3Urbani izziv, letnik 19, št. 1, 2008 Uvodnik Mestna oblika ni avtonomna kategorija, izvze- ta iz prostora in časa, ampak je bila v vsej zgo- dovini odvisna od različnih dejavnikov, ki so vplivali na njen razvoj od zunaj in od znotraj; ideoloških, geografskih in strateških, družbeno- političnih, ekonomskih in tehnoloških ter seveda s tem povezanega načina življenja itd. Na prelomu 19. stoletja je bilo mesto predmet poglobljenih teoretičnih razprav. Mesta so tedaj doživljala velike revolucionarne spremembe, ki so povzročale povsem nove probleme. Industrij- ska revolucija je spremenila način proizvodnje, preobrazila je gospodarsko in družbeno struktu- ro ter povzročila velike demografske spremembe, beg s podeželja v mesta. Zaradi množičnega pri- seljevanja so ta hitro rasla (prebivalstvo Duna- ja se je npr. povečalo od 431.000 na 810.000, Budimpešte pa celo od 270.000 leta 1859 na več kot milijon leta 1913), življenjske razmere so se zaradi prenatrpanosti močno slabšale, potrebe po stanovanjih so se večale, predmestja širila, ločitev stanovanj od delovnih mest pa je povzro- čala transportne probleme. Po drugi strani pa je imela rast mest tudi pozitivne učinke, saj je po- speševala modernizacijo z ekonomskimi, tehnič- nimi in znanstvenimi inovacijami, ki so prispe- vale k izboljšanju splošnih življenjskih razmer v mestih; nova prometna sredstva (železnica, kolo, avto, tramvaj, metro) so vplivala na večjo mobilnost posameznikov in blaga, nove oblike komunikacije (telefon, telegraf) in povečan ob- tok denarja in financ (banke) pa so prispevali k homogenizaciji družbe. Elektrika, plin, vodovod, kanalizacija so prispevali k boljšim higienskim in sanitarnim razmeram v mestih. Načrtovanje mest v skladu z novimi potrebami in novim načinom življenja je bila popolnoma nova naloga. Razvila se je nova znanstvena di- sciplina urbanizem, ki je poskušala kritično in s terapevtskimi sredstvi reševati probleme mestne organizacije in njegove rasti. Mesta so v tem ob- dobju povsem spremenila svojo podobo, saj sta- ra, podedovana iz preteklosti, ni več ustrezala novim razmeram. Nove mestne četrti, ki so zrasle na obrobju starih mestnih središč, so dobile bolj ali manj uniformirano podobo, ravne široke ko- ridorske ulice, obzidane z uniformiranimi fasa- dami, mestni trg, ki je nekoč veljal za srce mesta, za prostor, kjer se je dogajal velik del javnega mestnega življenja in kjer je bila umetniška har- monija med stavbami in trgom najpopolnejša, pa je postal prometno križišče. Funkcionalizem je prekinil razvoj, ki je tisočle- tja dajal mestom in arhitekturi njihov značaj in identiteto. Zavrgel je vse oblike in sloge preteklosti ter poskušal na novo iznajti mesto in arhitekturo, vendar se je izkazalo, da radikalno zavračanje vsega starega v imenu novega in naprednega ne pomeni rešitve problemov in da se je treba navsezadnje vedno sprijazniti z dediščino pre- teklosti in jo upoštevati, kajti preteklosti se ne da zanikati, zbrisati ali preprosto uničiti. Urbanizem na prelomu 20. stoletja vrača v me- stno podobo tradicionalne vrednote, skrbno na- črtuje tradicionalne elemente mestne zgradbe, kot so ulica, trg in park, in se vsaj deklarativno zavzema za načrtovanje in gradnjo mesta v ob- segu in v kontekstu obstoječih arhetipskih form in tradicionalnega arhitekturnega jezika. Kajti zgodovinska izkušnja nas uči; kakor pesnik na- piše pesem, tako da na novo sestavi že znane besede, in skladatelj napiše skladbo z novimi kombinacijami že tisočletja znanih tonov, tako tudi arhitektu ali urbanistu ni treba izumljati novega arhitekturnega jezika, ampak lahko z novo interpretacijo arhetipskih form ustvari nove ambiente, prilagojene novim zahtevam in času. Te ideje zagovarja tudi teorija trajnostnega razvoja in so postale vodilo novega strateškega načrtovanja. To je bila tudi vodilna ideja novega Strateškega načrta Mestne občine Ljubljana, ki je v fazi priprave. Načrt gradi novo mestno podobo na osnovnih zgodovinskih potezah, sočasno pa upošteva zahteve po spremembah, ki jih nareku- jejo nove ekonomske, demografske in tehnološke razmere ter novi slog življenja. Dr. Breda Mihelič Podoba mesta 1900:2000