vložili tudi v odbojkarsko šolo, ki bo povezovala ekipe iz okoliških osnovnih šol ter tako širila bazo in kakovost dela z mlajšimi igralci. Prav širina in število mladih igralcev pa poleg strokovnega dela trenerjev in načrtnega dela uprave zagotavljata pozitivni razvoj logaške odbojkarske tradicije.
Mladinsko-članska ekipa je s pripravami začela že 16. avgusta. Najprej so bila na vrsti testiranja, nato so nadaljevali po programu trenerja. Selekcija kadetov in starejših dečkov, ki jo vodi Miha Blaznik,
je s treningi začela 30. avgusta, ostale selekcije pa 6. septembra.
Naši igralci in igralke trenirajo 3-, 4-ali 5-krat na teden in hodijo na uradna državna tekmovanja. V klubu največ pričakujemo od zelo perspektivne ekipe starejših dečkov in mladincev. Obe selekciji bi se morali boriti za sam vrh. Veliko dela bomo usmerili v člansko ekipo, s ciljem, da bi se borili za vrh 3. lige. Najmlajši, stari do 12 let, pa bodo svoje znanje poleg uradnih tekmovanj dokazovali tudi na treh odbojkarskih olimpijadah, ki jih bo organiziral naš klub.
Boštjan Martinčič, OK Logatec
Članica Enote reševalnih psov Športno kinološkega društva Logatec Jasna Šporar je s psičko Blum na FCI ekipnem svetovnem prvenstvu v
Italiji dosegla odlično tretje mesto. Prvenstvo je bilo med 19. in 22. avgustom, na njem pa so bile ekipe iz Evrope, Južne Amerike in Azije.
Poleg Jasne Šporar sta v ekipi sodelovala še Kaja Toroš in Zoran
Janžovnik.
Besedilo in foto: Nadja Žlender, ŠKD Logatec
Z optimizmom v novo sezono
Smučarji tekači uspešno začeli novo sezono - Domov so že prinesli nekaj odličij
Tekmovalci in tekmovalke Tekaško-smučarskega kluba Valkarton Logatec so po uspešnih in napornih poletnih treningih in pripravah začeli s jesenskimi tekmami za pokal Geoplin. Domov so se vrnili s številnimi odličji, zato glavni trener Tomaž Uršič na sezono gleda optimistično.
1.	septembra so Logatčani začeli z tekmovanji na tekaških rolkah. Prvo tekmo so imeli v BTC-ju v Ljubljani, od kjer so se vrnili z nekaj vidnimi rezultati. 1. mesta so zasedli Žiga Igličar med mlajšimi dečki, Matic Slabe med mlajšimi mladinci in Rok Tršan v absolutni konkurenci pri moških, Eva Sever Rus pa je bila v absolutni ženski konkurenci tretja. Že 4. septembra so se tekači pomerili na 18. tradicionalnem rol-karskem tekmovanju v Tržiču. Tekma sicer ni štela za poletni pokal, a so se Logatčani tudi na njej odlično odrezali. Med mlajšimi mladinci je zmagal Miha Šimenc, med starejšimi mladinkami Eva Sever Rus, med starejšimi mladinci pa Rok Tršan, ki je bil absolutni zmagovalec v moški konkurenci. Pri juniorjih je bil najhitrejši Matej Šimenc.
2.	mesto sta osvojila Žiga Igličar med mlajšimi dečki in Špela Molk pri mlajših mladinkah, tretji pa so bili Lovro Malnar pri mlajših mladincih, Matjaž Gorjanc pri starejših mladincih in Boštjan Klavžar pri juniorjih.
Nato se je tekaška karavana čez teden dni, 12. septembra, preselila v domači Logatec, in sicer v Zapolje, kjer je bila 2. tekma
S prve tekme za pokal Geoplin so se Logatčani iz Ljubljane vrnili z nekaj vidnimi rezultati. (foto: David Kunc)
za pokal Geoplin. Tekmovalci TSK Valkar-ton so znali izkoristiti prednost domačega terena. Prva mesta sta osvojila Miha Šimenc med mlajšimi mladinci in Rok Tršan v absolutni moški konkurenci, drugi so bili Dejan Hladnik med cicibani na rolerjih, Žiga Igličar med mlajšimi dečki in Lovro Malnar med mlajšimi mladinci. Tretja mesta so zasedli Robi Rupnik med cicibani na rolerjih, Matic Slabe med mlajšimi mladinci, Matej Šimenc med juniorji in Eva Sever Rus med starejšimi mladinkami.
Glavni trener TSK Valkarton Tomaž Uršič na novo sezono gleda »z zmernim optimizmom«. »Vsak ima visoko postavljene cilje. Prvi ekipi sta dodobra zapolnjeni, pridobili smo celo dva nova člana,« je povedal Uršič. S pridobivanjem novih članov imajo sicer nekaj težav, saj se mladi nekoliko težje odločajo za tako napo-
ren šport, kot sta smučarski tek in biatlon. »Vendar bomo poskušali ta, resnično lep šport z intenzivnimi akcijami približati otrokom.« Priprave na novo sezono so v celoti izpolnili, veliko tekmovalcev je v selekcijah Smučarske zveze Slovenije in vstopili so v drugi, specialni del pripravljalnega obdobja.
Vasja Rupnik še naprej vztraja v A bi-atlonski ekipi in je odločen posegati po visokih uvrstitvah v svetovnem pokalu. »Zelo dobro gre tudi našim tekačem, predvsem Roku Tršanu, ki je na letošnjih pripravljalnih tekmah praktično nepremagljiv,« še pravi Uršič. Pretežni del jesenskega treninga bodo opravili v okolici Logatca, predvsem na rolkah ter s hojo in tekom s palicami. »Vzdušje v ekipah je na visokem motivacijskem nivoju,« dodaja Uršič.
David Kunc
Začenjajo se tečaji karateja
Osnovni namen treniranja je izogibanje nasilju - Treningi so primerni tako za fante kot dekleta
Karate klub Logatec in Karate akademija Pantera vpisujeta v začetni tečaj tradicionalnega Shotokan karatej a. V našem klubu karate že več let trenira veliko število članov, od 5. leta starosti do osnovnošolcev in odraslih. Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine, tako za fante kot dekleta (v zadnjih letih se povečuje število deklet, kar nas še posebej veseli). Ker karate temelji na etičnih principih, je osnovni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neagresivni uporabi tehnik. S pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika) poskušamo predvsem premagovati lastne
slabosti (strah, pomanjkanje koncentracije, volje, zato predstavlja odličen sistem vzgoje, razvoj motoričnih (moč, gibljivost, vzdržljivost, in funkcionalnih sposobnosti (izboljšanje srčnožilnega in dihalnega sistema). Skozi skrivnosti kara-teja vas bo vodil izkušen inštruktor Boris Peček, mojster Shotokan karateja 3. dan, ki že več kot 15 let poučuje v notranjski regiji. Vsakemu ljubitelju te borilne veščine želimo ponuditi kakovostne treninge, tudi v rekreativni obliki. Organiziramo tudi družabne aktivnosti za člane. Avgusta smo imeli že sedmo poletno šolo karateja in športnih aktivnosti v Poreču. S treningi začnemo 5. oktobra, nove člane pa bomo
vpisovali do 10. oktobra. Informacije lahko dobite na e-pošti boris_pecek@t-2.net ali po telefonu 031 641 200.
Boris Peček, Karate klub Logatec
Treningi
•	mala telovadnica športne dvorane pri OŠ 8 talcev (1. nadstropje) osnovnošolci - začetniki: sreda 14.30-15.30 odrasli: ponedeljek in sreda 19.00-20.00
•	športna dvorana OŠ Tabor osnovnošolci - začetniki: sreda 13.10-14.10
e b
p e
v o n
š
a g
o L
Otroci iz Rovt na planinskem taboru
V letošnjem letu smo v Planinskem društvu Rovte za otroke pripravili planinski tabor. Za tabor so se odločili otroci, stari od 6 do 14 let. V kombija smo zložili prtljago in se poslovili od staršev. Polni pričakovanj in novih doživetji smo komaj čakali, da se odpeljemo. Pomahali smo staršem in dvourna vožnja se je pričela. Prvi postanek je bil v Bači pri Modreju. Ustavili smo se pod dolgim in visokim železniškem mostom. Pili smo sok in malicali. Odšli smo do bližnje reke in opazovali kopalce. Tudi nas je zamikalo, toda nadaljevati smo morali vožnjo. Po nekaj kilometrih glavne ceste smo krenili in se po ožji cesti in se skoz gozd pripeljali do postojanke Most na Nadiži. Namestili smo se in začeli raziskovati okolico.
Na igrišču smo imeli prvi sestanek. Razdelili smo si naloge in življenje v taboru se je začelo. Igrali smo nogomet, odbojko, košarko, plezali smo in pomagali pri pripravi kosila, postavili šotore, nabirali suhe veje v bližnjem gozdu. Po kosilu smo šli na krajši sprehod do reke Nadiže, v kateri smo se namakali in potapljali. Pred večerjo so nam planinski vodniki reševalci iz Ajdovščine predstavili svojo opremo. Zvečer smo, čeprav je bilo še vedno toplo, zakurili ogenj, se ob njem pogovarjali, se smejali in plezali po vrvi. Prvo noč smo prespali v šotorih. Poslušali smo glasove okrog nas, pa tudi mi smo dolgo v noč klepetali in se smejali.
Naslednji dan smo zgodaj vstali in si pripravili nahrbtnike. Odpeljali smo se v Italijo, v kraj Brezje. S parkirišča smo se peš odpravili na Breški Jalovec. Kljub soncu je bila pot v hrib pri-
Malo utrujeni, a zadovoljni na vrhu Breškega Jalovca.
(foto: Matjaž Trpin)
jetna, opazovali smo cvetlice, ptice in pokrajino pod nami. Po izletu se je prileglo kopanje, ki pa je bilo prav posebno. V reki Nadiži je blato, za katero pravijo, da je zdravilno in dobro za lepoto. To blato je uporabljala že Marija Terezija. Privoščili smo si blatno kopel, prav sproščujočo po dopoldanskem naporu. Bližal se je dan odhoda. Bil je deževen dan, izkoristili smo ga tako, da smo se odpravili v muzej Mazora v Breginju. Po ogledu smo se odpravili proti domu. Trije dnevi so kar prehitro minili in bi v postojanki Most na Nadiži še ostali. Pa naslednje leto^
Martina Trpin
o g
p ške
(T) n
O v
fti
t
e
m b
Taekwondaši so se pomerili v Logatcu
Logaško društvo Tae kwon-do Tempo je 18. septembra prvič pripravilo mednarodno tekmovanje v taekwondoju Tempo open, z uspešnostjo katerega so zelo zadovoljni. Veseli jih tudi, da so se na tekmovanju, na katerem so sodelovali tekmovalci iz 15 slovenskih, hrvaških in srbskih klubov, njihovi člani odlično odrezali (na fotografiji Liza, Katja, Paskal, Dino, Luka, Kristjan, Vito in Tadea). Med drugim je bil logaški klub ekipno na prvem mestu, njihova tekmovalka Selina Samardžič pa najboljša med mladimi kadetinjami. Letos so se v borbah pomerile le seledk-cije kadetov in mlajših kadetov, kot pravi Peter Letonja iz kluba, pa so se odločili, da bodo mednarodno tekmovanje organizirali tudi prihodnje leto, ko bodo dodali še selekcijo juniorjev.
pet, foto: Peter Letonja
Uspešno na triatlonu jeklenih
Letošnjega 24. Triatlona jeklenih sta se 28. avgusta med 123 triatlonci in 40 štafetami udeležila tudi Logatčana Ivan Per-govnik in Rafael Marn. Proga je bila zaradi obilice dežja zelo težavna, saj so bile skale in pot zelo spolzke. Na edinstveni preizkušnji najbolj vzdržljivih pod Triglavom je že četrtič zmagal bia-tlonec Janez Marič, ki je za 8 kilometrov veslanja, 16 kilometrov gorskega kolesarjenja in 8 kilometrov teka do Vodnikove koče porabil 2.21.30. Pergovnik (na fotografiji), član GRC Zapolje, je dosegel čas 3.13.33 in v kategoriji 55-60 let zasedel odlično 2. mesto, skupno pa je bil 60. Marn je po veslanju in kolesarjenju pretekel okoli dva kilometra, nato pa je moral zaradi krčev v nogi odstopiti.
SkiVan, foto: osebni arhiv
Od Logatca pa do Triglava
Pod vodstvom Janeza in Tomaža se nas je 21 logaških planincev, tudi 16-letni Matevž, 21. avgusta odpravilo na 23. štiridnevni pohod iz Logatca na Triglav. Dolgoletni vodja pohoda Janez Slabe je del prtljage s kombijem odpeljal do Uskovnice. Tempo je določal prekaljeni in najstarejši pohodnik Viktor Šen. Po dobrih dveh urah smo se ustavili na Tratah, kjer sta nas zakonca postregla s toplo špehovko in ta kratkim. Po krajšem jutranjem zajtrku smo pot nadaljevali prek Dol in Gor, se ustavili v Idršku in imeli na Sivki kosilo.
Pot smo nadaljevali do Bevkovega vrha in se odžejali s pijačo, ki nam jo je prinesel Janez. Med spustom v dolino jih je nekaj dobilo žulje na nogah. Med potjo proti Cerknemu smo v gozdu nabrali veliko gob. Pri hotelu so pohodnika Rajka pričakali prijatelji s trobentačem. Proti večeru smo prišli do Obidovih v Labinju. Gospodinja na najviše ležeči kmetiji, Cvetka, je pripravila dobro večerjo. Večina je prespala na seniku, drugi v hiši. Naslednji dan smo odšli na dve uri oddaljen Porezen in se ustavili v planinskem domu, kjer so se zbirali obiskovalci vsakoletne proslave.
Po skupni malici smo se spustili v dolino. V Planinskem domu Petrovo brdo smo imeli toplo opoldansko malico. Noge smo si ohladili v mrzli studenčnici. S svežimi močmi smo nadaljevali proti Bohinjski Bistrici in se pozno popoldne ustavili na kmetiji v Nemškem Rovtu, kjer sta Bojan in Robert pripravila obilno večerjo. Obiskal nas je župnik v Sorici, Logatčan Mirko. V ponedeljek smo se odpravili do Bohinjske Bistrice; sredi dopoldneva smo se ustavili še v Srednji vasi, kjer nas je zapustil ožuljeni Rajko. V sončnem vremenu smo po markirani poti prišli do koče
Deset planincev se nas je 11. junija pod vodstvom Alenke Mrak odpravilo na Špik Hude police (2.531 m). Startali smo s planine Pecol v Italiji. Po strmem pobočju nas je lepa mulatjera popeljala proti vrhu. Pot ni markirana, a je dobro izhojena. V lepem dopoldnevu smo uživali ob pogledu na raznovrstno gorsko cvetje. Presenečali so številni gamsi, glasni so bili tudi svizci. Po treh urah hoje smo prišli na vrh, kjer je razgled zastirala megla. Sestopili smo po isti poti in se ustavili v koči Giacomo di Brazza, 20 minut od parkirišča na planini Pecol. Pivo imajo po 4,5 evra, če ješ hrano iz nahrbtnika, zaračunajo 3 evre. Ob povratku smo si ogledali turistično naselje na Nevejskem prevalu, za daljši čas smo se ustavili pri Rabeljskem jezeru in si v njem ohladili noge, Zvonka pa je celo zaplavala.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek, PD Logatec
Utrujeni, a zadovoljni po štiridnevnem pohodu do Triglava. (foto: arhiv Marinke Petkovšek)
na Uskovnici. Nahranili in odžejali smo se iz skupne zaloge. Nepotrebno prtljago smo odložili v kombi, ki ga je Janez odpeljal na Rudno polje.
Prek planine Konjščica smo šli do 3 ure oddaljenega Vodnikovega doma. Vreme se je spremenilo, zavel je mrzel veter in podile so se megle. Okoli 20. ure smo prišli v polno zaseden dom Planika pod Triglavom, kjer smo se srečali z Robertom in Tonetom. Četrti dan, v torek zjutraj, smo v hladnem vremenu z močnimi sunki vetra šli po dobro zavarovanem grebenu do Malega Triglava (2725 m). K slabim razmeram je pripomogla gosta megla, zato se je vodnik odločil za sestop. Nekaj jih je odšlo na vrh Triglava, kjer ni tako močno pihalo. Brez nezgod smo nadaljevali do Planike, Vodnikovega doma in nad Konjščico do Rudnega Polja. Janez je vpisal datum pohoda v knjižico pohodov na Triglav ter razdelil spominske majice in kapo.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
Na Ovčjem vrhu
N'a zgodnje nedeljsko jutro 18. julija, smo logaški planinci planinarili na Ovčjem vrhu (2024 m) v Avstriji, enem od vrhov Kozjaka, na jugu Koroške v osrčju Karavank. Pod vodstvom Dušana Jozlja smo se peljali skozi Ljubeljski predor v Avstrijo in v Žabnico v dolini Poden. V zameglenem jutru z rahlim rosenjem smo se s planinsko opremo podali na vršac. Najprej smo hodili po dolini in se nato po markirani krušljivi poti dvigali vse više. Okoli sto metrov smo hodili ob jeklenicah, prišli na preval in na planino, kjer so se pasle krave in ki je bila bogata s cvetjem. Tam smo imeli krajši počitek. Nato smo po nekaj vzponih prišli do vrha, označenega s križem. Razgled na strmine Palca, Celovškega vrha, Stola, Vajneža je preprečila nenadna megla, pogled na Celovško kotlino pa je bil lep. Po sestopu na Mačensko planino smo občudovali cvetočo arniko. Ustavili smo se v Celovški koči. Ozračje se je ohladilo, zato smo kmalu nadaljevali pot in se vrnili do avtomobilov. V bližini smo si ogledali Jezerce (Morsko oko). Med vožnjo proti domu smo si v Podlju-belju ogledali Tominčev slap.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
v o n
š
a g
o L
-v*
Učenci OŠ 8 talcev skozi prenovljena vrata
Komaj so čakali, da prestopijo šolski prag. (foto: Martin Pišlar)
Učenci OŠ 8 talcev so začetek prvega šolskega dne pričakali na dvorišču. Ravnateljica Metka Rupnik jih je nagovorila z željo, da bi jim uspelo začutiti, da je šolsko leto, ki je pred njimi, nekaj posebnega ter da bi svoj vstop vanj začeli z velikim veseljem, zadovoljstvom in optimizmom. Nato je 563 učencev zakorakalo skozi prenovljena šolska vrata, ki so bila deležna številnih občudujočih pogledov. Ko je že izkušenim šolarjem prvič odzvonilo, se je v športni dvorani zbralo 73 pr-vošolcev. S plesoma Mravlje in Biba leze ter pesmicami so se jim predstavili drugo-šolci in tretješolci. Po kratkem kulturnem programu so prvošolčke sprejeli učenci šestih razredov, ki jih bodo v tem šolskem letu spremljali kot njihovi prijateljčki. Novim učencem so čestitali za vstop v šolo in jim podarili rumeno rutico. Nato pa so jih skupaj z učiteljicami odpeljali v razred, kjer jih je čakala praznična pogostitev.
Bojana Pivk, OŠ 8 talcev
-V*
Letos bo pestro tudi na OŠ Rovte
Sveže spočiti in zagoreli so se učenci in njihovi učitelji 1. septembra spet podali v šolska poslopja, ki bodo njihov drugi dom naslednjih deset mesecev. Nekoliko vznemirjeni, da bodo spet med svojimi prijatelji, so se v razred višje podali tudi učenci na OŠ Rovte. Letos je takih, ki so že dodobra spoznali utrip na šoli, 167. Z nekoliko bolj nestrpnimi in malce boječimi koraki pa je v matično šolo vstopilo 17 letošnjih prvošolčkov. Ravno toliko, da je v razredu del pouka tudi druga učiteljica. Prvošolčki so vsaj prvi dan uživali v prijetnem vzdušju, ki so ga popestrili ohrabrujoč pozdravni nagovor ravnatelja Mitje Turka in male čarovnice s pravimi metlami in klobuki iz drugega razreda. V varno zavetje učilnice sta jih popeljali učiteljici Jasmina Buh in Rezka Drmota, ki bosta z njimi skušali kar se da uspešno
o g
p ške
(T) n
O v
fti
krmariti skozi težave in radosti, ki jih prinaša prvi razred.
Sicer pa letošnje šolsko leto v šole prinaša nekaj novosti, vsaj prehrana bo za »brezplačno OŠ« nekoliko cenejša. Na OŠ Rovte bomo letos skrb še posebej posvečali jezikom. Tujim jezikom, tistim, ki nam odpirajo vrata v svet. Ti postajajo čedalje pomembnejši za nas, ki vstopamo v evropski in svetovni prostor. Tudi tabor za nadarjene učence bo temeljil na tem. V letošnjem šolskem letu bomo še naprej skrbeli za zdravo prehrano, za več gibanja, kar nekaj bo prostočasnih dejavnosti, ki jih bodo lahko obiskovali učenci. Posodobili bomo računalniško opremljenost šole, ravnatelj pa nam je obljubil še kakšno interaktivno tablo. Glede na to, da obljube ponavadi izpolni, mu verjamemo. Nekaj je tudi kadrovskih sprememb, ki pa
so seveda pričakovane in popestrijo vsakdanjo enoličnost. Šolska stavba nas je v Rovtah pričakala skoraj taka, kot smo jo junija zapustili. Le nekaj učilnic je dobilo sveže prelakiran parket in stene so bolj čiste, predvsem po zaslugi hišnika Francija. Na šoli je letos en oddelek manj, pa je kljub temu še vedno občutiti prostorsko stisko. Če gre verjeti obljubam, da bodo kmalu zgradili nov vrtec, bo problem nekoliko manjši. A kaj, ko od obljub prostora ne bo noben meter več. Vseeno pa se bomo vsi, ki smo vpeti v šolsko kolesje, trudili, da bo ob koncu leta marsikatera glava bistrejša za različna znanja in spoznanja. Konec koncev je vse odvisno od posameznika in njegovega truda, ne le od preštevilnih pripomočkov, ki včasih bolj škodijo kot koristijo.
Besedilo in foto: Metka Bogataj, OŠ Rovte
Štirje prvošolčki so prinesli sončne žarke
Dolgo so ga pričakovali in verjetno zadnjo noč malce slabše spali. Od pričakovanja in vznemirjenja, ker bodo prvič šli v pravo šolo. Vse je bilo nared; torba pripravljena, zvezki v njej lepo poravnani, le jutro je bilo precej hladno. A vsi so, nasmejanih obrazov, prvega septembra prihiteli v šolo, pogumno vstopili v razred in čakali, kaj bo. Starejši sošolci, v razredu bodo z drugošolci in učenci višje kombinacije, so jim zaigrali igrico o švigazajčku, zapeli nekaj pesmic in jim razkazali šolske prostore, v katerih so bili skriti švigazajčki - darila zanje. Razredničarka Ana jim je predstavila razredne kotičke, staršem pa povedala nekaj besed o prvem razredu in redu v njem. Medtem je posijalo sonce in prvošolčki so se s starejšimi učenci šli igrat na šolsko igrišče. Med igro so pogledovali proti lepo pogrnjenim mizam, ki so bile postavljene ob robu igrišča. Kmalu so prihiteli vsi otroci, saj sta učiteljici prinesli čokoladno torto in sok. Prvošolčki so za uspešen začetek pihnili svečke na torti, si zaželeli nekaj lepega in skupaj z ostalimi pospravili vse do zadnjega grižljaja. Vsem prvošolčkom in njihovim staršem želimo, da bi bilo leto pisano in ustvarjalno. Naj bo tako za vse, ki se bomo letos srečevali na podružnični šoli.
Mihaela Kavčič, POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev
Neja, Manca, učiteljica Ana, Dejan in David.
(foto: Mihaela Kavčič)
Poletje v vrtcu
Poletje se je počasi poslovilo in pred nami je jesen, ki nas vabi s svojimi lepotami. Tudi v vrtcu smo se s težkim srcem poslovili od toplih sončnih žarkov, ki so nas vsak dan poletja prav lepo greli in vabili na igrišče ali sprehod po bližnji okolici. Vstopili smo v novo šolsko leto, ki je pomembno tudi za nas, ki delamo in bivamo v vrtcu.
Letošnje poletje smo si v enoti Tabor vrtca Kurirček Logatec zamislili nekoliko drugače. Vse skupine smo se vključile v projekt Varno s soncem in od začetka junija do konca avgusta skrbeli za varno bivanje na soncu, zaščito pred sončnimi žarki. Izvajali smo različne dejavnosti, s katerimi smo otrokom predstavili, da sonce ni vedno le zdravo in koristno, ampak da njegovi sončni žarki postajajo vse nevarnejši in se moramo za ustrezno bivanje na prostem primerno zaščititi. Izključili nismo niti najmlajših otrok, saj vse strokovne delavke, ki delamo v oddelkih od 1 do 3 leta starosti, menimo, da moramo tudi njih seznanjati z nevarnostjo sonca. Vsak dan smo skrbno
spremljali višino UV indeksa in če je presegel mejo 7, smo bili po 10. uri v igralnicah in ven odšli šele po 16. uri. Otroke smo spodbujali k nošenju zaščitnih klobučkov in čepic, sončnih očal in primernih oblačil. Tudi starši so pokazali veliko mero pripravljenosti za sodelovanje in otroke doma spodbujali k nošenju vsega omenjenega. Ker imamo na igrišču veliko naravne sence, smo pripravljali dejavnosti in delavnice tam ter otroke na ta način usmerjali v igro v senci. Ko je sonce začelo premočno svetiti, smo se odpravili v notranjost vrtca.
Poletje nam je tako res hitro minilo in ko se ozremo nazaj, smo lahko ponosni, da nam je uspelo resnično upoštevati vsa navodila in priporočila, ki naj bi jih pri sodelovanju v projektu upoštevali. Tako smo naše varovance seznanili ne le z mehanskimi nevarnostmi, ki pretijo nad njimi, ampak tudi z nevarnostmi, katerih posledic se prav vsi najverjetneje ne zavedamo dobro.
Janja Eržen, vzgojiteljica, Vrtec Kurirček Logatec
V Lazah le en prvošolček
Prvi šolski dan je bil prazničen tudi na podružnični šoli v Lazah, kjer je vpisnih deset otrok, od tega en prvošolec. Učenci bodo znanje pridobivali v dveh kombiniranih oddelkih 1. in 3. ter 4. in 5. razreda. Ker jih ni veliko, so proslavljali kar vsi skupaj. Starejši učenci so prvošolca zabavali s pripravljenimi zankami in ugankami ter poskrbeli, da so se vsi skupaj razgibali in nasmejali, nato pa so še likovno ustvarjali.
Bojana Pivk, OŠ 8 talcev, foto: Martin Pišlar
e b
v o n
š
a g
o L
Slovesno in veselo na prvi šolski dan
Prvi šolski dan na osnovni šoli Tabor v Gornjem Logatcu je tako otrokom kot tudi učiteljem minil zelo hitro
Na OŠ Tabor so se učenci od drugega do devetega razreda na prvi šolski dan zbrali v veliki telovadnici in ga kot vsako leto pričeli slovesno. Po slovenski himni je učence in zaposlene nagovorila ravnateljica Marinka Dodič. Prebrala je pozdravno pismo predsednika države Danila Turka, predstavila nove učitelje in učence, vse pa je seznanila s pomembnimi informacijami o novem šolskem letu. Učence je pričakala bleščeče čista šola, stari in novi sošolci in učitelji. Vsem skupaj je bilo mogoče v očeh prebrati veliko pričakovanje, ki na prvi šolski dan spremlja prav vsakega šolarja.
Po slovesnem skupnem začetku so prvi dan učenci preživeli skupaj s svojimi razredniki in nadomestnimi razredniki, dobili so učbenike, se seznanili z urniki pouka, šolskimi pravili in drugimi dejavnostmi, izvolili so svoje predstavnike, najlepši del dneva pa je zagotovo bilo ponovno snidenje in druženje. Po dveh mesecih počitnic so si vsi imeli tooooliko za povedat, da je konec delovnega dneva kar prehitro minil.
Prav poseben dan pa je bil za vse tiste, ki so v tem šolskem letu prvič prestopili šolski prag. Tako pomemben dogodek so polepšali tudi starši, ki svoje novopečene
šolarje spremljali na tako pomembni življenjski prelomnici, kot je vstop v šolo. Prvošolčke sta najprej pozdravili želvici, nato jih je nagovorila ravnateljica, potem so si z zanimanjem ogledali še nastop otroškega zborčka, nekaj plesnih točk in prisluhnili hudomušnim domislicam šestošolk Urške in Rebeke. Kako ponosno so od svojih razredničark sprejeli
(foto: arhiv OŠ Tabor Logatec)
ogrlice s svojimi imeni in kako slastna je bila prva sladka malica, ki so jo pojedli v svojih učilnicah!
Prvi šolski dan je vsem zelo hitro minil in kot vsak, je bil tudi letošnji za vsakogar nekaj posebnega, neponovljivega in za prvošolce tudi dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili.
Bojana Levinger, OŠ Tabor
Tudi v POŠ Rovtarske Žibrše le ena prvošolka
o g
p ške
(T) n
O v
fti
September. Sonce izgublja moč, poletje se poslavlja. Za vse, ki imamo opravka s šolo, se zdi, kot bi kolo življenja začelo nov krog. Šolska vrata so spet na stežaj odprla svoja vrata. »Spet smo tu,« naznanjajo otroški pogledi. Eni se vračajo, drugi na novo vstopajo v hišo učenosti. Letos je bil v Podružnični šoli Rovtar-ske Žibrše zanimiv in prav poseben že prvi šolski dan. Medse smo sprejeli le eno prvošolko, Anito Bogataj. Pripravili smo ji prisrčen sprejem. Pozdravili so jo sošolci in sošolka iz drugega in tretjega razreda in ji zaigrali igrico o vilinčku brez imena, dobrodošlico pa so ji zaželeli tudi ravnateljica Marinka Dodič in nekdanji učenki. »Mesec september z vetrom zapleše in prvo-šolčkom laske počeše, malo na levo, malo na desno, malo za šalo, malo pa resno, ...« S temi verzi jo je pričakala hudomušna Maja, Sabina pa ji je za srečo zaigrala na saksofon. Pa ne samo to, Anita je bila zvezda dneva, saj so jo posneli tudi televizijci. Res, da je le ena, a je bistra in korajžna za tri. Srečno, Anita in vsi ostali šolarji na naši šoli.
Letos se bomo družili kar trije razredi skupaj. A brez skrbi, to ni slabo, je prednost. Družili se bomo starejši in mlajši in se igrali, zabavali in drug od drugega tudi česa naučili. Tukaj, v našem prelepem kraju.
Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše
Prvošolko Anito (druga z leve) so vsi prijazno sprejeli.
(foto: Maja Nagode)
Upokojenci - upravičeni do spodobnih pokojnin!
Obetavno sončno nedeljsko popoldne, 4. septembra, je v center vojnih veteranov Slovenije privabilo številne upokojence iz Logatca, Rovt, Dragomera, Cerknice, Loške doline, z Rakeka, Blok in Vrhnike na srečanje notranjskih upokojencev, ki ga je pripravilo logaško društvo upokojencev.
Uvodni nagovor je pripadel predsedniku gostiteljskega društva Vladislavu Pucu, ki je pozdravil množico prijetno razpoloženih upokojencev, še posebej pa častne goste. Med njimi so bili predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, podpredsednik ZDUS Anton Don-ko, predsednik Osrednje slovenske regije in Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjan Sedmak, podpredsednica Mestne zveze Ljubljana in predsednica sveta SPIZ Anka Tominšek, predsednik notranjske koordinacije društev upokojencev Anton Sluga in logaški župan Janez Nagode.
Med prepevanjem treh zborov, Ženskega zbora Društva upokojencev in Društva invalidov Logatec z zborovodjem Matijem Logarjem, Ženskega zbora Lipa iz Cerknice pod vodstvom zborovodje Trude Zigmund in Ženskega zbora Jasna iz Loške doline z zborovodjo Jasno Lekan, je povezovalec Marcel Štefančič natresel nekaj svojih aforizmov o odprtih vprašanjih, vrednotah in predvolilni kampanji.
Častni gostje so spodbudno nagovarjali množico upokojencev, izhajajoč iz trenutnih tegobnih razmer. Tako je bila Mateja Kožuh Novak prepričana, da »na spremembe v politiki lahko vplivamo le tako, da gremo vsi na volitve in ne volimo
Upokojenci so na srečanju uživali, vse dokler jih ni pregnal dež.
(foto: David Kunc)
strank, ampak ljudi, ki jih poznamo in jim zaupamo, da bodo v občini kaj naredili za nas«. Anka Tominšek je svoje prepričanje izražala z njej lastno ostrino: »Upokojenci - bodite optimisti; tudi težke čase bomo preživeli dostojno naši starosti. Borite se za dvoje vrednot: za pošteno delo pošteno plačilo ter za medgeneracijsko solidarnost in ustvarjalno sožitje med vsemi generacijami.« Marjan Sedmak je bil s svojim nastopom še posebno uporen, rekoč: »Grabežljivosti se lahko postavimo po robu s solidarnostjo med ljudmi in generacijami. Pokojnine so del naših plač, del, ki smo se mu odrekali, ko smo bili zaposleni. Zato so pokojnine naša pravica. Zato morajo biti take, da bodo omogočale spodobno življenje v starosti.« Župan Janez Nagode pa je nagovoril prisotne pomirjujo-
če in obetavno: »Živimo pač v žalostnih ekonomskih razmerah, za katere je kriva določena populacija, nikakor pa ne upokojenci. Živimo pa v upanju, da se bo voz ekonomskih težav obrnil navzgor, tako se bodo odprli prijaznejši časi tudi za upokojence, ko penzije ne bodo padale, ampak rasle in omogočale boljše življenje upokojencev.« Vsem govorcem so udeleženci srečanja pritrjevali z gromkimi aplavzi.
Programski del so sklenili združeni zbori s skupnim prepevanjem. Za veselo razpoloženje in plesne ritme ob velikodušnem srečelovu je poskrbel instrumentalni trio Naš tamlad'. Mokrotno oblačje in neprijazno deževje pa sta kar nasilno pregnala navdušeno druženje notranjskih upokojencev.
Marcel Štefančič
V juliju se res ne dogaja nič posebnega, nekaj pa vseeno. Bil je čas dopustov. Otroci so z veseljem zapustili šolske klopi, da si zopet naberejo nove energije. Odrasli so težko čakali svoj zasluženi dopust, na žalost ga vsi nimajo. Tudi naše osebje se je vrstilo na dopustih. Tudi letos so nam med počitnicami pomagali študenti. Eni so v naši hiši prvo, eni že drugo leto. Pa so kar pridni. Stanovalci smo se v poletnih mesecih borili s hudo vročino; star človek, ki ni preveč zdrav, jo kar težko prenaša. Dneve so nam krajšali domski mucki; letos nimamo nič novih, se nas kar stari držijo. Veseli smo, da se jim pri nas dobro godi.
Ivanka Pečenik, DS Logatec
e b
p e
v
o n
š
a g
o L
Hiša, ki nosi Njegovo ime
Logaška občina Jehovovih prič je 31. julija letos dočakala posvetitev Kraljestvene dvorane -shodne dvorane, nastale iz darov nerazdeljenih src
o g
p ške
(T) n
O v
fti t
em b
Posvetitev Kraljestvene dvorane je vodil starešina Pasquale Battistelli.
(foto: Marjan Kapele)
Zadnjo soboto v juliju se je 268 Jeho-vovih prič od blizu in daleč zbralo na posvetitveni slovesnosti Kraljestve-ne dvorane Jehovovih prič na Jamnici v Logatcu. Namenjena je shodom bratov in sester za druženje, češčenje Jehove in poglabljanje spoznanj Svetega pisma. Naslednji dan, ob dnevu odprtih vrat, je dvorana odprla vrata vsem obiskovalcem.
Na posvetitvi so spregovorili o vztrajnih prizadevanjih za pridobitev prostorov za verske shode Jehovovih prič za občino bratov in sester, ki se razteza od Ljubljanskega barja prek Notranjske do hrvaške meje. Možnost se je pokazala leta 2000, ko je Logatčanka, sestra Fani Vidmar zapustila hišo in zemljišče na Jamnici za postavitev dvorane. Potem so stekli potrebni postopki in leta 2008 so dobili gradbeno dovoljenje. Projekt stavbe z 220 kvadratnimi metri v kletni in pritlični etaži, vreden okoli 170.000 evrov, je bil po težki gradnji dokončan tudi s prostovoljnim delom bratov in sester ne le logaške, ampak še sosednih občin in celo prič iz Avstrije, Italije in Poljske.
Posvetitelj Kraljestvene dvorane starešina Pasquale Battistelli je utemeljeval njeno lepoto kot vrednoto stvarstva in človekovih dejanj, vselej izhajajoč iz Svetega pisma: »Lepota je popolna le v Bogu ^ Kraljestvena dvorana je lepa, ker je namenjena češčenju Boga ... Lepota človeka se pa vselej zrcali v njegovi duhovni podobi, izhajajoči iz dejanj in ravnanj, ki so Bogu-Jehovi po volji Zbranim pričevalcem,
ki so Bogu vdano sledili posvetitveni molitvi iz Biblije, je nato Battistelli zaželel, naj bi bila dvorana tempelj veselja, kjer naj se bratje in sestre polnijo s spoznanji iz Svetega pisma, s spoznanji za lepoto in modrost božje misli in božjega usmiljenja. Spoznanja pa naj bodo v pomoč pri družinski vzgoji in pri oznanjanju lepote božje besede, dobrih novic o božjem kraljestvu. Posvetitveni shod so končali s sklepno molitvijo in zahvalno pesmijo Hiša, ki nosi Tvoje ime. Družabno sreča-
nje so nadaljevali v lepo urejeni zunanjšči-ni.
Jehovove priče
Krščanska skupnost Jehovovih prič svoja spoznanja in ravnanja temelji na Svetem pismu. Ne poznajo organizacijske hierar-hičnosti kot druge veroizpovedi; organizirane so v krajevnih občinah in se financirajo le s prostovoljnimi prispevki. Priče se med seboj naslavljajo z brati in sestrami in so si med seboj enake. S krstom v Kralje-stveni dvorani javno izrazijo svojo željo in odločitev za posvetitev Bogu. Tako postanejo Jehovova priča - enak med enakimi pričevalci; enak med enakimi je tudi starešina, ki skrbi za koordinacijo dela. Krajevna občina Logatec, ki obsega območje Vrhnike, Idrije, Postojne, Cerknice, Pivke in Logatca, ima 52 pričevalcev. V Sloveniji je 28 podobnih občin, ki opravljajo ozna-njevalsko delo. V novi Kraljestveni dvorani so shodi ob torkih ob 18.30 in ob sobotah ob 17. uri. Glavni urad za Slovenijo je v Kamniku in ga vodi Pasquale Battistelli. Urad skrbi za prevajalsko delo, računovodske posle, organizacijska vprašanja, območja delovanja, ^ Sedež vodstvenega organa je v New Yorku v ZDA.
Marcel Štefančič
N
'a sončno nedeljo 29. avgusta smo imeli v župniji Rovte srečanje bolnih, invalidov in ostarelih faranov. Bil je dan, kot mora biti, dan, ki združuje in osrečuje. Ker prenavljamo notranjost farne cerkve, je bila sveta maša v zimski kapeli. Prostor je manjši, a smo se mogoče prav zato počutili še bolj povezani z Bogom in med seboj. Sveto mašo je daroval bolniški kaplan Jože Poje ob somaševanju Srečka
Turka in Franca Govekarja, sooblikovali so jo tudi nekateri prisotni. Med nagovorom je Poje povedal, kako do duhovne oskrbe v bolnicah, kako zelo so potrebne molitve in žrtve bolnih in kako zaupanje v Boga rešuje. Dogodek iz njegove prakse je mnogim privabil solze v oči. »Če ste bolni in ostareli, niste zadnji,« je poudaril, saj Jezus pravi: »In poslednji bodo prvi Večina udeležencev je med sveto daritvijo prejela zakrament svete spovedi in svetega maziljenja. Sveto mašo je polepšalo ubrano petje MPZ župnije in prisotnih. Prijetno druženje smo nadaljevali ob prigrizku, za kar so poskrbele pridne gospodinje in župnijske Karitas. Pevski zbor je še enkrat zapel, Poje pa je srečanje popestril z nekaj šalami. Stisk rok, iskrice v očeh in nasmeh na obrazih odhajajočih so bili želja in obljuba: srečno in nasvidenje prihodnje leto.
Franja Tušar, foto: Jakob Skvarča
L
Napovednik prireditev
Napovednik
28.9., 19.00 Predstavitev knjige Pavla Mihevca Logaške iveri v
Narodnem domu Logatec. Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.
1. 10., 18.00 Območno srečanje odraslih literatov in literatov seniorjev Logatec, literarna branja in pogovor s književnikom, v Grajskem parku v Gor. Logatcu. Org.: JSKD OI Logatec, Literarno društvo Zeleni oblaki.
2. 10., 19.00 Orgelski koncert ob farnem dnevu, v cerkvi Rožnovenske Matere Božje v G. Logatcu. Nastopajo domači organisti in gosta Primož Malavašič in Tone Potočnik. Org.: Župnija G. Logatec, 041 468 682 (Tatjana), 031 210 211 (Uroš), uros.semrov@gmail.com.
14.	10. Sprehod skozi debelo črevo in predavanje o raku debelega črevesa in danke, ob 16.30 predstavitev Svitovega modela debelega
črevesa pred vhodom v Zdravstveni dom Logatec, ob 17.30 uri predavanje dr. Blagice Džaić Rak debelega črevesa in danke v sejni sobi ZD. Org.: Zdravstvena vzgoja, Urška Benedičič, 750 82 30.
15. 10. 20.00 Arsov večer poezije in glasbe Glas zvoka - zvok glasu,
prireditev uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija Ars, v Stari šoli v Hotedršici. Nastopili bodo pesnik, kritik in publicist Peter Kolšek, igralec Pavle Ravnohrib in harmonikar Marko Hatlak. Večer bo povezovala Ingrid Kovač Brus. Vstop je prost.
15.-17.	10. Delavnica fotograflranja v naravi Zavoda za intelektualne dejavnosti Ad Pirum, ki jo vodi Rafael Marn. Za udeležbo ne potrebujete
vrhunske fotografske opreme; priporočajo pa širokokotni objektiv, teleobjektiv (ali kompakten fotoaparat z ustreznim razponom goriščne
razdalje), stativ ter bliskavico. Kotizacija: 220 evrov: predavanja, mentorstvo na terenu, analiza dela, prehrana, prevoz na teren, spanje v CVVS. Možna je tudi udeležba na posamezni delavnici. Prijave in info.: www.adpirum.si, rafael.marn@adpirum.si, 041 707 274. Prijave do vključno 13. 10.
19. 10., 18.00 Območna razstava odraslih likovnikov iz OI Cerknica, Vrhnika in Logatec Med besedo in podobo, galerija Cankarjevega doma na Vrhniki. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40, JSKD OI Vrhnika.
22. 10., 19.00 Odprtje razstave Vezenine Tanje Florjančič, v galeriji Hiša sonca, Notranjska 14, Logatec. Na ogled do 12. 11., od pon. do pet. od 9.00 do 13.00. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40.
22. 10., 23.10 Vikend komorne glasbe (3. mednarodni glasbeni festiva 4saxess), v Glasbeni šoli Logatec. Nastopajo Kvartet 4saxess, Le Arch en Ciel, Trio GIG (Hrvaška).
Sprehod skozi debelo črevo
Za rakom na debelem črevesu in danki v Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.200 ljudi. Ker ga pogosto odkrijemo prepozno, 700 bolnikov na leto umre. Rak debelega črevesa in danke je drugi najpogostejši vzrok smrti med rakavimi obolenji, četrti najpogostejši rak pri moških (12,7 %), tretji najpogostejši rak pri ženskah (10,5 %). Da bi zmanjšali obolevnost in umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke, smo lani v Sloveniji uvedli program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Spremembe odkrivamo na osnovi pregleda vzorca blata (prikrita krvavitev), pri osebah s pozitivnim rezultatom sledi kolonoskopija (notranji pregled črevesa). Če se bodo ljudje v program vključevali v velikem številu, bomo lahko vsako leto pri 300 osebah preprečili nastanek raka debelega črevesa in danke, ter vsako leto preprečili 200 smrti.
Predstavitev velikega modela debelega črevesa, ki bo v Zdravstvenem domu Logatec 14. oktobra, je eden od načinov, da povečamo ozaveščenost javnosti o tem, kako pomembna je skrb za lastno zdravje, zmanjšamo strah pred kolonoskopijo in tako povečamo udeležbo v preventivnem programu Svit. Skozi model se lahko sprehodite, na njem pa so predstavljene bolezenske spremembe črevesa, tudi rak.
Urška Benedičič, med. sestra, ZD Logatec
NOGOMETNA SOLA NA SEKIRICI
I r t
VPIS V NOVO SEZONO 2010/11 ZA OTROKE STARE OD 6^12 LET
ŽE POTEKAIII^
Info. in vpis: ns.dlan.logatec@gmail.com, oglasna deska (stadion Sekirica), 031 519 464 (Matjaž).
Teden otroka: Mediji za bogatejše otroštvo
Začetki tedna otroka segajo v leto 1956, ko je generalna skupščina Organizacije združenih narodov izbrala prvi ponedeljek v oktobru za Mednarodni otroški dan. V Sloveniji je ta dan, prijazen do otrok, povzela Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki vsako leto tematsko opredeli tedenski program dogodkov, namenjen otrokom in njihovim staršem. Letošnja tema Mediji za bogatejše otroštvo nagovarja medijske hiše, ustvarjalce besedil, televizijskih, radijskih in inter-netnih prispevkov, da so pozorni pri podajanju vsebin, ki vplivajo na otroke in mladostnike. Obenem pa izbrana tematika spodbuja mlade, da se aktivno vključujejo v pisanje in sodelovanje z mediji.
V logaški občini društvo prijateljev otrok in mladine že nekaj časa ni aktivno, zato njegovo vlogo pri organizaciji prireditev ob tednu otroka prevzemajo Knjižnica Logatec, izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, vrtec, osnovne šole in nekatera društva, ki prispevajo kamenček v mozaik pisanih dogodkov, namenjenih vsem otrokom logaške občine.
NevMa
Prireditve ob tednu otroka
5. 10., 17.00 Lutkovna predstava Opičja uganka (lutkovno gledališče Fru Fru), v Krajevni knjižnici Rovte, vstopnine ni. Org.: Knjižnica Logatec. 5. 10., 10.00-13.00 Območno srečanje mladih literatov, branje izbranih del, prispelih na natečaj in pogovor s književnikom mlajše generacije, v Galeriji Hiša sonca, Notranjska 14. Org.: JSKD OI Logatec.
7.	10., 17.00 Lutkovna predstava Moj dežnik je lahko balon (lutkovno gledališče Fru Fru), v Narodnem domu v Logatcu, vstopnine ni. Org.: Knjižnica Logatec.
8.	10., 18.00 Razstava otroških ilustracij (iz delavnice z Adrianom Ja-nežičem)
Logatec, galerija Hiša sonca, Notranjska 14, v Galeriji Hiša sonca, Notranjska 14. Na ogled do 20. 10., od pon. do pet., od 9.00 do 13.00. Org.: JSKD OI Logatec.
Mladinsko športno-kulturno društvo Dlan na dlan bo tudi v sezoni 2010/11 izvajalo program
GIBALNE URICE
Vadba z izkušenimi animatorji bo v manjši skupini otrol<, starili od 3 do 6 let. Urice bodo dval<rat na teden po 60 minut v telovadnici KS Tabor v G. Logatcu. Otroci se bodo spoznali z različnimi oblikami gibanja, zaplesali, aprila obiskali bazen in se junija udeležili Dlančkove družinske olimpijade. Informacije in prijave do 30. 9. 2010. 051 477 134 (Špela) ali gibalne.urice@gmail.com
ZAČETEK OKTOBRA Omejeno število mest.
e b
p e
v o n
š
a g
o L
L
Zahvale/Prejeli smo
Čistilna naprava -smrdljiva greznica
Naselje Ograje v logaški občini je povsem novo naselje z okoli 70 številkami. Zlasti v obdobju zadnjih desetih let so zgradili prek 40 stanovanjskih hiš. To predstavlja izredno obremenitev okolja, ki je šele v zadnjih letih dobilo vodovodno omrežje. A okoli 15 hiš je še vedno brez vodovoda, četudi je občinsko vodstvo že pred leti zagotavljalo, da bo kmalu izbrisalo to sivo pego. A je še do danes ni in občinski načrti ne kažejo, da bi jo.
Drugo zelo moteče so odplake. Skupne čistilne naprave še sploh ni v občinskih načrtih. Zdaj so stanovanjske stavbe priključene na klasične betonske greznice, v novejšem času pa tudi na sodobne čistilne naprave. In prav v teh tiči razmeroma velika napaka. Občina je na primer izdala uporabno dovoljenje za novo hišo lani jeseni, že letos spomladi pa je iz take čistilne naprave začelo izredno močno zaudarjati. Namreč, v 1.200-litrsko čistilno posodo se stekajo vsi tekoči odpadki: fekalije, kuhinjske, kopalniške in odpadne vode pralnega stroja. Pri obremenitvi bivanja štirih odraslih in dveh otrok in povprečni dnevni porabi štiristo litrov, se dnevno izteče tretjina čistilne naprave. Čeprav v navodilih piše, da se voda iz čistilne naprave zatem lahko uporablja za pranje avtomobila ali za zalivanje vrta, je to popolna laž. V prostem izteku iz čistilne posode v naravo je vse polno človeškega blata, ki na prostem razpada z ogabnimi vonjavami. In za tako čistilno napravo . ki je mnogo slabša od klasičnih betonskih greznic, je občinska uprava Logatec izdala uporabno dovoljenje. Le trideset metrov vstran se je smrad v poletnih dneh razlival pred hišo, kjer živi podpisnik. Ali bodo ustrezne občinske službe kaj ukrenile?
Rudi Vogrič, Ograje 23
Pri zdravstvenemu domu premalo parkirišč
Pri zdravstvenemu domu in lekarni v Logatcu je komaj dovolj parkirnih mest za uslužbence, tako da se morajo bolniki, ki se pripeljejo k zdravniku ali obiščejo lekarno, pač nekam zriniti, kar pa ne uide ostrim očem redarjev, ki jih oglobijo za osemdeset evrov. Le sto metrov stran, na Tollazzijevem vrtu ob Krpanu, pa je dovolj prostora, kjer bi lahko parkirali vozniki, ki lahko peš premagajo razdaljo do ambulante, kjer naj rezervirajo več parkirnih mest za invalide in težje bolnike.
Besedilo in foto: France Brus
tr^
o g
p ške
(T) n
o v
fti
Zahvala
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina.
Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
Gabriel Jereb
1935-2010
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pogrebnemu podjetju Menart in cvetličarni Karmen, Komunalnemu podjetju Logatec, gospodoma župnikoma Janezu Komparetu in Janezu Selanu za opravljen pogrebni obred, osebju ZD Logatec, še posebej dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču, Pošti Slovenije PE Postojna in Molu Slovenija BS Logatec.
Vsi njegovi
Zahvala
Mira Lukančič roj, Kovač
14. 2. 1957-29. 7. 2010
Iskreno bi se radi zahvalili sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in gasilcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvaležni smo osebju Zdravstvenega doma Logatec, Ga-stroonkološke klinike KC v Ljubljani in osebni zdravnici dr. Janji Šešok za žal kratko, a vzpodbudno zdravljenje. Zahvaljujemo se direktorici doma starejših Heleni Primc in predsedniku PGD Dol. Logatec Bernardu Jerebu za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Janezu Komparetu za lep obred, pogrebnemu zavodu Komunalnega podjetja Logatec in Gorazdu Bošnjaku za vso pomoč pri organizaciji. Hala vsem, ki ste v tako velikem številu izkazali spoštovanje naši Miri.
Mož Roman ter sestri Jana in Joži v imenu vseh njenih
Zahvala
Lucija Kocjan roj. Gantar
1945-2010
Ob slovesu naše drage sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Selanu za opravljen obred, pogrebni službi Menart ter trobentaču za zaigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Zahvala
Antonija Petkovšek
1934-2010
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej bi se radi zahvalili osebju zdravstvenega doma za obiske na domu, gospodu župniku Simonu Onušiču za lep obred, pogrebnemu zavodu Menart za organizacijo pogreba in Matjažu Petrovčiču za poslovilne besede. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče in maše.
Vsi njeni
Zahvala
Avguštin Petrovčič
31. 7. 1926-4. 9. 2010
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku in mu darovali cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen obred in Komunalnemu podjetju Logatec za pogrebne storitve.
Žalujoči vsi njegovi
Zahvala
ob smrti dragega moža, očeta in ata
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Janko Kosmač
V mesecu maju nas je zapustil naš dragi mož, oče in ata. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, še posebej dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje, osebju doma starejših občanov v Grapovčniku za skrb in nego v njegovih zadnjih dneh, gospodu Andrzeju Goseku za pogrebni obred ter šolskim pevcem, Menartovim in Komunalnemu podjetju Logatec.
Vsi njegovi
Logatec se je poslovil od poletja
Festival Logaško poletje je zaznamovalo deset dni glasbe, gledališča, športa,
literature in družabnih iger
Poletne dni je zaključil festival Logaško poletje, ki sta ga letos med 20. in 29. avgustom že sedmič pripravila logaška mladinski svet in urad za mlade. V program so umestili nekaj novih prireditev, ki so bile dobro sprejete. Ali sploh bo oziroma kje bo festival prihodnje leto, še ni znano.
Ob odprtju festivala smo v Grajskem parku lahko prisluhnili jazz ritmom Big banda Wonderbrass Logatec, ki so jih popestrili vokalni vložki. Naslednji dan je minil v francoskem duhu. V nogometu sta se pomerili ekipi Logatca in Francije; tekma se je končala v prid domačinov. Francozi so vtis popravili z večernim koncertom skupin Loopzilla in Kaktus groove band. Naslednje dopoldne smo adrenalin sproščali na spolzkem igrišču, prekritem s petimi centimetri vode. V fuzbalu na vodi so bili najboljši Žan Merlak, Blaž Marinč in Matic Jereb. Mokri so bili tako igralci kot opazovalci. Športno dogajanje se je nadaljevalo v pozno popoldne, ko so predstavili igro v metanju frizbija Ultimate. Po napornem vikendu smo se po napotke o zdravju lahko zatekli k članicam društva za zdravilne rastline Ognjič.
V naslednjih dneh so se v Grajskem parku pomerili košarkarji; slavili so Luka Jakič, Dejan Kešelj, Aljaž Ložnar in Jernej Markelj. V sredinem večeru so svoja pesniška razmišljanja z nami delili člani Literarnega društva Zeleni oblaki, naslednji večer pa nas je do solz nasmejala
V nogometu sta si nasproti stali slovenska in francoska ekipa. (foto: Anita Ilić)
improvokatorska skupina Dejmo stisnt teater. V petek smo energijo lahko sprostili na umetniško-glasbenih delavnicah Notranjskega društva ljubiteljev elektronske glasbe.
Po celotedenskih aktivnostih smo 28. avgusta končno dočakali veliki koncert. Obiskovalce sta ogreli skupini Feedback in Marshmallow, za njima je s spremljevalno skupino, v kateri je nekaj Logatča-nov, navdušil Vlado Kreslin. Zadnji dan festivala so se lastniki rabljenih mobilnih telefonov pomerili na tekmovanju Adijo telefon, konec pa je kot vedno pripadel veselici, na kateri so se od poletja poslovile prav vse generacije.
»Dež je onemogočil izvedbo nekaterih aktivnosti ter nas prisilil k najemu šotora, zaradi česar smo letos prvič morali postaviti simbolično vstopnino,« je povedal Anže Zorman, predsednik Kluba logaških študentov, ki je soorganizirali festival.
Zaskrbljen je glede prihodnosti Logaškega poletja. »Nihče ne more povedati, ali bo to prizorišče na voljo prihodnje leto, dobrih alternativ pa na žalost še ni. Brez pomoči občine bo težko, problemi bodo tudi finančni.« Zorman upa, da bodo organizatorji skupaj z občino našli rešitev za ohranitev festivala.
Anita Ilić, Jerca Korče
o g
p ške
(T) n
O v
fti
Žur po francosko
Skorajda več ni dogodka v Logatcu, da na njem ne bi bilo prijateljev iz majhne vasice v Franciji. Na Logaškem poletju je obiskovalce razgrela skupina Loopzil-la, skupaj z drugim francoskim bendom, KGB. Navdušili so s specifičnim repertoarjem, ki je samosvoj, s pridihom jazza, skata. Glasba, ki jo igrajo, odraža njih in njihov način življenja. Z njo poudarjajo preprostost, drugačnosti in opozarjajo na napake in nesmiselnosti današnjega časa. Pravijo, da ljubijo Slovenijo, da smo ljudje prijetni in prijazni in imamo fantastične žure do jutra. Vedno obiščejo tudi Ljubljano. Najraje imajo Metelkovo, kjer se lahko svobodno izražaš, saj je v Franciji je takih krajev vedno manj. So pa ti naši
francoski prijatelji malo posebni: zdi se, da je njihov življenjski moto živeti s čim manj denarja. Na potovanja po Evropi in svetu se odpravijo na štop, s kolesom, traktorjem ali drugim manj standardnim prevoznim sredstvom. Domov pridejo šele, ko jih okradejo ali jim zmanjka denarja. Njihova garderoba je skromna in lahko leta enolična - ene hlače, eni čevlji. Njihov način življenja je skromen in drugačen, kot smo ga vajeni. In taka je tudi njihova glasba. Upor času, predajanju preprostosti in grajenju na človeških odnosih in medsebojni komunikaciji. In kot vsako leto, so tudi tokrat Francozi navdušili. Z glasbo, s pojavo, skromnostjo.
Ajda Žižek
Z Ognjičem v naravo po zdravje
Dobra desetina od 120 članov društva Ognjič se je 23. avgusta napotila ob Logaščici proti Sekirici, spotoma nabirala zelišča in na koncu pripravila medeni napitek iz rmana, začinjenega z nasveti Marinke Istenič. Ob poti smo se seznanjali z zelišči, ki so ta čas primerni za nabiranje. Baldri-jan, bezeg, črna detelja, preslica, repik, trpotci, to je le nekaj rastlin, ki smo jih spoznavali, nekatere pa tudi okusili, še posebej plodove robidnice. Več o njihovi uporabi smo zvedeli ob pitju medenega čaja.
Brane Pevec
L
Letovanje v Savudriji
v-/
ta
c/
u v
c/
i
Na zdravstvenem letovanju letos okoli 90 otrok in animatorjev
V Savudriji je vedno luštno. (foto: Anja Cempre)
Z
avod za letovanje in rekreacijo otrok Ljubljana je organiziral zdravstveno letovanje otrok v Savudriji, ki so se jim tradicionalno pridružili logaški osnovnošolci. Proti koncu avgusta se nas je okoli 90 otrok in animatorjev odpravilo v Sa-vudrijo. Da ne bi bili popolnoma izolirani od domačih, smo v zadnjih dneh na fa-cebooku ustvarili svojo stran, poseben zavihek smo imeli tudi na občinski spletni strani. Tak stik z domačimi je zelo dobro vplival tako na starše in druge sorodnike ter prijatelje, ki so bili zaradi fotografij in opisov pomirjeni. Pokazal je tudi, da je obisk spletišč odličen, večina otrok pa vesela odziva staršev in prijateljev.
Dnevi so se vrteli okoli vsakodnevne rutine, izstopal je začetek. Ko smo 19. avgusta prispeli v Savudrijo, so si otroci izbrali postelje in se pripravili na preizkus plavanja. Po večerji smo si privoščili sprehod do Stare Savudrije. Občudovali smo sončni zahod, pri svetilniku naredili nekaj fotografij in se nato vrnili v dom. Otroci so bili utrujeni od napornega dne, zato so hitro zaspali.
Vsak dan smo imeli delavnice, kot so športna, likovna in novinarska. Skupina iz Ljubljane je organizirala delavnice ličenja, lakiranja nohtov, total make over in pravljično delavnico, na katerih so sodelovali tudi logaški otroci. Bile so obvezne za vse otroke, kdor se ni udeležil nobene, je lahko pobiral smeti po okolici doma.
Na tak urnik smo se tako mentorji kot otroci hitro navadili. Vsak dan pa smo neumorno pričakovali večere, ki so bili tematsko obarvani, predvsem pa ples, ki je sledil večernemu programu. Večeri so bili otrokom še posebej pri srcu. Na večeru Savudrija ima talent je Veronika - teta Tončka zasedla tretje mesto. Pri Narobe večeru je bila Tinkara v kategoriji dekleta preoblečena v fante prva, Neža druga, Tim pa je bil v kategoriji fantje preoble-
Tako so otroci upodobili svoje mentorje. (foto: Matej Cerpič)
čeni v dekleta tretji. Dobro sta se odrezali tudi ekipi na igrah brez meja in pri pantomimi. Zadnji večer nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, kljub temu pa smo otrokom ter animatorjem podelili diplome in darila, večer pa smo zaključili s plesom. Predvsem se bi rada zahvalila Renati Gutnik, ki je »kriva« za vse to, in ki je stala za manoj s spodbudnimi besedami in nasveti.
Anja Cempre vodja letovanja
Letovanje v Savudrijo ostaja v spominu tudi zaradi mnogih pomembnih oseb in njihovih dejanj. Da so lahko otroci uživali na delavnicah, kjer so lahko uporabljali kar nekaj pripomočkov in materiala, se ob tekmovalnih večerih razveselili nagrad in sploh lahko odšli v Savudrijo, se moramo zahvaliti Zavodu za rekreacijo in letovanje otrok Ljubljana in direktorju Alojziju Potočarju, ki je poskrbel za vsa mesta, ki so bila na voljo našim otrokom, zdravnicam in medicinskim sestram ter ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec, ki so izbrali otroke in jih z zdravniškimi nasveti in napotki poslali na morje. Posebna zahvala gre Občini Logatec in županu Janezu Nagodetu, ki je z denarnimi sredstvi in marljivim delom zaposlenih še enkrat pomagal, da so logaški otroci sploh lahko šli na to letovanje. Velika zahvala gre sponzorjem, ki so odstopili nagrade, pisarniški material, igračke, kozmetiko in ostalo, ki pomaga lepšati letovanje: TGM Žakelj oz. vodstvu GRC Zapolje, Valkartonu, Tiskarni Bograf iz Bevk, DZS iz Logatca, Mercator centru Logatec, Marche gostinstvu z Loma, Kocki iz Postojne in staršem, ki ste prinesli krasna darilca in kozmetiko. Največja zahvala pa gre vodji Anji Cempre, animatorjem Tini Krvina, Iris Cepič, Evi Židanek, Nini Štor, Žanu Gabrovšku, Matjažu Križniku, Mateju Cerpiču in Lovru Gantarju, da so si vzeli čas in se kot prostovoljci odpravili na naporno in zelo izčrpljujočo dogodivščino v Savudrijo, kjer so bili otrokom na razpolago 24 ur na dan, celih 10 dni. Hvala tudi vsem staršem, ki ste vestno spremljali letošnje letovanje, pošiljali razglednice in sporočila preko facebooka in ki ste mislili na vse letovalce.
Renata Gutnik, občinska uprava
e b
p e
v o n
š
a g
o L
Logatčanka Aleša Čuk Antičevič, študentka Grafične in medijske tehnike Naravoslovnotehniške fakultete, je junija v Munchnu v Nemčiji na mednarodnem razpisu FESPA 2010 Youth Competition prejela priznanje za tretje mesto za predlagano oblikovalsko rešitev in tehnično izvedbo štiribarvnega plakata.
Izdelek za grafični natečaj je Aleša s sošolko Petro Blejc začela pripravljati v začetku leta. Aleša se je posvetila predvsem oblikovanju, Petra pa bolj tehnični plati. S svojim predlogom, ki sta ga zasnovali s pomočjo računalniških programov Adobe Photoshop CS2, Adobe Illustrator CS2 in Adobe InDesign CS2, sta prepričali komisijo predizbora na fakulteti in si pridobili privilegij zastopati fakulteto na mednarodnem tekmovanju.
Pod mentorstvom Helene Gabrijelčič in Gorazda Goloba sta pripravili plakat v velikosti 500 x 700 milimetrov. Vanj sta morali vključiti napis FESPA s pripada-
jočimi logotipi in fotografijo Hamburga v točno določenem formatu. Preostali prostor sta smeli oblikovati po svojih željah, pokazati domišljijo, kreativnost in dokazati svoje znanje, hkrati pa upoštevati navodila. Barve, besedilo in slika izvirno podpirajo sporočilo, ki sta ga z izdelkom želeli izpostaviti - zeleno okolje, na katerega lahko
vpliva vsak. Za oblikovanje in izpopolnjevanje ideje sta porabili več tednov pa tudi izvedba v sitotisku ni bila kratkotrajen, še manj pa enostaven postopek. V Grafično ekološkem centru, kjer sta napeli sita, ter Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer so natisnili plakat, sta se zadrževali več dni. Proti koncu se jima je sito celo strgalo, a sta se tudi s tem izzivom uspešno soočili in izdelek dokončali pravočasno.
Na razpisu sta več kot 80 mladimi študenti iz vsega sveta osvojili bronasto priznanje. »Natisniti želeno intenzivnost barv in ujeti skladje je bilo pri tem projektu največji izziv. Zahvaljujem se vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešno
izvedenem projektu. Tretje mesto na takem mednarodnem natečaju je izjemen dosežek na področju grafike,« je zadovoljna Aleša.
Anita Ilić
o g
p ške
(T) n
O v
fti
Gasilski teden v SavudrAjn
C/
Tudi letos smo mentorji in mladi gasilci v Savudriji preživeli prekrasen in nepozaben teden. Ekipo smo sestavljali člani GZ Logatec iz PGD Dolnji Logatec in Rovte ter člani GZ Vrhnika iz PGD Log, Dragomer in Sinja Gorica. V tabor smo prišli polni pričakovanj in vprašanj. Za večino se je teden iztekel popolno, za nekatere mogoče ne ravno po načrtih. Lahko pa potrdim, da smo preživeli fantastičen teden, kar smo potrdili tudi na analizah.
Z mladimi gasilci smo dneve preživeli po gasilsko. Jutranje bujenje, telovadba, umivanje, dvig zastave ob himni, zajtrk, pospravljanje in ocenjevanje šotorov, odhod na plažo, gasilska šola, kosilo, počitek, delavnice, plavanje, spust zastave, večerja, večerni program in spanje. Tudi to leto so bili otroci aktivni v plesni, glasbeni, likovni, športni in novinarski delavnici. Nova znanja so pridobili na naslednjih področjih: gasilec arhivar, plavalec, preventivec, bolničar, orientacija. Dan je bil podoben dnevu, večeri pa so bili vsak po svoje pestri. Prvi večer smo odšli na sprehod do Stare Savudrije in na sladoled, sledili so spoznavni večer, gasilski večer, sodišče, večer po društvih, ...
Dneve ob morju so preživljali po gasilsko. (foto: arhiv PDG Dol. Logatec)
Mladi gasilci so se spoštljivo vedli ob dvigu in spustu zastave in so v ravni koloni vsak dan hodili na vse tri obroke. Če je prišlo do kakršne koli težave - neprimernega obnašanja, kršenja pravil, grdih besed, zamujanja v zbor -, smo posredovali s sklecami. In tudi mentorji smo dobili mišice. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav bi si želeli nekaj stopinj manj. Predzadnjo noč nas ni presenetil močan
veter, ker smo bili tudi na to pripravljeni. Mentorji smo se zbudili zgodaj zjutraj in pripravili vse šotore na neurje, ki bi lahko sledilo. K sreči ni bilo hujšega.
V taboru smo imeli dve harmoniki in tri harmonikarje, ki so popestrili dneve. Za dobro vzdušje smo poskrbeli tudi mentorji in predvsem taborovodja Darja Merlak.
mentorica Anja Cempre
ZEMELJSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI
Energija ima vse večjo vlogo pri zagotavljanju družbene blaginje in izboljšanju kakovosti našega življenja. Spodbuja se ozaveščanje ljudi o racionalni rabi energije ter uporabi potrošnikom in naravi bolj prijaznih virov energije, med katere spada tudi zemeljski plin.
Po letu 1990 v svetu najhitreje narašča ravno poraba zemeljskega plina. Slednji je postal zaradi svojih pozitivnih lastnosti zelo konkurenčna alternativa nafti in njenim derivatom ter obnovljivim virom energije na račun cenejše investicije v plinski ogrevalni sistem. Tudi prihajajoča desetletja bodo nedvomno v znamenju zemeljskega plina, na kar nakazujejo številne smeri razvoja. Zakonodaja že sedaj narekuje vse večje in strožje zahteve po varovanju okolja. Pričakovati je, da bodo v prihodnje zakonodajni predpisi še ostrejši in hkrati z njimi strožji nadzor nad njihovim spoštovanjem. K varovanju okolja pripomorejo tudi različne davčne olajšave, subvencije in ugodne oblike financiranja za potrošnike, ki spodbujajo prenovo ogrevalnih sistemov in prehod na uporabo zemeljskega plina. Ker je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo, je že sedaj močno prisoten pri uporabi za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje.
Zemeljski plin je v Sloveniji prisoten v več kot 60 občinah, med drugim tudi v logaški. Občina Logatec je oskrbovana z zemeljskim plinom že od leta 1998 in razpolaga z več kot 22.000 metri distribucijskega plinovodnega omrežja. Dobro razvejano plinovodno omrežje se nenehno širi in šteje danes že prek 600 zgrajenih priključnih plinovodov, ki omogočajo dostop odjemalcev do plinovoda. Priključitev na omrežje pa je zelo preprosta in hitra.
Vzroki za rast uporabnikov zemeljskega plina so nižje cene energenta v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO), visoki izkoristki plinskih ogrevalnih sistemov, nizke vrednosti emisij ter prihranek s prostorom, saj je slednji nenehno dostopen prek plinovoda in zato ne potrebujemo cisterne. Uporabniki zemeljskega plina so še posebej navdušeni nad enostavno in vsestransko uporabo energenta ter nizkimi stroški vzdrževanja plinskega sistema (malo emisij), stroški nakupa energenta pa so enakomerno razporejeni skozi celo leto in se plačujejo mesečno s položnicami. Številna gospodinjstva in podjetja, ki se nahajajo na območju plinovodnega
omrežja, so kurilno olje že zamenjala z ekonomičnim zemeljskim plinom. Zemeljski plin nudi potrošnikom večje udobje in zagotavlja kakovostnejši način bivanja. Priljubljen je pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča oziroma lajša hiter tempo življenja, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo v kurilni sezoni.
Zemeljski plin postaja torej uveljavljen trend med posameznimi energenti, saj omogoča večje udobje, je cenovno dostopen širokemu krogu potrošnikov in prijaznejši do narave. Ob hitrem razvoju tehnologije pa je pričakovati, da se bo raznovrstnost njegove uporabe razširila še na druga področja.
Vaš ADRIAPLIN

Zemeljski plin je "in"
e b
p e
v o n
š
a g
o L
Taijiquan (tai či) in Qigong (či gung)
Celoletna vadba v !oli mojstra Chen Shining-a
VpiJ V novi začetni tečaj 2010/11
Logatec: OŠ Tabor (Tržaška 150) Vadba poteka vsak ponedeljek od 18:00
vy/WM/.taiji.si 041 446 488 info@taiji.si
CHEVROLET
10 let garancije
Starodavna kitajska pot do zdravja
Slovensko združenje taijiquan hram CSN že četrto leto zaporedoma v Logatcu organizira celoletno začetno in nadaljevalno vadbo taijiqua-na in qigonga. Začenja se v ponedeljek, 27. septembra v OŠ Tabor.
Taijiquan (taj či čuan) je kitajska veščina gibanja, v kateri se prepletajo elementi borilnih veščin, daoističnih tehnik dihanja in tradicionalna kitajska medicina. Skozi zgodovino se je razvila vrsta šol, ki izvirajo iz Chen sloga. Taiji lahko izvajamo praznih rok ali z mečem, pahljačo, itd. Ne glede na slog, ki ga izvajamo, pa njegovo bistvo in koristi ostajajo enake. Z redno vadbo namreč dosežemo harmonijo notranjih organov, bister um in zdravo telo. Velika prednost taijija je nežnost. Ta vadba omogoča začetniku počasno, enakomerno, naravno napredovanje, kar preprečuje fizični stres in poškodbe. Zato je to enkratna vaja za vse, ne glede na fizično pripravljenost.
Qigong (či gung) je starodavna veščina, s katero krepimo življenjsko energijo qi. Velika pozornost se posveča različnim vidikom dihanja in umirjenemu umu, kar poživlja telo in možgane. Redna vadba vzpodbuja naravne telesne sposobnosti za zdravljenje in krepi imunski sistem. Zanjo ne rabimo veliko prostora, telesni gibi so enostavni. Združenje deluje pod strokovnim vodstvom mojstra Chen Shininga, nosilca najvišjega wushu naziva, mednarodnega sodnika za kitajske borilne veščine in dobitnika prvih desetih medalj iz veščine taijiquan (Chen slog, Yang slog, mešani slog, forma z mečem) na mednarodnih tekmovanjih za Slovenijo. Svoje pristno znanje taijiquana in qigonga v Sloveniji prenaša že 20 let. Med svojimi najboljšimi učenci je izuril učitelje, ki znanje predajajo vedno več novim ljubiteljem teh tradicionalnih kitajskih veščin. Združenje organizira tudi delavnice ob morju, tečaje qigonga in samo-masaže po meridianih, vikend tečaje, program usposabljanja za bodoče učitelje, ... Več informacij na www.taiji.si ali na 041 446 488.
^ POOBLAŠČENI _ PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
^upon za
10% po
i&ne
na servi'
toritve
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in iičarska dela
^ SELISKAR
Betajnova i6,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta: info@avtoh!sa-seliskar.si
www.avtohisa-seliskar.si