DANES NA 5 STRANI: MILAN GOVEKAR: , 50.000 STANOVANJ Čaka... ■ o Štev. 30, leto XIX Sobota, 29. julija 1961 V OKVIRU KRITIČNE PRIPOMBE K NEKATERIM POJAVOM PRI DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Nagrajevanje po učinku, na- sameznega kolektiva, nepo-*rajevanje po delu, proces ne- srednih proizvajalcev, da začno ®0srednega samoupravljanja je skrbne je proučevati tržišče. nas sprostil ogromne ener- Toda ne samo njegove trenutne, ampak tudi in predvsem njegove perspektivne potrebe. V praksi se namreč dogaja, da se trenutno kaže pomanjkanje nekaterih potrošnik dobrin. In več tovarn, ne da bi prej proučile potrebe niti se medsebojno ne dogovorijo, niti nikogar ne obvestijo, začne proizvajati več blaga, kot ga - trg potrebuje. Poleg tega pa v ___________j. _________najbolj . pribiitivnih proizvod- ^javlja potreba po proučeva- nih pogojih nastaja nova Slie, ki so doslej neizkoriščene Počivale v proizvodnji. Z na-oscajočo proizvodnjo, ki ji ni ^lake v svetu, pa nastopa nov Problem, ki spremlja vse raz-'ztejšc države. Nekatere panoge Potrošnje so namreč z do-'■dčo proizvodnjo popolnoma ^dovoljene in čedalje pogorje se pojavljajo težave pri Pf-srnaju nekaterih proizvo- dov. v čedalje večji ostrini se Proučevanje tržišča tako domačega kot ino- drobna industrija, ki brez ob-ernskega tržišča. čutnih investicij ne bo mogla . Nov sistein delitve dohodka zdržati konkurence z bolje or-n verjetno tudi medsebojnega ganizirano proizvodnjo. Morda ?dračunavanja predvideva, da je ta problem trenutno naj-0 rnogoče deliti in obračuna- bolj pereč ravno na področju samo prodano proizvod- konfekcije, saj se njene ne-Vo. To se pravi, da bo mora- prodane zaloge sučejo v mili-® biti pozornost proizvajalcev jarde. r°‘e0 kvalitetne in cenene pro- Če neka razširjena obrtna podnje obrnjena tudi na trg, proizvodnja proda del svoje ']er bo dobila proizvodnja proizvodnje, še ne pomeni, da v°io dokončno realizacijo. bo tudi v bodoče zdržala tek-Višek proizvodnje v prvi mo * bo^e opremljenimi pod-sJ°Pnji pozitivno vpliva na ce- fetji. Zato so tudi želje neka-blaga. Vendar samo do do- terih komun, da bi si z obrtno lo6ene stopnje. Čim pa ta pro- proizvodnjo v bodoče lahko l*v°dnja preseže bodisi kupno bistveno povečale svoje do-alt interese potrošnje, po- hodke, zelo kratkovidne. ® ane popolnoma odvišna. Tu ------- - - Iz vseh naštetih razlogov se zaman trošijo proizvajalne potreba, da se delovnim e skupnosti, ki bi jih bilo kolektivom, neposrednim pro-_ l°Soče s pravočasnejšo inter- j,. - ...... izvajalcem nudi čimveč pomo- zori^0’ s Pravočasnejšim opo. (i pri gospodarjenju. Pri tem Tll°m preusmeriti na deficit- jirn bod0i kot so jim Pfoizvajalna področja. , Y našem gospodarstvu se že bn -0 viški proizvodnje pri jnetijskih strojih, posameznih ohSta^. tekstila, konfekciji, jl^Vi, na nekaterih področ-s, , lesno predelovalne indu-ra’-e in morda še kje. Z na-jfScojočo proizvodnjo se bo področij, ki bodo zasi-J"ai brez dvoma še večalo. rgž0 Pa pom,eni, da je v inte-su skupnosti, v interesu po- jim bodo, kot so jim že doslej, v veliko pomoč združenja in zbornice. Toda po vsej verjetnosti bi kazalo ustanoviti organ, ki bi razpolagal s čimveč podatki, ki bi študijsko proučeval potrebe domačega in tujega tržišča in svoje izsledke posredoval neposrednim proizvajalcem, saj je v končni stopnji le od prodanega blaga odvisen njihov standard. VINKO TRINKAUS MERE Odkar smo v 1, 1999 pričeli uvajati neposredne oblike nagrajevanja za konkretno oprav. Ijeno delo. oziroma delitev osebnih dohodkov po delu v najrazličnejših oblikah, lahko ugotovimo nenehno pospešeno rast uspehov v gospodarstvu. Najpomembnejši indikator teh uspehov je gotovo produktivnost. Najvažnejša gospodatska panoga v naši republiki je industrija z rudarstvom, saj je znašala v preteklem letu udeležba te panoge v narodnem dohodku Slovenije okoli 65 "/o. In prav za to panogo ugotavljamo, da je bila produktivnost leta 1958 približno enaka tisti iz leta 1957 oziroma celo za 0,5 "/o nižja, do-čim se je ta povečala v 1. 1959 za ".iNo nasproti letu 1958 in v letu 1960 za nadaljnjih 8,1 "/o nasproti tisti, ki je bila dose-' žena v letu 1959. Tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta je kljub nekaterim objektivnim težavam produktivnost narasla spet za 5,5#/o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta; obstojijo pa realna predvidevanja za njeno nadaljnje dviganje do konca letošnjega leta. Podobne premike v produktivnosti opazimo tudi v ostalih gospodarskih panogah. Res je, da na rast produktivnosti neposredno ne vpliva samo delitev osebnih dohodkov po delu, pač pa v določeni meri tudi drugi faktorji, n. pr. stopnja opremljenosti — torej investicije. Vendar pa moramo ugotoviti, da smo po osvoboditvi intenzivno investirali vsa leta; dokler pa nismo prešli od centralistično administrativno določenih plač za posamezne vrste kvalifikacij na delitev osebnih dohodkov po delovnih uspehih, nam tudi same investicije niso dale zaželenih rezultatov (pri tem celo izvzemam tiste investicije, ki niso bile najracionalnejše oziroma ekonomsko najbolj utemeljene). In dalje: prav ob izpolnjevanju petletnega plana 1957—196t se je pokazalo, da smo mogli ob boljši ekonomski spodbudi proizvajalcev z nagrajevanjem po delu ob manjšem obsegu investicij, kot so bile predvidene po planu, izpolniti plan eno leto pred rp-kom. Drugačen način nagrajevanja oziroma delitev iosebnih dohodkov po delu je izredno povečal interes in prizadevanje proizvajalcev za večje gospodarske učinke. Z boljšimi rezultati dela so se seveda vzporedno s produktivnostjo in ekonomičnostjo poslovanja občutno povečali realni osebni dohodki. Nesorazmerno večji vzpon pa so seveda doživeli nominalni osebni dohodki, ker je na njihov dvig vplivala poleg produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja nujnost izravnave rastočih življenjskih stroškov. Rezultati dela niso bili enaki v vseh gospodarskih panogah. vejah in dejavnostih, prav tako pa tudi niso bili enaki v posameznih podjetjih in na posameznih delovnih mestih. Zato so se kot rezultati različnega dela oblikovali drugačni razponi in drugačni odnosi med osebnimi dohodki, kot smo jih bili vajeni v gospodarstvu iz časov fiksnih mesečnih plač in urnih tarifnih postavk. Ce obravnavamo nastale spremembe v osebnih dohodkih na ta način, potem so te — na splošno vzeto — normalne in razumljive. Kljub taki oceni nastalih sprememb pa zlasti analiza oblikovanja osebnih dohodkov v letošnjem letu kaže na nekatere pojave, ki postajajo precej zakoniti in ki že ponekod povzročajo — še bolj pa bi mogli povzročiti — ekonomske in politične težave, če jih pravočasno ne bi preprečili. Gre za primere, kjer vodilni in vodilnejši pa tudi delno ad- ministrativni kadri po raznih osnovah prihajajo do prejemkov. ki imajo samo formalno krit je v raznih »merilih«, a tudi ad hoc delitvah, ki jih podeljujejo delavski sveti na osnovi določenih pooblastil. Ta merila in delitve so često bolj izsiljene z avtoriteto vodstva kot pa z ekonomsko dokumentacijo, ki bi prepričala delavce o njihovi utemeljenosti. Taka merila in delitve imajo za podlago poleg resničnega učinka ali zasluge često neki fiktivni učinek ali zasluge, ki z delitvijo osebnih dohodkov po delu nimajo ničesar skupnega. Analiza gibanja in formiranja osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta nam kaže splošno postopno rast le-teh iz meseca v mesec. Tako sp bili v aprilu povprečni osebni dohodki v gospodarstvu LRS za okoli 20Vo večji kot oni v januarju, če upoštevamo vse redno zaposlene brez ozira na dolžino delovnega časa. Povprečni osebni dohodki za dejansko opravljeno delo zaposle- nih, ki so delali polni delovni čas, pa so bili v aprilu za okoli 26°/o večji od onih v januarju. Na tem povprečnem dvigu osebnih dohodkov se je zadržala industrija, dočim je porast nad tem povprečjem, posebej opazna v gradbeništvu (okoli 50 “/o), trgovini (okoli 34%) in kino podjetjih ter založniških podjetjih (prav tako okoli 34%). O upravičenosti takega naraščanja osebnih dohodkov bo seveda moč presoditi, ko bpdo znani podrobnejši rezultati dela in gospodar jenja v tem obdobju, pri čemer je treba upoštevati tudi vse nastale premike v dvigu življenjskih stroškov. Splošna rast zaslužkov zapo-slenih pa v obravnavanem obdobju ni bila niti približno enakomerna v vseh skupinah osebnih dohodkov. To velja za gospodarstvo LRS v celoti, prav tako pa tudi za vse gospodarske panoge. V ilustracijo naj služita naslednja dva primera premika števila zaposlenih po posameznih skupinah od januarja do aprila t. 1. a) Gospodarstvo LRS POVEDO OBČINSKI DRUŽBENI PLANI IN OBČINSKI PERSPEKTIVNI NAČRTI ZA OBDOBJE 1961-1965 Ttu:s\.v ^ITURA DOBIVA MESTO V KOMUNI Skupine •/o vseh zaposlenih v gospodarstvu Indeks osebnih dohodkov januar februar marec »pril april v din do 10.000 6,1 4,1 1,7 1,5 januar 25 10— 15.000 23,8 20,6 13,5 14,4 61 15— 20.000 27,3 27,3 25,1 22,6 85 20— 25.000 . 17,8 ... 19,5 21,0 20,9 117 25— 30.000 11,2 12,1 14,6 14,4 129 30— 40.000 . 9,4 10,5 14,8 14,3 152 40— 50.000 2,8 3,7 5,4 6,9 246 50— 60.000 0,9 1,3 2,2 2.6 289 60— 80.000 0,5 0,7 1,3 1,7 . 340 80—100.000 0,1 0,1 0,3, 0,5 500 nad 100.000 0,06 0,07 0,1? . 0,27 450 Skupaj 100 100 100 100 Skupine b) Industrija in rudarstvo °/o vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu Indeks osebnih dohodkov januar februar marec april april ■ v din do 10.000 3,8 3,1 u 0,9 januar '24 10— 15.000 25,9 20.4 11,6 14,0 59 15— 20.000 ' 27,2 " 27,4 24,3 22,1 81 20— 25.000 19,3 19,6 21,3 20,6 108 25— 50.000 11,3 12,4 14,8 14,6 129 30— 40.000 9,7 10,7 16.0 15,1 156 40— 50.000 3,1 4,1 6,2 7,0 226 50— 60.000 U 1,5 2,7 2,9 264 60— 80.000 0,5 0,7 1,5 1,9 380 80—100.000 0,05 0,1 0,3 0,6 1200 nad 100.000 0,04 0,04 O,2 0,3 750 Skupaj 100 100 ioo: 100 Imitt ^iroiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiilIJ ^iiin nekateri menijo, da je nadležna, da je nujno zlo, Ki ss JE UGNEZDILO v občinsko blagajno in za kate-rSc a niti niso prepričani, ali je res nujno ... drugi se ji dobrohotno nasmihajo, prijazno ji Ogovarjajo, naj Se malce potrpi in naj nikar fre-ne sitnari, Ces da Čaka pred njo Ze toliko dru-Gfti, trenutno bolj potrebnih stvari ... , tretji sodijo, da je to zdaj »na liniji« in ker je „AC tam gor, je treba upoštevati — pa so zanjo, ne j’ Srcem, ampak bolj tako, po službeni dolžnosti, "AVNo toliko, kolikor je treba, da so vedno na TEkocEM... ima PA tudi svoje privržence, ki jo vneto zago- ARjAJO... TELESNA KULTURA NAMREČ! NE GRE ZA TO, KOLIKO SO V POSAMEZNIH OBČINAH NAMENILI ZA RAZVOJ TELESNE KULTURE, TEMVEČ BOLJ ZA NAČIN, KAKO SO TA SREDSTVA RAZDELILI IN KAKO JIH BODO PORABILI — CE JIH SPLOH BODO lllllll!llllllllllllllllll!l!l!lllll!l!lll!llll!IIIIIIH med številkami, kf» MED ŠTEVILKAH , Marsikaj povedo rd Potrebno, da bi bil spre- številkami vedno dol-% n' Nasprotno, dostikrat No ' ^iiog nekaj suhoparnih številk Več, kakor še tako lepo tak CariF» W__J. J-___ Nai N besede. Zgodi se, da videz pomembnih šte-lepe besede celo de- skvitira- jih preprosto po- ■< n da prna taž. ?Nnswmen°i leži na mizi kup Ior, .družbenih planov za irNh 'n občinskih perspek-načrtov za obdobje a“5' Številke, podatki, N^rti 0 Riinulem obdobju in ao s-aa Prihodnje! Vse, koli-r.®dstev N-a^tev bodo v komuni ?akšnGkoliko ter kako in v ?di. a narnene jih bodo pora-ute^nete, pa se spre-ki c,med tistimi postavka-eovore o telesni kulturi in o tem, kakšni so bili občinski možje, ko so ji krojili usodo. Nobena skrivnost ni, da je bila telesna kultura občinskim možem še do nedavnega deveta briga. Krmili so jo po enotnem receptu nekje z vrha in ker je bil obrok za normalno življenje največkrat le prepičlo odmerjen, je potem še sama namolzla pri znancih in prijateljih po tovarnah in podjetjih toliko, kolikor je potrebovala, oziroma,. kolikor se je pač dalo! S prenosom vedno številnejših pristojnosti na komuno je tudi telesna kultura . izgubila svoje stare rednike in potrkala na občinska vrata. Malokje so je bili. veseli. Tega jim pravzaprav nihče ne zameri, kajti na občinska vrata se zadnje čase precej trka! Bolj hudo je to, da potem, ko so jo vzeli v re- jo ... no, o tem, kako živi telesna kultura v občinski reji, pa naj govore številke: H Družbeni plan občine Slovenj . Gradec na primer določa v postavki za telesno kulturo din — 0! ■ Družbeni plan občine Her-pelje telesne kulture sploh ne omenja. V poglavju o družbenem standardu je sicer opravičilo, da »letošnji: plan ne zajema sredstev za prosveto in zdravstveno dejavnost, kar bo neodložljivo v prihodnjih letih perspektivnega obdobja..." Se pravi, da ni telesna kultura tod niti tako daleč, da bi jo odslovili s prijaznimi obljubami na kdaj pozneje! Med tema obema skrajnosti-ma mačehovske reje in solidne oskrbe so. se zvrstile ostale občine, ki ušes niso popolnoma zatisnile, pa tudi ne popolnoma odprle. ■ Tako so določili v občini Videm-Krško 12 milijonov za zgraditev telovadnice in igrišča v osemletki Leskovec, dalje je omenjena potreba še po nekaterih športnih objektih — v odstavku o »pokopališčih in parkih" pa tudi sklep, da se na raznih krajih uredijo primerni prostori za sprehode in počitek. Konkretnih načrtov ni. Sredstva niso določena. Teles- na kultura kot samostojno področje v perspektivnem načrtu ni našla mesta. (Nadaljevanje na 9. strani) Močno je padlo število tistih delavcev, ki so zaslužili do 10.000 din. Teh je bilo v aprilu le še četrtina nasproti januarju mesecu. Prav tako je občutno padlo število tistih, ki so zaslužili 10—15,000 din. in onih s 15—20.000 din na mesec. Relativno normalno rast moremo opaziti v srednjih skupinah osebnih dohodkov. Izreden skok pa je videti pri osebnih do- hodkih nad 60.000 din, kjer se je število tistih, ki imajo take zaslužke, dvignilo 3,5-krat do 12-krat. Tu gre za očiten pojav: povečevanja razponov. Nedvomno je v osnovi splošna tendenca premikov ii nižjih v višje, skupine zaslužkov razumljiva in normalna, izstopanje nekaterih skupin v smislu nesorazmernega povečeva-- (Nadaljevanje na 3. strani) iBaaas.isgsaaaaaBasa S Turistična sezona na višku če je samo eden, bomo pa tega bolj mahnili, da bomo lahko živeli vse leto... Karikatura: MILAN MAVER \a Sna s lo v P I s Mojster-vodja v ’ e ekonomske enote? ?. ; ? ■ v. “ ‘ ’ C : - Dragi tovariš! posartteznih 'ekonomskih eno- V vašem listu ste že VelU tah. V večjih ekonomskih enako pisali o ekonomskih-eno- tah’ zaposleno' večje tah. Izkušnje, ki jih posredu- število delavcev pa še nepo-jete iz številnih kolektivov so sfednejše oblike" sambuprdv-tudi pri "nas prišle prav. Mar- Ijanja, preko zhorov proizva--sikaj smo'povzeli od dru'gih'. jeticev; ekonomskih svetov itd. ' Ne' mislite, da vas hočem V taki organizaciji, kjer je' grajati,'toda nečesa le'nisem podjetje razdeljeno na eko-našel v 'vseh sestavkih. Nam- nomske enote, jasno' obstoji reč odgovora na tole vpraša- vodja ekonojnske enote kot nje: Ali 'je prav, da je obrata- predstavnik Umjško-operatiV-vodja 'ali pa mojster obenem ne službe,' kateki vodi in odgo-tudi vodja ' ekonomske enote? včerja 'za pta-vilncr- organižaci-, Pri nas smo se 6 tem pre- jo in delitev=dela ter za izvr- ševanje proizvodnih 'nalog kakor • tudi' Za' izvrševanje skle-' pOV organov upravljanja v ekonomski enoti. ‘ " Ne mt>re' pa biti vodja ekonomske enote predsednik organa delavskega samoupravljanja v elcanpmski enoti, niti cej časa prepirali in se, kot pravijo' nekateri pri nas; za*, časno' odločili, da bo Vodja 'ekonomske enote tudi obrato-vodja našega obrata.'‘Mehi 'pa še to le ne zdi povsem prav. Zdi se mi 'namreč, da bi zaradi'tega marsikdaj ne bi bila tako živahna razprava, kot bi se ne more združevati funkci-si je 'želel, da marsikakšen je vodje ekonomske enote in član kolektiva ne bi upal predsednika organa delavske-:»vodji« ekonomske enote po- fifo' samoupravljanja v eko-veddti v obraz, 'da je kot obra- nornski ■ enoti. ' x tovodja slabo 'organiziral delo ;V koliko?-'bi negirali pH-in 'podobno. Bal se bo' namreč, rodno delitev 'dela in kom-da bi ga tako ali drugače pri- penzirali funkcijo operativno-' krajšal recimo pri prejemkih, tehničnega vodje ekonomske' postavil na' slabše delovno' enote š ’funkcijo predstavnika mesto; saj ima za to po svo- ofgana samoupravljanja, te- jerh upravnem položaju pre-' daj' bi s teni naredili kaj sla— cej možnosti; čeprav smo, kot' bo uslugo delil in razvoju de-pravimo, samoupravljanje de- lanskega samoupravljanja. Ta-centralizirali. ka rešitev' bi bila v bistvu Pa oprostite temu mojemu ista rešitev, kot če bi enostav-vprašanju. Mislim, da- nisem no- proglasili proizvodno-teh-: edini, ki si nanj sam nisem ničnega in operativnega stare-. znal najti odgovora. Pomagaj- šino za predstavnika delav-te mi razjasniti te pojme, saj skega' samoupravljanja. V živ-bo to mogoče koristilo: tudi lj en ju gospodarske organizaci- drugim. T. E., Celje je sta to’ prav gotovo različni ZDAJ BI NIHČE Vlit M MARAL PO STAREM Starejši delavec, ki je svoji torbi — držal jo je na kolenih — s krpami že večkrat podaljšal življenjsko dobo, je zaključil razpravo z besedami, s katerimi je vse prepustil usodi: »Kdo ve, kako bodo to uredili.« Sedel sem v vlaku, ki malo pred tretjo popoldne odsopiha iz Zagreba pre.ti Karlovcu, in poslušal pomenek »vlakarjev« nekega zagrebškega podjetja (katerega, nisem mogel razbrati jz pogovora). Tema: novi sistem dela po učinku. Čakal sem, da bo kateri izmed njih vprašal, kdo so tisti, ki »bodo uredili«. Mislil sem, da bo kdo rekel:: »Mar ni od nas odvisna podoba in vsebina našega pravilnika o delitvi po delu?« Pa je prišel Hrvatski Leskovac in delavci so izstopili, ne da bi bil kdo izgovoril jisto vprašanje... Dejstvom je treba pogledati v oči, vendar nekateri delavci še vedno stojijo ob strani in gledajo, kako se nova delitev uveljavlja v njihovih kolektivih, v njihovem delu. Neredko tudi strokovnjaki s svojimi »zelo učenimi« indeksi, formulami in formulacijami vse to zamegljujejo, da ni razumljivo. Po drugi strani pa precej ljudi iz tovarniških dvoran neposredno sodeluje pri izdelavi novih pravilnikov, ki naj bi dinar povezali z delom. Tudi večina tistih, ki niso neposredni tvorci internih zakonikov za svoje kolektive, čuječno spremlja, kaj in kako se dela; imajo svoje mnenje, pripombe in predloge, ki lahko popravijo mnoge strokovne zamisli. ODGOVOR NA T. E., CELJE Uvajanje ekonomskih enot v gospodarskih organizacijah zahteva istočasno uvajanje organov samoupravljanja po funkciji, ki jih ne. moremo med seboj zamenjevati niti združevati,’ ne da bi s tem škodili tako procesu dela kot samoupravljanju. SLAVKO ZALOKAR Kaj mislijo- o novi .delitvi »ljudje od strojev«, kako jo.ocenjujejo? Kakih, petnajst ljudi iz več • zagrebških podjetij se je zbralo pred dnevi v Sekretariatu za . delo pri' Izvršnem svetu Hrv^itske, da bi povedali svoje , mnenje, o tem. Njim prepuščamo besedo, sami pa boste ostali v vlogi' povezovalcev razgovorov ... »Kd smo pred časom uvajali nagrajevanje po delu, se ni hotel nihče izmed delavcev vmešavati v to, ker niso vedeli, •ali bodo dobilL več ali manj, 'kot je znašala tarif na: postavka,« - je povedal Stjepan Fabi-janič; strojnik iz papirnice. ■ »Zdaj so ljudje še kar zadovoljni, prav gotovo bi ne hotel nihče več, da bi se vrnil na staro.« »Tisti, ki izdela več. svinčenih tub. tudi več zasluži. Vidimo. da je naš dinar odvisen od proizvodnje.« je ugotovil Stevo Zuber, samostoini delavec V tovarni svinčenih izdelkov. ® Tako torej delavci na kratko in brez »teoretiziranja« ocenjujejo novo delitev. Med razpravo sme. govorili z Vjekoslavom lakon-čevičem, ki dela v »Ciglani« na progi, no kateri vozijo glino k nečem. »Tam delamo štirje. Če se zavzamemo 'za delo, se vozijo vagoni hitreje in v peči pride več surovine. Zdaj se ugotavlja, koliko gline prepeljemo, zato smo zainteresirani. Prej sem imel 12.000. din mesečne plače, prejšnji, mesec pa sem dobil 19.400.« 9 Ali lahko delavci po-1 pravljajo strokovnjake? V nekaterih kolektivih se zdi, kakor da so ozke, .zaključene skupinice prevzele »monopol« nad novo delitvijo, čeprav so zanjo zainteresirani predvsem delavci. Ti so nedvomno najboljši strokovnjaki, kadar je treba oceniti / vrednost in zahtevnost določenega dela. »Pri nas je hotela komisija točkovati delovna mesta,« pripoveduje Stevo Zuber, »vendar se to ni obneslo Po teh točkah bi nekateri dobili ena in polkrat yeč kot prej, drugi pa' premalo. O tem smo razpravljali na sestanku ekonomske enote, nekaj spremenili in dobili realne ocene.« 'Valent Sinkovič, zlagalec v peči »Ciglane«, ,je prav tako opisoval, kako so delavci s svojimi pripombami vnesli mnogo izboljšav v novi pravilnik o delitvi. PROIZVODNJA V KRANJSKE Al OKRAJU BO DOSEGLA PLANIRANO RAVEN Pod jetja so začela iskali notranje rezerve © Se pred mesecem dni so nekatere gospodarske organizacije v kranjski občini precej pesimistično gledale na izpolnjevanje družbenega plana. V mesecu juniju so se že pokazali boljši rezultati, ki so predvsem posledica obračunavanja po ekonomskih enotah. @ Gospodarske organizacije so same začele iskati notranje rezerve. V združevanju in kooperaciji iščejo podjetja nove možnosti za pocenitev proizvodnje. 9 Bistvene spremembe.glede asortimenta. (^ Nagrajevanje po ekonomskih enotah bo nedvomno v drugi polovici leta pripomoglo do tega, da bodo plan še bolj presegli tam, kjer so ga že sedaj, in dosegli tam, kjer ga doslej niso mogli. prpizvodnje v .prvih mesecih letošnjega leta.' Ker pa je 1. julija že začel poskusno ^obratovati obrat v Stražišču, predvidevajo, da bodo izpad proizvodnje na-dokladili v prihodnjih mesecih. . Tovarna - Sava Kranj ni dosegla . plana ž*a 1.4" n, ker še ni prejela ' strojev . za proizvodnjo . žične/ veto in moped pnevmati- ’ ke, kar' plan že predvideva: Proizvodnja teh artiklov bo verjetno možnk' šele zadnje četrtletje, V celoti je bila planirana 1 proizvodnja industrijskih podjetij v kranjski občini v prvem polletju dosežena s 50 0/o/ V primerjavi z istim obdobjem lani se je povečala za 10,9 %>. tn kaj pravijo v' nekaterih ' večjih industrijskih podjetjih, kjer plana niso izpolnili? Tovarna Iskra' je pod planom'za 4,8 Vo. Vzrok je v tem, ker niso pravočasno dobili nekaterih ' strojev, primanjkovalo pa je'tudi sredstev'za nakup preostalih' potrebnih' strojsv, katerih proizvodnja'je bila v 'planu predvidena. Največji izpad je "imela proizvodnja selenskfh stavkov zaradi slabega materiala. Lanskoletno proizvodnjo istesa razdobja :so"- presegli za 4;55 o. ■ :' ' ■ ■ Kranjske opekarne šo pod planom za 3.1 °V Zaradi rekonstrukcije podjetje še ni moglo nadomestiti velikega’ izpada DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942. Lista izdaja Republiški svet , ZSJ za Slovenijo. Glavni in. odgovorni urednik: ... VINKO TRINKAUS Urejkie uredniški odbor:-.Peter , Dornik, Sonja Gašperšič,, Milan Maver. Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva In' uprave: ■ Ljubljana. - Kopitarjeva ul. -2, poštni ...predal 313-.VI, .telefon, uredništva: 33-72? in 30-672 — •Račun ' pri Narodni banki v' Ljubljani štev. NB 600-11/1-365 — Posamezna .številka - stane 20 din -=- Naročnina je: četrt-• letna '250. polletna 500 In letna .1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana' v gotovini vendar upajo, da bode plan do-segli. _ , '' Tovarna Standard . Kranj je, pod planom za 3,8 " o,. Vzrok nedoseganja plana je še 'vedno, ppeorjentacija proizvodnje, od spodnjega usnja; na zgornje usnje gle‘de na zahtevo tržišča, zato so večja, odstopanja od osnovnega proizvodnega plana. Pomanjkanje odgovarjajočih su- -rovin otežkoča proizvodnjo takih artiklov, ki jih trenutno zahteva tržišče in je zdto odvisno od razpoložljivih surovin. . Pomanjkanje obratnih sredstev povzroča težave pri nakupu su-; rovin. ’ . " . '. Tovarna Zvezda, je pod. planom. . za 11,6 •/•!' kar opravičuje, s tem, da je s l. junijem postala zavod tekstilnega inštituta Kranj, ter je dovrševala . nedokončano. proizvodnjo.. V mesecu juniju je odšlo iz . podjetja 40 delavcev., V drugem polletjji .bo-’ do zapo.sie.hi; le nujno, potrebni delavci 'in strokovni uslužbenci ter . bo .dejavnost usmerjena le na raziskave in:poskuse. Tovprna ŠPIK Kranj. ni. še mogla nadoknaditi izpada 4,8."A, proizvodnje v pletilnici zaradi, zakasnele dobave okroglega ple-. tilnega stroja in pomanjkanja, ustrezne volnene preje za ta stroj; Tudi izpada proizvodnje konfekcije v mesecu maju, ki je nastal zaradi okvare likalnih aparatur, ni mogla’ nadoknaditi. Proizvodnja nasproti lani se je povečala za 10,3 “/o. Družbeni plan je predvidel letos 4,5 “/o večjo zaposlenost, ki pa so je doslej gospodarske organizacije dosegle le z 1,7 °/o. Glede na to, da je bila politika zaposlovanja doslej sporno vprašanje med občino in gospodarskimi organizacijami, predstavlja ta "rezultat še posebno velik uspeh. Obenem je to 'znak, da so gospodarske organizacije zaradi novega obračunavanja po ekonomskih enotah same začele iskati notranje režerve: Iskati pa’ so pričele tudi možnosti kako bi pri ‘ isti produktivnosti mogli poceniti in izboljšati proizvodnjo. Tekstilni podjetji In-teks in Tiskanina sta "se v ta namen združili. Iskra pa je sto-• pila v.poslovno združenje z namenom, da se bodo: posamezna podjetja . lahko specializirala. Opaziti, je. tudi velike spremembe glede asortimenta. Podjetja se orientirajo na sortiment boljše kvalitete. V prvem polletju je večina gospodarskih organizacij uvedla decentralizacijo in osnovala ekonomske enote. Tako imamo sedaj na področju industrije poleg CDS tudi 104 ekonomske enote. V marsikateri organizaciji je prišlo na podlagi decentralizacije do novih tehnoloških postopkov, predvsem do novega sistema obračuna po ekonomskih enotah, kjer delavci vidijo rezultate svojega dela. Ponekod so'se rezultati takega nagrajevanja po ekonomskih enotah že pokazali, drugod, kjer sp decen-traližacijo začeli 'uvajati kasneje, še bodo pokazali rezultati v drugi polovici leta. Uspehi nagrajevanja po; ekonomskih enotah, ki so v industriji že pokazali pozitivne rezultate, pa se žal še ne opažajo v trgovini, gostinstvu in gradbeništvu. Ker pa so to tista področja gospodarstva, ki delajo neposredne usluge potrošnikom, bi bilo nujno potrebno, da bi se pristojni sveti občinskih ljudskih odborov ter družbene politične organizacije bolj zavzeli za to, da bi tudi v teh gospodarskih organizacijah čimprej usposobili organe, upravljanja. MIMI TOMAŽIČ © Delavci pa sami ugo-tavljajo, da je med njimi tudi precej takih, ki jim je glavno, da se deli denar, in sicer ne glede na to, kaj je bilo storjenega. Gre v glavnem za tiste, ki stojijo z eno nogo y tovarni, ž. drugo pa na njivi. »Pri nas je veliko nekvalificirani' in polkvalificiranih delavcev, ki se vozijo s tovornjaki ali z vlakom,«, je povedal Stjepan Vuk, nadzornik strojev v ,Industrogradnji‘. »ža. vse skupaj niso. posebno zainteresirani. Brž ko vidijo, da so prejeli manj kot prej, zaženejo krik in protestirajo.« • V vzdušju nove delitve strokovnjaki izgubljajo »av-toriteto» — njihovih sklepov delavci ne . sprejemajo več brez pridržkov. To je zelo značilno za nove proizvodne odnose, v katerih počasi postaja vse skrb vseh, avtoriteto pa si vsakdo pridobi z dobrim delom. »Pred letom ali dvema je tehnični; kader ukazoval,« je dejal Željko Hrešič iz papirnice, »ljudje so vse jemali, brez kritike. Zdaj je drugače. Kadar na primer sprejemajo standarde o kakovosti, se morajo precej potruditi, da ekonomski enoti dokažejo, da je potrebna za določen proizvod prav tista kvaliteta. Vse se sprejema s kritiko.« -• Težnje »glavno je, da se deli« prav gotovo so, vendar "že ta ugotovitev iz pa-« pirnice priča, da se začenjajo delavci bolj in bolj zanimati za boljše poslovanje, ker vedo, da je v tem vir večjih prejemkov. »Takole na primer, kam gre naš denar,« je dejal Stjepan Vuk iz .Strojegradnje1. »Vsako leta damo blizu 60 milijonov za delavce, ki se s tovornjaki vozijo na delo. Tisti, ki se ne vozijo, upravičeno sprašujejo: Čemu tolikšni izdatki? Prav gotovo bi bilo bolje, če bi zgradili hotel za samce« . • V to zavzetost za uspešnejše poslovanja se vključuje tudi skrb za kadre, o čemer mnogi govore. Račun je preprost: strokovni delavci — boljše delo — večji zaslužki. Opisujejo prizadevanja, pa tudi težave. Recimo takole: »Naša kadrovska služba planira ,do nezavesti', vendar morajo delavci, ki si želijo in ima-. jo pogoje za šolanje, pokazati mnogo vztrajnosti, da dobijo štipendijo ali Skrajšan delovni čas,« je povedal Dalibor Mili-novič, kovinostrugar' v orodjarni ,Gorice'. »Obresti ia treba mnogo vrat od direktorja do sekretarja in referenta za kadre. Pa pisati prošnje ...« ŠE ENKRAT 0 ČLANKE »NE OBČINA, POTROŠNIKI NAJ ODLOČAJO« .V 25. številki »Delavske enotnosti« je Vinko Pintar pod gornjim, naslovom obravnaval . .združevanje trgovin v- .škofjelo« , ški občini.. Pisec članka pa vsega,. kar .je vplivalo ha združevanje, ni navedel in ga zato do-. polnjujem. - Trgovsko podjetje »Poljane« itna sedaj štiri poslovalnice, ki pa niso. najbolj ustrezne. Vsekakor je bilo zato pozdraviti idejo, kolektiva, da bi si gradil, nove prostore, kamor bi. preselili vse poslovalnice. Občinski ljudski odbor je v ta namen tudi .preskrbel potrebna sred-: stva iz svojega investicijskega sklada in jih dal . kot posojilo trgovskemu podjetju »Poljane«. Toda il-milijonsko posojilo ^ ta 'zadoščalo in podjetje .se je obrnilo na občinski ljudski odbor za dodatnih 8 milijonov din po- sojila. Svet za finance in družbeni plan je o tem razpravljal in ugotovil, da Trgovsko • podjetje »Poljane« ni sposobno plačati anuitet, ki bi znašale letno 1,600.000 dinarjev. Podjetje je-sicer lani ustvarilo 1,042.000 din sredstev za sklade, toda ob odplačilu kredita za. obratna sredstva. se. mu razpoložljiva- sredstva še zmanjšajo. Pustiti nedograjen lokal, bi bila nedvomno gospodarska škoda. Zato je • svet za družbeni plan sprejel predlog, da sicer odobri potrebni kredit, vendar pod pogojem, da se zagotovi vračanje sredstev. O. tem predlogu je nato. razpravljal svet . za blagovni promet, .ki. je predlagal združenje trgovskih .podjetij. ObLO j.e oba.predloga sprejel. Menim, da je zato vprašanje pisca,' kje so organi upravlja- • »Zdaj vidimo kei kot samo svoj stroj * nekdo povedal. Zaintercs nost se širi, in sicer n® zanimanje za »sosedaA * več tudi za sosednjo ^ nomsko enoto, Odnosi ekonomskimi enotami so nimiva tema, o kateri so iiko razpravljali. j, •Če je zastoj v strojnem.® sizvaja tube, 1 asrfjjljf delku, ki proizvaja tube, težave tudi ki te tube tiska« je Stevo Zuber iz tovarne -nih izdelkov. »Bil je prot»gt0 kdo naj plača "ta zastoj, smo ustanovili arbitražno misijo, ki bo obravnavala re med ekonomskimi enota • Bolj zapleteni kot °5| nesi med enotami so v0(* p- med ljudmi, zlasti še, de tista težavna ugt f da je nekdo odveč. Zvonka Kihaka, rafin^j' v »Enolu«, izhaja, da 11 to ni nerešljiv probleflV 0 • »V nekaterih izmenah .A ugotovili, da ni treba pet temveč da zadoščajo štirje ^ celo trije. Nismo vedeli, kata Nazadnje smo odprli nov c-lek in spravili' vanj tako ^ novane »bele proizvode«, j, takšne ’ organizacije smo_ 1“\aj korist. Zaposlili smo ljudi- ,a kaže, da se bo naša proizv°s ‘ iš cija« obračunava PO* feJ' ne prid® v osnovo (P ne pride je za tri mesece), P° socialno zavarovanje 'K m-po" čuje nadomestilo, mo® _ ' fo jetje izplačali to raz 1 prav gotovo ni edina nost, zaradi katere a®' ci v nekaterih podi®”1' upravičeno prikrajšata- bg-Za zaključek še te nja, odveč. Sveti pri občinskem ljudskem odboru so namreč investiranje in združevanje temeljito pretehtali, pa tudi kolektiv trgovskega podjetja »Poljane« je s tem soglašal. Niso ■ pa ti. organi razpravljali o ureditvi .bodočega podjetja samega, o ekonomskih odnosih med po-• sameznimi enotami itd. O tem naj odloča kolektiv, torej tudi tovariši iz Poljan. Pri tem pa mora kolektiv vedeti, da bo polovico sredstev za odplačilo anuitet, njihove investicije plačano iz ustvarjenega dohodka drugih, rentabilnejših ekonomskih enot. In tega se kolektiv tudi zaveda. Če pa se z ■ združitvijo ne- more pomiriti dosedanji direktor podjetja tovariš Pintar, i ni prav, da poskuša na tak način zavajati javnost. M. OSOVNIKAR še nekaj. sed. Znana resnica je, da bena stvar tako cj0.*31"?,’ se/L boljša ne mogla biti. I posebej nanaša na novo. ^o' po delu, ki obstaja v naJjrugOr lektivlh ponekod dlje, pjoti >d P* ur®; še ni. Se marsikaj bo treJ‘„ re®! diti in icr-Liviii — .e spl' manj časa. ponekod Pa .:l. >e marsikaj bo treh‘> izboljšati, še mn°*? ^ ni v duhu: novega, Pra ,qrtlo delavci sami. Posredno ugotovili še po nečem: še vedno pravijo riovjta nikom o delitvi »tarifi? niki«, osebne dohodke . . pr čujejo kot- »plače«. ^.1’, tem samo za ohranite v t® izrazov? Morda, toda P-^ tu® ko — se nam dozdeva os® .g " nove delitve še niso d°h^_ za deistvo, da P0 ° še ^ id' r®' nega izraza; ostalo j® ,k: novi oblfi-tf

i *u uv. govorimo o delitvi. Kakorkoli je de-th kov» 'nek posameznika izredno pomemben za dohodka podjetja, je prav toliko po-tudi prizadevanje vseh za gospodarnost- no ravnanje s sredstvi, ki so jim zaupana v delovnem procesu, s sredstvi, ki so jim zaupana v upravljanje, to je z osnovnimi in obratnimi sredstvi, materialom, surovinami in podobno. Prav zato so načela o oblikovanju osebnega dohodka poenotena pravzaprav za vse in le-ta naj zagotovijo enotnost podjetja kot gospodarske organizacije nasproti družbi. Oblikovanje osebnega dohodka ekonomske oziroma organizacijske enote je postavljeno na ekonomsko osnovo. Osebni dohodki ekonomskih enot in obratov, je rečeno, se oblikujejo na način, ki je skladen z dejavnostjo posamezne enote. Proizvodne ekonomske enote oblikujejo sredstva za osebni dohodek na osnovi enote proizvodov ali še natančneje rečeno, na osnovi cenika proizvodov, s katerim je določeno, koliko osebnega dohodka pridobi kolektiv ekonomske enote, če izdela določeno količino surovega železa ali jekla, odpremi določeno količino materiala, opravi usluge za drug obrat, proizvede določeno količino električne energije in podobno. Seveda, ce bi ostali v jeseniški železarni samo pri tem načelu, bi pomenilo, da spodbujajo predvsem količinsko proizvodnjo, zapostavljeni pa bi bili ekonomičnost in rentabilnost Zato je rečeno, da je za realizirano proizvodnjo upoštevana samo tista količina izdelkov, ki jo ekonomska enota odda v odpremno skladišče ali preda drugi ekonomski enoti v nadaljnjo predelavo in je prevzem potrjen s predpisano dokumentacijo. To 'pomeni, da bo vsaka ekonomska enota, ki bo prevzela določen polproizvod, temeljito pretehtala, ali bo le-ta ustrezal nadaljnji obdelavi in ali ne bo zaradi poprejšnje napake sama utrpela škodo. Tako imenovana medfazna kontrola je s tem načelom občutno okrepljena, če se ugotovi pri že prevzeti količini določenega materiala (še preden gre ta v predelavo), da ne ustreza kvalitetnim zahtevam, oziroma naročilu, potem ekonomska enota vrne material obratu, ki ji ga je poslal, le-temu pa se za toliko zmanjša proizvodnja. Drugače rečeno, živo delo, ki je bilo vloženo v material, polproizvod ali podobno, je bilo brez haska potrošeno. Vrednost vrnjenega materiala pa obračunajo z bremenopisom. Za vrnjeno količino se ekonomski enoti, ki je škart povzročila, zmanjša osebni dohodek. Za drugovrstno proizvodnjo, ki je še uporabna za predelavo, se cene, izkazane v ceniku, zmanjšajo za 10®/». Pri materialu, ki je le delno uporaben za predelavo, veljajo interno dogovorjene cene med ekonomskimi enotami za vsak primer posebej. Za pozneje ugotovljeni izmeček, ki je že prešel določene faze predelave, se količina prvotno ugotovljene proizvodnje ne zmanjša, pač pa se za vrednost vložka obremeni obrat, ki je izmeček povzročil. Takšnih »varnostnih ventilov«, ki naj preprečujejo količinsko rast proizvodnje na škodo kakovosti, rentabilnosti in ekonomičnosti, vsebuje omenjeni pravilnik še več. To pomeni, da se lahko ekonomski enoti kot celoti občutno znižajo sredstva za osebne dohodke, če ne pazijo na material, če bi posamezniki hoteli na račun količinske proizvodnje doseči večji osebni dohodek in podobno. Osebni dohodek organizacijske oziroma ekonomske enote pa narašča, če znižuje lastne stroške. Za vsak odstotek priznanega znižanja lastnih stroškov, je rečeno v pravilniku, se zviša osebni dohodek za 2 ®/o. Za vsak odstotek zvišanja stroškov pa se zmanjša za 2®/». Veličino lastnih stroškov pa bodo v jeseniški železarni obračunavali po planskih cenah. Kot rečeno, je posameznim organizacijskim enotam dopuščeno, da postavljajo lastne kriterije kot merilo za udeležbo na doseženem osebnem dohodku organizacijske enote. V jeseniški železarni so sicer izvedli analitično oceno delovnih mest in so tako tudi določene obračunske postavke delovnih mest kot merila za udeležbo pri razdelitvi osebnega dohodka, vendar ni rečeno, da bodo to merilo uporabljale prav vse organizacijske enote pri delitvi osebnega dohodka. Rečeno je namreč, da so merila za razdeljevanje osebnega dohodka za organizacijske enote predvsem enota proizvoda in ekonomičnost. Dalje pa so našteta merila za delovno skupino ali posameznika, in ta so: obračunska postavka delovnega mesta, doseženi učinek po ceniku norm, izvršitev dela v akordu ali po dogovoru, doseženi učinki, predpisani s pravilnikom o premiranju, določeni dodatki za delo pod nenormalnimi pogoji, dodatek na normo — premija, interni dogovori delovne skupine, potrjeni od organov upravljanja ekonomske enote in nagrade. Organizacijska enota, ki samostojno oblikuje osebni dohodek, ima pravico izbrati način individualne razdelitve doseženega osebnega dohodka na svojem področju po enem izmed prej naštetih meril. Značilnost omenjenega pravilnika je tudi posojilo in dotacija, ki ga lahko dobi ekonomska oziroma organizacijska enota, če ji zmanjka sredstev za izplačilo osebnih dohodkov v določenem mesecu. Ce namreč organizacijska enota ne oblikuje rezervnega sklada za osebne dohodke, si lahko potrebna sredstva izposodi iz centralnega rezervnega sklada, toda ta jih mora vrniti do konca koledarskega leta. V kolikor ekonomska enota zaradi višje sile (recimo pomanjkanje surovin, energije in podobno) ne ustvari toliko sredstev, da bi zadoščala za kritje osebnega dohodka po merilih o delitvi, lahko zaprosi za dotacijo iz centralnega rezervnega sklada. To dotacijo odobrava samo centralni delavski svet. Centralni delavski svet jeseniške železarne je sprejel pravilnik o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov, bolje rečeno, sprejel je samo osnovna načela. Temu pa bodo poslej sledili pravilniki o delitvi osebnih dohodkov posameznih ekonomskih oziroma organizacijskih enot. Praksa bo pokazala, katere ekonomske oziroma organizacijske enote bodo izbrale najboljša merila za delitev, kajti od meril za delitev osebnega dohodka na posameznika je v dobršni meri odvisno ustvarjanje celotnega in čistega dohodka podjetja P D. 1 Na prvi pogled je bilo očitno, da je hudo bolna. Prsi so se ji sunkovito dvigale, obraz pa so ji prekrivale velike modre lise. Roke so ji onemoglo ležale ob telesu in videti je bilo, da si z zadnjimi močmi briše znoj, ki ji je v debelih kapljah stopal na čelo. Reševalca, ki sta jo na bolniškem vozičku pripeljala, sta oddala potrebne papirje v ambulanti in jo pustila na hodniku. Videla je, da jo opazujem in mi dala znamenje, naj pridem bliže. »Lepo prosim, bodite tako prijazni,-« je skoraj zlogo-vala, »in telefonirajte v službo, da moram ...« Stavka ni dokončala. Obraz se ji je spačil od bolečin, ki so ji za nekaj trenutkov vzele dih. Ko je prišla spet k sebi, se je jela opravičevati: »Ne vem, kaj je z menoj. Krč me prijemlje. Enkrat v nogi, potem v prsih. Zdaj me je zgrabilo v vratu. Boli, strašno boli...« Potem je stegnila roko proti torbici, ki ji je ležala pri nogah in me poprosila, naj vzamem ven blagajniški blok, na katerem je njena službena telefonska številka. »Mislila sem, da ne bo tako hudo,« je nadaljevala, »po možu sem jim zjutraj samo to sporočila, da imam vročino ... Mož je šofer... za teden dni je odpotoval... skrbelo jih bo, kaj je z menoj... In ravno zdaj se je moralo to zgoditi, ko so vsi na dopustu.« Na blagajniškem bloku so bile tri ali štiri telefonske številke. Spomin pa je bolnici tako odpovedal, da sem ji morala vse prebrati, preden je povedala pravo. 3 »Malo počakajte pri telefonu... kolegica je sama v prodajalni in se ne bo mogla takoj oglasiti,« mi je odsekano naročila. »Recite ji, da ne bom dolgo v bolnici. Naš zdravnik je rekel, da ne bom dolgo.« Med mojim telefonskim razgovorom so jo v ambulanti pregledali in napisali napotnico za infekcijsko kliniko. Ko sem se vrnila, sta jo strežnika že peljala proti izhodu. Na hitro sem ji povedala, da sem naročilo izpolnila, izročila pozdrave njene kolegice in ji zaželela vso srečo. Hvaležno mi je stisnila roko in se mi šepetaje zahvaljevala, kakor bi ji napravila neznansko veliko uslugo. Njene temne vročične oči so strmele vame, vse dokler ni voziček izginil med vrati. Kaj se je potem zgodilo z njo, ne vem. Upam pa, da se bova še videli, ko f}0 spet zdrava stala ob prodajnem pultu in takrat ji bom povedala, kar bi ji morala povedati že ob prvem srečanju: »Na vašem mestu bi najbrž ne mislila na službo.« Tega, da sem jo občudovala, ji ne bom povedala iz strahu, da ne bi našla primernih besed. Če bi vedeli, s kom imajo opravka, bi najbrž drugače ravnali. Na velik kos papirja bi z velikimi črkami napisali: »Skuhajte nam petnajst krožnikov juhe in osemintrideset porcij rezancev« in naročilnico s kuharičinim podpisom obesili nad štedilnik, da bi ga imela pri vsipavanju rezancev pred očmi. Zraven bi pa pritrdili še kalkulacijo, ki jo je njihov vodja sestavil skupaj s kuharico. Ker vsega tega niso napravili, se je pač zgodilo, kar se je zgodilo. Kuharica ni vzela dobesedno njihovega naročila. Najbrž je mislila, da v otroške želodce kratko malo ne gre poltretja porcija rezancev, pa čeprav je gostilniška. Ne da bi se s kom posvetovala, jih je zakuhala samo petnajst porcij. »Kaj pa mislite,« je vzrojila potem, ko je vodja otrok protestiral, »otrokom menda zadošča krožnik rezancev.« Prepričala ga seveda ni, čeprav je dala izstaviti račun za osemintrideset porcij.'! Vpričo otrok se je vnel prepir. Na srečo se je končal brez hujših posledic, ker so otroci oziroma njihov vodja poravnali sporni račun za neservirane rezance ter na pol lačni brez hrupa odšli iz gostilne. Zunaj je bil čudovit dan in voda v kopalnem bazenu prijetno topla, samo majčkeno je manjkalo, pa bi bili otroci zelo dobre volje. Tistega majčkenega pa jim gostinci, kakor že tolikokrat, niso nudili. »Pozlačevanje resnice« »Pozlačevanje resnice«, objavljeno v eni zadnjih številk našega lista, smo žal tudi mi pozlatili. Računovodkinja celjske »Zlatarne« se ni okoriščala na svoj račun, ampak je napravila prekrške z vednostjo kolektiva. H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Prodajalka Ančka, trgovsko podjetje Pionir v Ljubljani — M. KOBAL 2. Gostišče v Rimskih Toplicah — MARIOLA KOBAL •'rm/T RESMO-ZALOSTNA /(»ODRA VEČNEGA (VODNAJEMVIkV l 1 išem se Berislav L., po po-B P klicu nameščenec, absol-vent, neoporečne pretek-Ji. losti in — to je v tem primeru najvažnejše — mlad zakonski mož. Prejšnji ponedeljek so mi predlagali, naj postanem neke vrste morilec. Ne vznemirjajte se, ni tako strašno, saj poznamo na stotine različnih ubojev, in ta moj sodi med tiste najblažje, ki jih spremlja mnogo olajševalnih okolnosti. Kak dober advokat bi me morda lahko rešil sleherne kazni. (Dragi bralec, to ni humoreska, tovariš Berislav L., pa je ne le popolnoma neoporečen, temveč tudi dokazano popolnoma zdrav človek — op. p.). Dovolite, najprej bom naštel nekaj manj pomembnih podatkov, tisto o uboju pa pride na vrsto pri koncu, kakor je navada in tudi prav. Sestavni deli najinega zakona: obojestranska ljubezen, sloga in dva večja kovčka brez na-lepnic domačih in tujih hotelov. To najino zakonsko bogastvo se je vozilo le s tramvajem na srednji ploščadi prikolice od ene do druge zagrebške občine, kar je bilo odvisno od duševnosti ali od brezdušnosti mojih stanodajalcev. Na enem izmed teh občinskih območij sem bil tudi po večkrat. Prav zdaj mineva četrto leto mojega srečnega zakona, zato si kar po svoji volji izberite število mojih selitev. Vse doslej nisem povedal ničesar izvirnega, to vem, prav tako pa vem, da ni to nič žalostnega. Zato čimprej k tistemu originalnemu. Moja sedanja gospodinja je še vedno gospodična, ki bi dovolila vse drugo prej kot to, da bi kdo v njeni osebni izkaznici prebral rojstno letnico. Vendar bi ji popolnoma nepristransko in ne glede na najin sedanji spor prisodil nekaj nad šestdeset let, nikakor pa ne niti meseca manj. Zelo pobožna je. Pa kaj bi, saj ji je to dovoljeno po Ustavi. Zagodrnjati zna za vsako reč, tudi na ljudi in na socializem. .Vendar pa sprejme od mene vsakega prvega v mesecu štirinajst tisoč dinarjev za sobo s “priložnostno« uporabo najnujnejših pritiklin. In soba! Gospodična je snela zavese in odnesla preprogo — kakor kaže, je preproga vsaj njenih let — že osmi dan po najini vselitvi. . Postelja sodi v kategorijo -poldrugega človeka«, toda spričo najine ljubezni in sorazmerno kratke dobe skupnega življenja še kar prenašava skrčeno velikost postelje. Da ne bi predolgo otrobov vezal: gospodična mi greni življenje, ker kar naprej godrnja. Nekega dne sem nalepil na vrata v svojo sobo listek z napisom -Ljubi svojega bližnjega«. Prepričan sem bil, da se bom s tem dotaknil najbolj občutljivega mesta njene starode-viške pobožne duše. Naslednji dan je bil na njenih vratih odgovor, prav tako v svetopisemskem slogu: -Daj bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega.« V prevodu bi se temu reklo: »Bog je na višavah, jaz sem Pa tu na Iliči številka... kot gospodinja, ki ji je treba plačati vse, pa še posebej za tok, ki ga po- rabi neprijavljen električni kuhalnik.« In je nadaljevala s svojimi oblikami terorja. Ne zamerite, jezen sem, zato bom tudi malo vulgaren, toda gospodinja uravnava celo vse najine potrebe, ker smeva uporabiti določene higienske naprave šele potem, ko ona na hodniku zavpije: -Stranišče je prosto.« Ničesar ne moreš skriti pred njo, niti vonja po prežganju ne. Zaman zamahujem z razgrnjenim časopisom, da bi spravil vonj skozi okno, njenemu nosu povsem zadošča en sam atom tega vonja, ki se skozi ključavnico pretihotapi na hodnik. Nedavno sem naročil dva oglasa za sobo. Potem štiri oglase v sobotnih številkah, enega o zamenjavi enosobnega v centru — tam stanuje moja tašča — za večje stanovanje kjerkoli. Plačal sem 2100 dinarjev. Vendar to ni važno. Dobil sem enajst odgovorov, ponudb in izsiljevanj. Preskočil bom vse neoriginalne ponudbe, prihranil vam bom opis para hladnih oči in grdih ustnic, ki so izgovorile: »Trinajst na mesec, plačljivo za leto dni vnaprej.« Vse to je že tako znano in obrabljeno, da se človeku priskuti. Opišem naj le zadnjo ponudbo, tisto za stanovanje, ker je to v zvezi z umorom. -Na vaš oglas z dne itd... Imam stanovanjsko odločbo za sobo in souporabo drugih prostorov, drugo sobo pa uporab- lja moja sostanovalka, 33-leh^ upokojenka, samica brez bili' njih sorodnikov (podčrtal iaZ|' Glede na starost in zdravstven stanje moje sostanovalke (P°° črtano v ponudbi — op. P-) J možnost razširitve.« In šel sem tja. t Pri vhodu sem se srečal drugo stranko, ki je prejela P nudbo v duplikatu. h Starka je še kar pri Morda se je trdno odločila, bo dočakala sto let in tako P1? šla v mestno kroniko zagr® škega dnevnika. Sostanovalec, tista dbJ* stranka ih jaz smo gleda starko. ,e -Ali pokašljuje?« je šepet*! vprašala druga stranka. -Da, zlasti na jesen ... , se je zdravnik čudH, ko je vld,e da je čez zimo ostala živa,-“ 1 še tiše odgovoril sostanovalec-Meni pa je nekaj težkes leglo na srce. .j, Spomnil sem se podoBf.^ prizorov iz romanov -K-lO0" .j, metod počasnega izpuščanja P v na, sipanja raznih strupov na, aipcuija lcusiuii hrano, glasne radijske glaS zlasti tiste festivalske itd. .fl Zdrvel sem po stopnicah . stekel po Draškovičevi daleč od kraja, kjer bi 'rn0,r najkasneje do prihodnje P011^ di postati lastnik dvosobn stanovanja. .. ne Ne morem ubijati. Tudi bi rad, da bi me kdo ubil- t Dva kovčka sta polna. ^ je na vrsti selitev po Zagf® Tovariš, tem vrsticam Prljte, gam oglas. Skrbno ga shran ^ ker se bodo našli tudi ta . jni! bodo rekli, da ste si to FRANE JUHlc ■■ ■ :■ VESELE IZ NARODNOOSVOBODILNE BORRE Kdo bo prej? Sovražna ofenziva besni. Mi-nometalci sovražnika srdito obstreljujejo položaje brigade. Več min je padlo med borce, a niso eksplodirale. Vsi so se v hipu poskrili v zaklone in s strahom čakali na eksplozije. Starejšega partizana pa je ta negotovost združila. Iz zaklona se je obrnil proti mini in zavpil na vse grlo: »Kaj čakaš? Ali hočeš, da jaz eksplodiram pred tabo!« Demonja piše karakteristiko Kot komandant prvega bataljona Kalničkega odreda je Nikola Demonja poslal leta 1942 štabu odreda naslednjo karakteristiko: Joka Milan, iz vasi Gage, rojen 1922. leta, delavec, skojevec, mitraljezec. V borbi je najhujši in nikogar se ne boji: izven borbe — zelo ga imajo . rada dekleta. Najmodernejša vojska na svetu »Katera je najmodernejša vojska na svetu?« je vprašal meščan Zagreba svojega znanca v okupiranem mestu. »Ustaška!« »Kako to?« »To je edina vojska na svetu, ki se naravnost na fronto vozi s — tramvajem...« y>Ali ti nisem rekel?«. Nekje v hrvatskem Zagorju leta 1942. Po več zaporednih porazih ustašev so se razširile govorice o razsulu ustaške vojske in njihovi slabi oborožitvi. Dva Zagorca, osumljena za prenašanje teh govoric, so prijeli ustaši; zvezali so ju in peljali na jaso pod gričem. Ukazali so jima naj si izkopljeta grob, potem pa so ju namestili kakor da bi jih hoteli ustreliti. Po zapovedi: »Meri! Streljaj!«, ko sta bila skoraj mrtva od strahu, so jima sneli obvezo z oči in ustaški starešina jima reče: »E, pa videli ste, kaj bi se lahko zgodilo. Ce boste še kdaj zabavljali čez našo vojsko, zagotovo vaju bomo ustrelili.« Čim sta se Zagorca malo oddaljila, reče eden drugemu: »Ali ti nisem rekel? Nimajo municije.« Sile »osi« ■V IV. ofenzivi, na položaj v bližini Gornjega Vakufa -borci proletarske brigade wj nemškega majorja. Ko s° , , skozi vasi, je neki borec nab^ še prestrašenega Italijana, se je skrival po uničenju l lijanske divizije Borec je z vrvico privezal lijana k nemškemu major) Koča Popovič je srečal ca in ga vprašal: »Kdo pa so to?« unrec' »Sile ,osi‘!« je odvrnil 0 / S T A1 d) VA M J S K A G RA 1» \.|A V flH I'R ItSP K KT I V \li (I 4 P I A \ A & S • t 50.000 STANOVANJ ČAKA... Perspektivni program gospodarskega razvoja naše dežele predvideva, da bomo do konca 1965. leta zgradili 500.000 novih stanovanj. To pomeni minimalni in nujni obseg stanovanjske gradnje v prihodnjem petletnem razdobju. 50,000 od teh stanovanj naj bi zgradili v Sloveniji. Kakšna bo dinamika stanovanjske gradnje, njen obseg in realizacija po letih, ni moč napovedati. Predvideno pa je, da bi se obseg stanovanjske gradnje postopoma povečeval, tako da bi letno povprečje (po 100.000 stanovanj za celo državo) dosegli nekako sredi razdobja, torej najbrž 1963. leta. Za predvideni obseg stanovanjske gradnje je v Sloveniji namenjeno 120 milijard dinarjev. Štiri petine teh sredstev naj bi prispevala družba, ostalo pa državljani. Zdaj, ko šele začenjamo z realizacijo predvidenih nalog, pa marsikaj kaže, da bi se napovedi lahko v dobršni meri tudi izjalovile. Tako je prišlo do 10 % blokade sredstev proračunov in skladov, kar naj bi pomagalo vskladiti potrošnjo z dejanskimi možnost-mi. Obenem z uvajanjem novega gospodarskega sistema pa je prišlo do naglega porasta cen uslug v gradbeništvu, ki so v povprečju od 30 do 40 °/o višje oziroma dražje kot v lanskem letu. Redne letne podražitve v gradbeništvu so se namreč v zadnjih štirih letih gibale med 10 in 15 0/b ... Kaj bo, če bi si podobne izredne podražitve sledile tudi v prihodnjih letih? Kako ob vseh teh nepričakovanih vplivih vendarle izpolniti dano besedo; zgraditi predvideno število stanovanj? Kje in kakšne so notranje rezerve? Kaj lahko zahtevamo od projektantov, od investitorjev in od izvajalcev, da bo omenjeni obseg gradnje Mjub vsemu in čimbolj smotrno realiziran? Omejen prostor in zapletena problematika ne dopuščata, da bi se poglabljali v detajle. Zato bomo o stanovanjski gradnji, ki po zadnjih podatkih predstavlja 43fl/o obsega vseh gradbenih del v Sloveniji, dobro tretjino pa v povprečju naše države, v našem listu še precej in podrobno pisali. Poskusili bomo pa odgovoriti le na nekatera od teh vprašanj. Uvod za ogrevamfe Zato najprej poglejmo nekaj starih, znanih ugotovitev! Večina gradbenih del (gre za Povprečja) se še vedno podreja tradicionalni tehnologiji. Tudi Prj stanovanjski gradnji gre to-rej za bolj ali manj obrtniško 'tolo, kar je eden poglavitnih vzrokov nizke produktivnosti. Zal ne razpolagamo z novejšimi Podatki (nihče jih sistematično ne zbira niti analizira!) toda za obdobje od 1955. do 1957. leta je “do za področje naše države Ugotovljeno: za vsak kvadratni Jbeter stanovanjske površine je bilo potrebno vložiti 66,74 delovnih ur ali 2,6 krat. več časa, fot-so ga za isto delo potrebo-VaH v Nemški zvezni republiki v letih 1954—1955. Na tujem so se že odločili za tipizacijo stanovanjske gradnje. v Angliji na primer grade stanovanja po osmih različnih tip-5kih projektih, ki so seveda do ?a aPak, da predavanj a'pogosto Hitj" bila prilagojena odraslim ?lsa upoštevala različne stop-^gledanosti slušateljev. tu<^i predvideva revizijo ^;h predavanj, ki bodo v Pripravljena v obliki in-, Walev in javnih tribun v obeli SjuScjh, to je v Šoštanju in Ve-Hk' vasi pa bo v prihodnje več predavanj z družbe no-W^>sko tematiko namesto do- . uh poljudnoznanstvenih tem. »rše v prihodnjem letu na sektorju, vrsto delavskih »f. —“še pa bo zastavljena de- V ..... ^kbrogram .predvideva za člane del: tudi za vse članstvo uo* kolektivov. Novost pa , Čtio5 ■ ovitev katedre za poli-!?klto ^Puomi jo, kamor se bodo 'Tksovali družben: in poli1-% delavci, ki si želijo izpopol-znanje.' ^njg Judnoznans.tveno ■Pa ho izobraže-. delavska, univerza Pravzaprav to pismo ni bilo poslano v objavo. Pisec ga je namenil bolj ožjemu krogu znancev in prijateljev kot pa široki javnosti. A kljub temu smo »ukradli« iz njega nekaj odlomkov^ tistih bolj zanimivih, ki opisujejo... pa kaj bi zdaj še mi ponavljali! Piscu pa se opravičujemo in upamo, da nam ne bo zameril. Uredništvo Moje poletno potepanje se je. zataknilo v Podbrezju. Na desetem kilometru, na cesti med Kranjem in Jesenicami. Bolj po naključju kot pa hote sem izstopil iz avtobusa, Če bi bil statistik, bi zapisal: natanko 125 hiš in približno.700 prebivalcev: Tako pa bom dodal: tipična gorenjska vas, ki pa jo je današnji čas že precej mo- . derniziral. Po zunanjem videzu sicer ne, tako da je opis še vedno .Jdasičen: kmetije, med katerimi je že na prvi pogled, moč razpoznati, kje je šola, kje gasilski, kje kulturni dom, in med vsem tem razpletenih nekaj, dobrih starih, kolovozov. Industrije ni, vsaj v neposredni okolici ne. Pa vendar je vas, sodeč vsaj po njenih prebivalcih, že močno industrializirana. Vsako jutro se namreč dobršna polovica vaščanov odpelje v službe nekam proti Kranju ali Jesenicam. Druga polovica,pa vztraja na gruntih, Na .desetem, kilometru na cesti, med Kranjem in Jesenicami nimajo ne kina ne gledališča, ne koncertne poslovalnice .... Zato boste mislili, da je v :i$) vasi raz-. mergma dolgočasno, da je. ritem, življenja uklonjen v. U.U. UCkČ! V.ajVct .um V.CU..*«., . ~ liju, ^Podnje omejila le na Šolo krog: delavnica ali polje, nato dom, včasih še malo klepeta v edini vaški gostilni, nato spet dom, delavnica ali polje,.. Morda bo kdo tudi očital, da je moja trdi« tev o modernizirani vasi vendarle nekoliko preveč v opreki z resničnimi razmerami. . Ko sem napisal, da je današnji čas vas že precej posodobil, sem mislil predvsem na njene prebivalce. Res, gledališče se je v vsej minuti sezoni enkrat sam--krat ustavilo na tem desetem kilometru, koncertnih večerov sploh niso imeli in komur se je zahotelo kina, je moral sesti v avtobus. A ljudje so se vendarle navzeli novega življenja na vseh drugih kilometrih na cesti med Kranjem in, Jesenicami in ga poskušali prenesti tudi v svojo vas,-Zdaj imajo knjižnico s približno 1200 knjigami, ki pa se vsaka dva meseca pomnoži še s knjigami iz kovčka potujoče knjižnice. Imajo svojo dramsko skupino, ki v sezoni pripravi eno ali dve pre-, mberi, imajo svoj zabavni ansambel in pevski zbor. Izobraževalna sekcija pripravi vsak mesec, po dve ,predavanji; lani.pa so odprli, tudi.klubske prostore. Klub se sicer ne more pohvaliti, z .kdo ve kako velikimi in. svetlimi prostori, saj so zanj komajda, našli sobo v kleti kulturnega doma. Tudi oprema je že nekoliko postarana. Neka) stolov, ki si jih vsakokrat »sposodijo« v dvorani, ena sama miza, še televizijski, sprejemnik, na zadnji steni tri železne plošče in na njih. preluknjane tarče: To je vse," . Res, videl,sem že veliko lepših in tudi bolje .opremljenih .klubskih prostorov. Toda ljudje, v Podbrezjem vendarle radi zahajajp v klub. Zdaj,na poletje je odprt ob četrtkih, petkih in nedeljah zvečer, na jesen pa bo odprt tudi ob ponedeljkih ip sredah. Pravijo pa, da bodo program v klubu z novo sezono že izpopolnili, televizija, ‘partija šaha in taroka bodo še vedno vpisane v program, ob tem pa že razmišljajo, kako bi v ' klub prenesti še- del življenja in ustvarjanja posameznih sekcij društva, kako bi prirejati V njem posebne kulturno-umetniške in zabavne večere. ... Veliko so vedeli povedati o teh svojih načrtih. A nič manj tudi o težavah. Klub bi bilo potrebno opremiti, a zato ni denarja. Tistih 90.000 dinarjev, kolikor jih pač na leto dobi društvo od občinskega sveta Svobod, komajda zadostuje za delo skupin, zd vzdrževanje doma, za kurjavo. Vendar pravijo, da bi rabili tudi drugačno. pomoč kot samo v denarju. Programa klubskega življenja, takšnega pač, kakršnega si zamišljajo za prihodnjo sezono, namreč ne bodo mogli uresničiti sami. Morali si bodo poiskati predavateljev,' dobiti bodo morali primerno literaturo, sodobne pripomočke iri kdo ve kaj še vse. Ge pa jim tu spodleti, tako 'vsaj pravijo, potem v klubu najbrž ne bodo mogli kdo ve česa izpreminjati. In škoda'bi bilo, so še pripomniti. Priznam, presenetila me je ta izrazita želja ljudi, da bi tudi v njihovi vasi življenje začeto utripati v ritmu sedanjega časa, čeprav nd'tem desetem kilometru na cesti nad Kranjem in Jesenicami nimajo ne kina ne gledališča ne korfcertne poslovalnice :., In pustiti jih na'cedilu v tej njihovi želji, bi bilo bržčas krivično. Rekli pa so mi, da pričakujejo v prihodnje še več poihoči od Zveze Svobod. Jap pa mislim, da bi jo morati pričakovati tudi od občine, od Socialistične zveze, od vseh družbeno-političnih organizacij komune. Le v tem primeru'se ne bo.življenje na desetem kilometru — in verjetno še na katerem — zaustavilo tam, kjer je; Op. ur.: Pisec,sicer govori še o tem, in onem, toda slednjič zaključi pismo z vsakdanjimi pozdravi in podpisom BOJAN SAMARIN 7 dni v sindikatih PIRAN: Na plenumu Občinskega sindikalnega sveta so med drugim izvolili tudi štiri stalne komisije sveta in sicer: komisijo za gospodarsko in delavsko upravljanje, komisije za idejno politično, strokovno in splošno vzgojo proizvajalcev, komisijo za kadrovsko socialna vprašanja in komisijo za oddih, telesno vzgojo in šport. Hkrati so za vse komisije sprejeli okvirne programe dela. TOLMIN: Tovarna mlečnega sirupa v Tolminu bi morala začeti s proizvodnjo že lani, vendar ji zaradi spremenjenih carinskih predpisov za uvoz opreme to ni uspelo. Sedaj pa je, razen nekaterih manjših stvari v notranjosti in izboljšav v proizvodnjem postopku, tovarna urejena in upajo, da bodo pričeli s proizvodnjo že to jesen. IDRIJA: Upravni odbor zdravstvnega doma v Idriji je na svoji seji obravnaval problematiko zdravstvene službe, ki je nastala po ukinitvi bolniškega oddelka. V zavodu so se spremenili dohodki uslužbencev tako, da se je prejšnje povprečje okrog 17.000 dinarjev dvignilo na 26.000 dinarjev. Tako povišanje je posledica ukinitve bolniškega oddelka in s tem odpust nekvalificirane delovne sile in tehničnih uslužbencev. Struktura sedanjih uslužbencev pa gre v korist srednjega in visoko strokovnega kadra. CELJE: Vsi občinski sindikalni sveti na območju celjskega-okraja so že imeli prve plenume; ha katerih so izvolili organe ObSS' (predsedstva in komisije), sprejeli svoje programe dela' ter obravnavali; najbolj aktualna vprašanja — decentralizacijo upravljanja v gospodarskih organizacijah, delitev dohodka in vlogo sindikalnih organizacij pri tem, nerealne razpone pri delitvi osebnih dohodkov v nekaterih gospodarskih organizacijah itd. TRŽIČ: Pred kratkim je imela prvo sejo komisija za ideološka vprašanja pri Občinskem sindikalnem svetu Tržič. Namen seje je bil, izdelati načrt dela komisije. Sklenili so, da bo komisija usmerila svoje delo v glavnem v tri smeri: splošno idejno politično vzgojo, ugotavljanje mnenja proizvajalcev, kako ukrepati in delati med ljudmi, da bodo rezultati pozitivni. Komisija je ugotovila, da je spričo poglabljanja delavskega samoupravljanja, decentralizacije in novih gospodarskih ukrepov nujno potrebno ustanoviti šolo za delavsko upravljanje. Sola naj bi imela namen usposobiti nove kadre — člane samoupravnih organov,. sindikatov itd. ZAGORJE: Čez nekaj dni se bodo prvi stanovalci vselili v novi 32-stanovanjski blok v Zagorju. Tamkajšnje gradbe- IZ VAŠin KODIII• IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN * IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMi. no podjetje, ki je ta blok gradilo, sodi med najsolidnejša naša gradbena podjetja. Da dosegajo toke uspehe, gre precej zaslug tudi smotrnemu, nagrajevanju delavcev. .Dohodek razdeljujejo namreč po uspehu realizacije na tržišču in je odvisen predvsem od kvalitete in šele potem od količine. Cene njihovim storitev so precej nižje kot drugod. Tako je na primer lastna, cena njihovega zidaka precej pod lastno ceno ostalih gradbenih podjetij. Za svoje gradnje delajo zidake sami in sicer^v eni izmed treh ekonomskih enot. • KMETIJSKI KOMBINAT KOPER: Delavci hočejo samostojna obrata Kmetijski kombinat Koper sicer uvrščajo, med največja kmetijska gospodarstva na Koprskem, čeprav je na drugi strani znano, da je sedanji položaj kombinata premalo obetajoč za kdo ve kako rožnato perspektivo. Razdrobljenost posameznih obratov, pomanjkanje delavcev in tudi finančnih sredstev za obnovo zanemarjenih zemljišč je le ena plat medalje, kajti tudi notranji odnosi, predvsem sedanja decentra- nadaljnjo razširitev obrata. Čeprav je podjetje v izgradnji, nameravajo v kratkem izvoliti tudi prve organe delavskega upravljanja. A. M. • KOPER: Sodelovanje volivcev Že podatek, da je bilo v koprski občini od 25. maja do 20. junija kar 42 dobro obiskanih zborov volivcev, zgovorno kaže na čedalje večje zanimanje Članov za družbeno gospodarsko, kulturno in politično problematiko koprske komune. Predvsem so govorili o osnutku programa, o gospodarskem in družbenem razvoju občine v naslednjih petih letih. Ker je občinski ljudski odbor razposlal 8000 izvodov tega ......................................................iiiiiiiiiiiiiiii.. I i = • -Niko« Železniki: g; »Sociala« na račun zaslužkov drugih V tovarni NIKO ZelezmKt polletni rezultati gospodarjenja niso || = najboljši. Letni plan celotnega dohodka so ob polletju dosegli le = s 30‘Ib, čeprav so imeli dovolj delavcev. Res je, da so.plan v pri- ^ = meri z lanskim letom precej povečali in da je doseženi dohodek g == letos v primerjavi z lanskim polletjem višji, toda imeli so več ^ s delavcev kot lani in zato je produktivnost na zaposlenega manj- ^ = ša. Kot opravičilo za to navajajo v kolektivu več razlogov. s Višji plan so sprejeli na osnovi novih investicij in strojev, ki ^ = pa so se žal iz objektivnih razlogov zakasnile in so bile aktivne ee H šele v mesecu juniju. Zato računajo, da bodo te investicije po- == = kazale svoj učinek šele v drugem polletju. Manjšo produktivnost s = pa opravičujejo s programsko krizo, in odvečno; delovno. silo. = = NIKO Železniki je razen lesnega podjetja v Cesniei edino pod- s =§ jetje v Selški dolini, ki rešuje vprašanje zaposlenosti mnogokrat = = iz čisto socialnih vidikov, ne oziraje se na lastne potrebe. Zato ;= = so osebni dohodki teh zaposlenih nizki, saj znaša povprečni = = zaslužek 18.500 dinarjev, kar pa po drugi strani povzroča močno ^ S fluktuacijo kvalificiranih delavcev, ki si iščejo boljše možnosti g' = zaslužka. Tako je podjetje v zadnjem letu sprejelo na novo 120 3 H ijndt, odšlo pa jih je 60. Ti novi delavci so seveda tudi povzročili = = zmanjšanje produktivnosti. ' „ = S Čeprav ima podjetje težave s programom proizvodnje, pa so ■ 3 s zlasti z malimi elektromotorji, k jih zvažajo v Ameriko, doseg.i ^ = lepe uspehe. Proizvodnjo teh so uspeli povečati za še enkrat, s = hkrati pa so tudi izboljšali kakovost. Pri tej proizvodnji imajo s Š težave s kooperanti, ki naglemu povečanju le s težavo sledijo. s S zadovoljni so s oroizvodnjo pisarniških potrebščin m Pribora 3 = ter centrifug, med'tem ko imajo težavo s prodajo gospodinjskih 3 S aparatov — loščilcev, sesalcev, mikserjev itd., za katere pravijo 3 5 na trgu, da so predragi. , M- liiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiir programa gospodarskim organizacijam in ustanovam, so prišli volivci na zbore dobro pripravljeni. V Kopru so na primer v prvi četrti volivci govoril o izobraževanju kadrov ter se zaradi nekaterih dosedanjih pomanjkljivosti zavzeli za ustanovitev šolskega centra za kovinsko in kemično stroko. Domala povsod so govorili tudi o potrebi hitrejše stanovanjske gradnje. Volivci so zahtevali industrijsko gradnjo stanovanj in v tem predlagali dopolnitev petletnega programa stanovanjske izgradnje, ker je predvi- lizacija upravljanja in uvajanja ekonomskih enot, opozarjajo na izrazito težnjo komandiranja navzdol. Naj navedemo samo en tipičen primer, ki zadeva oba obrata tega kombinata v Izoli. Obrat I. ki zaposluje 28 delavcev je izrazito vinogradniškega in sadjarskega značaja. Delavci si obetajo že letos na 40 ha obnovljenih vinogradniških površin in 13 ha mladih breskovih nasadov lep dohodek, saj so jim že letos skrbno negovane dvo ih triletne breskve, obrodile več kot vagon najzgodnejših sadežev: Kljub toči pričakujejo tudi dober pridelek prvega grozdja. Skratka, na tem obratu, kjer imajo tudi ustrezno mehanizacijo, so se zagrizli v delo in ni čudno, da so se delavci odločno zavzeli, da bi postali samostojna ekonomska enota. Tako menijo tudi člani kolektiva obrata II., ki ima velike vrtnarske površine. Zal se tukaj ne morejo pohvaliti z kdo ve kakšnimi uspehi, saj so imeli pred nedavnim samo zaradi zakasnelega obiranja stročjega fižola pol milijona dinarjev škode. Toda uprava kombinata v Kopru se odločno zavzema za to, da ne gre drobiti tako majhnih obratc.v, ter se je odločila samo za eno ekonomsko enoto. Tak sklep centralnega delavskega sveta so delavci, kot tudi obratni sveti obeh obratov zavrnili, ker menijo, da bodo lahke, samo v pogojih samostojnega upravljanja svojih enot imeli zares vso iniciativo proizvajalci, ki bodo tudi zainteresirani za napredek in nadaljnjo obnovo svojih obratov. Prav verjetno so se na upravi kombinata uračunali, kajti tak vsiljen ukrep bi nedvomno nasprotoval osnovnemu načelu decentralizacije in demokratizacije v gospodarjenju. -sky • POSTOJNA: Perspektiva »Velurplastika« Novo podjetje za proizvodnjo plastičnih mas in velurizira-nih izdelkov . Velurplastika . v Hruševju pri Postojni je poslalo v prvih štirih mesecih poizkusne proizvodnje na trg več kot 20.000 kompletnih garnitur plastičnih kljuk za vrata. V prvih dneh julija so tako povečali proizvodnjo na 1000 garnitur dnevno. Svoj proizvodni program pa bodo v kratkem dopolnili s kljukami za okna in velurizacijo tkanin, papirja in usnjh. Zanimanje tržišča za nove izdelke je že doslej. preseglo pričakovanja. Povpraševanje po teh 'izdelkih se je še povečalo, ko je začela veljati nova uredba o prepovedi uporabe medenine. Velurplastik je doslej vključil v proizvodnjo 23 delavcev iz Hruševja in okoliških, pretežno kmetijski naselij. Sedaj pripravljajo elaborate za • POSTOJNA: Prednjači kmetijska zadruga Po ustanovitvi ekonomskih enot v gospodarskih organizacijah postojnske občine so v teku priprave za izdelavo pravilni- ; kov. Kaže, da v večini podjetij te priprave precej odlašajo. Izjema je le kmetijska zadruga v Postojni, ki je že izdelala osnutek pravilnika o delitvi dohodka in poslovnika o dehri samoupravnih organov. V prihodnjih dneh bodo o obeh pravilnikih,, razpravljali in dokončno odločili zbori kmetijskih proizvajalcev v vseh šestih ekonomskih enotah te zadruge. A. M. • BREŽICE: »Gradbenik« skrbi za prehrano delavcev V brežiški občini ima sedaj šest gospodarskih organizacij svoje, menze, kjer lahko delavci ; dobijo tople obroke. Tudi gradbeno podjetje Gradbenik, iz , Brežic je letos, ko se je preselilo v nove prostore, uredilo kletne prostore tako, da so dobili ustrezen prostor za kuhinjo in jedilnico. Člani , sindikalne podružnice so s prostovoljnim delom uredili večji kompleks zemlje, kjer so nasadili povrtnino in. začeli rediti prašiče. Tako bodo vzdrževali tnenzo z lastni-, mi sredstvi brez vsakršnih dotacij podjetja. Skupno se v menzi hrani več kot 100 abonentov, ki lahko dobe zajtrk, toplo malico in kosilo. Toplo milco dostavljajo delavcem na delovišča, tako da je izguba časa čim manjša. Tudi menze v ostalih podjetjih so lepo urejene, vendar bi marsikje kazalo posnemati člane sindikalne podružnice Gradbenika, ki so dokazali, da je možno z dobro voljo urediti menzo tako, da ni odvisna od dotacij podjetja. I. Z. • KOPER: Upravljavci naj bi se bolj izobraževali Občinski sindikalni svet v Kopru je pred nedavnim sklical ....... '' »Jb i'4 IK 3 Kljub temu, da smo sredi sezone, je vrt ankaranskega hotela še vedno največkrat brez gostov. Da ni morda to posledica zg , šene kalkulacije ali pa podcenjevanja... Tudi na cesti Podnart—Kropa je oživelo. V zadovoljstvo vseh voznikov, predvsem pa še domačinov so jo začeli pred nedavnim asfaltirati denih 1198 stanovanjskih enot v naslednjih petih letih komaj polovična rešitev sedanjega problema. Volivci industrijskih predelov so analizirali tudi izkoriščenost zmogljivosti posameznih podjetij. Ponekod so namreč ostlovna sredstva izkoriščena komaj 30 %, zato so se zavzemali za uvedbo teh izmen, ker menijo, da je prav tu dobršen del neizkoriščenih rezerv. B. C. • KAMNIK: Gospodarska razstava Kamniški delovni kolektivi so v počastitev občinskega praznika 27. julija organizirali gospodarsko razstavo. Sodelujejo vsa kamniška industrijska in obrtna podjetja. Razstava nazorno prikazuje uspehe gospodarstva v občini v'zadnjih netnaj-’ stih letih. V tem obdobju je narodni dohodek v občini porasel za 97 «/o, za kar ima seveda največ zaslug industrija. Za razstavo vlada med prebivalci- veliko zanimanje. Posebno obiskovalce razstave pritegnejo izdelki Stola, Titana, Alprema, Kamnika in še nekaterih. S. F. posvetovanje s predsedniki ekonomskih enot in sindikalnih odborov teh enot oziroma poverjeniki oddelkov. V koprski občini je doslej 12 gospodarskih organizacij izvedlo decentralizacijo, tako da so ustanovili 103 ekonomskih enot, 8 obratnih delavskih svfetov in 18 sindikalnih odborov. Po analizi občinskega ljudskega odbora pa ostalih 19 podjetij nima še niti organizacijske sheme za ekonomske enote. Na omenjenem posvetovanju je* bilo opaziti, da upravljavci' niso dovolj seznanjeni z novimi gospodarskimi predpisi, zaradi česar tudi razprava ni bila taka-kot bi jo pričakovali, upoštevaje sestav ljudi, ki so se posvetovanja udeležili. V največ primerih tako še ne moremo govoriti o upravljanju v ekonomskih enotah. Delno je vzrok temu tudi to, da ekonomske enote še nimajo samostojnih obračunov. Zato so na posvetovanju poudarili, da bo treba knjigovodsko službo čimprej prenesti v ekonomske enote. V. P. • POSTOJNA: Rekordni obisk turistov V preteklem tednu je obiskalo Postojno oziroma postojnske in okoliške znamenitosti, rekordno število tujcev. Dnevni obisk Postojnske jame je narasel kar na 1000 obiskavalcev, hkrati pa so bile letos prvič v celoti zasedene vse prenočitvene zmogljivosti v mestu. Največ nočitev so zabeležili v hotelu Javornik, v novem motelu na Tržaški cesti ter v campingu pri Pivki jami, kjer je v week-end hišicah in pod šotori dnevno nočilo povprečno 70 , gostov. © PROIZVODNJA NAFTE LENDAVA: Izvolili obratne delavske svete . V lendavski proizvodnji nafte so se dve leti pripravljali na izvolitev obratnih delavskih svetov in ustanovitev ekonomskih enot. Tako so ustanovili 15 ekonomskih enot in pred dobrim mesecem v sedmih večjih izvolili prve obratne delavske svete. S. S. # HRASTNIK: Nesorazmerno naraščanje osebnih dohodkov Medtem ko so v hrastniški občini v prvih petih mesecih letos povečali proizvodnjo za 8,2 °/o v primeri z lanskim letom, pa je v istem obdobju opaziti povečanje osebnih dohodkov za 24 °/o. V tem obdobju so povečali investicije za osnovna sredstva kar za 40 %, obratna sred-sva pa le za 4%. K. ® RUDNIK TREOVLJE-HRASTNIK: Izvolili nove obratne delavske svete in zbore proizvajalcev V trboveljsko-hrastniškem rudniku rjavega premoga so sicer že lani izvolili 7 obratnih delavskih svetov. Toda kmalu se je pokazalo, da to ni dovolj. Obratni delavski sveti so bili izvoljeni namreč za več obratov skupaj z različnimi dejavnostmi. Zato' so vse pogosteje razmišljali o tem, da bi imel vsak obrat svoj- samostojni organ. Osrednji delavski svet je o tem večkrat razpravljal, 14. junija pa je sklenil razpisati volitve novih članov obratnih delavskih svetov in prvih članov novih zborov proizvajalcev v manjših obratih. Tako so obratne delavske svete izvolili v ekonomskih enotah: Jamski obrat nik, Jamski obrat Dol pri Hrastniku, Površinski kop Trbovlje, Separacija in skupni prevoz, Strojne rudarske delavnice Trbovlje, ■ Elektro-pbrat. Trbovlje,. Delavnica Hrastnik, Zunanji obrat Trbovlje ter v treh gradbiščih (Prevalje, Avalija in Bo-govina — Bor), Oddelku za specialna rudarska dela; prve člane novih zborov proizvajalcev pa v ekonomskih enotah Avto-park, Opekarna, Laboratorij, Zunanji obrat Hrastnik, Uprava rudnika in ‘ dveh gradbiščih (Spko in Kalna), ter v oddelku za specialna rudarska dela. L. • LENDAVA: so namenili za obrat, kjer h bi namestili stroje za izdelov nje tafting preprog. Izdelali že elaborate za novi oddelek, dogovorili s tujimi dobavite! za stroje in opremo, toda nilo se je pri sredstvih-obljubam in zagotovilom so K kaže sedaj vsi njihovi načrti * napori padli v vodo. Po v nih bi potrebovali za uredite in opremo tega oddelka .“j 200 milijonov dinarjev. Prl,:. pa je treba še okoli 400 rn“,V[1 nov obratnih sredstev, ki bi 1 ^ potrebovali za proizvodnjo 1 . tisoč do 1 milijona kvadratu . metrov taftinga letno. S tein povečali celotni dohodek _Pryla niče od dosedanjih 3 milijard 5,5, to je za 2,5 milijardi let. Po skromni anketi oziroma formacijah predilnice bi la” j prodali na domačem trgu kot polovico teh izdelkov, os ^ pa bi .izvozili. Izračunali s°va-bi se investicije povrnile naj sneje v štirih letih. Zakaj so se odločili za ta delek? Čeprav so tafting preP ^ ge v svetu že dobro poznane imajo velike prednosti pri UP 0 rabi, jih pri nas še zelo re -}-zasledimo. Medtem ko na P -mer stane pri nas kvadratni ter navadne preproge 5 do . tisoč dinarjev, bi stal kvaar?v,eč meter tafting preproge na5taf-3000 dinarjev. Razen tega za f ting ni važno kakšna so tla, je na spoanji sirarn ^ lateksom in j& preproga lo01 e)i porna proti ognju. Zaradi teh in drugih prednosti .uP?.r ifl Ijajo na primer v Anghl1 ž Ameriki do 80 % tafting PraP,0K in le 20 »/o drugih. Za ta i^dei se zelo zanimajo tudi arhit® ker so zelo praktične za °P , mo hotelov, javnih ustanov, novanj, kinematografov in gih prostorov. itjjl Toda za sedal čakajo v b le prazni prostori. M. Hraš © MURSKA SOBOTA: Združitev gradbenih podjetij ^ Do nedavnega so imeli y ^gjcef Soboti dve gradbeni podjetji Ji* 5e Zidar in Sograd. Ukvarjali *o5t' predvsem z uslužnostno deja Gradnja šole v Dobrovniku Šola v Dobrovniku v Prekmurju že «iolgo ne ustreza svojemu namenu. Na zadnji seji Sveta za šolstvo so zato sklenili, da bodo zgradili novo šolsko poslopje, ki bo veljalo 50 milijonov dinarjev. Del sredstev bo prispevala občina, del pa računajo da bodo dobili iz republiškega sklada, kajti to šolo obiskuje več kot polovica otrok madžarske narodne manjšine. S. š. • LITIJA: Poživiti delo centra za izobraževanje Izvršni odbor predilnice Litija je razpravljal o nekaterih nalogah sindikalne organizacije v prihodnjem obdobju. Menili so, da je treba nadaljevati z ideološkim in strokovnim izobraževanjem zaposlenih, ter v ta namen poživili delo centra za izobraževanje. Sindikalna podružnica bo sodelovala tudi pri organizaciji preventive zdravstvene službe. K. • PREDILNICA LITIJA Prazni prostori čakajo Litijska predilnica bo slavila letos 75-letnico svojega obstoja; V zadnjem času so z modernizacijo proizvodnje in dobro organizacijo dela uspeli povečati proizvodnjo. Izločili so nekaj starih strojev in naprav in s tem pridobili več kot 1500 kvadratnih metrov prostora. Ta prostor Mladinci in nekdanji ^ mariborskega, celjskega 1 ^ gtr skosoboškega okraja, Mu /i' stavljali XI. SNOB Mil° gj5 o® danska — Pohorsko, s° 0 o” poti na osrednjo PraS . 2®' 20-letnici ustavili t11®1 oO|{0P3’ gorju. Na tamkajšnjem P Hšču so se poklonili narodnega heroja Tone* jj v garja-Nestla, ki se {e 6° njihovi brigadi. Zvf;ce r(,il ie\ priredili na ploščadi lavskirn domom Par miting jo. Ker pa razvoj gradbe^jpfP Pomurju zahteva večje = n® . podjetje, ki bo kos sedanji- ed P gam, sta se ti dve podjeti1 n1G(iv''1j. davnim združili. 2c lem^ji-rd0 vajo, ds bodo dosegli m>“J g. 9" narjev realizacije. teles na v z er ja - š p IH -\EPRAZVIC\A KAKOVOST Osrednja proslava 20-let-"lce vstaje je za nami. Tudi športniki so zanjo prispevali spoj delež. Ni pa moč reči, °a po svojih najboljših močeh. Sicer, če pogledamo spored Poljanskih prireditev v Prazničnih dneh samo površ-bi morali biti z njim za-ovoljni. Če pa upoštevamo. ■ ® je ljubljansko športno občinstvo zahtevno in da pri-b-kuje od dobrega športnega Programa kaj več, kot da se nekaj ljudi le peha za ogo, potem lahko mirno za-PMemo, da kakovost posameznih srečanj ni bila na Praznični ravni. . ^ e bi tu naštevali vsega Portnega sporeda, saj si ga f Precej ljudi ogledalo. To-a dejstvo je, da je od prvotnega programa, ki so ga šport-e organizacije napovedale, °fal° bore malo. Niti nismo A1-0 zahtevni, da bi hoteli ,ao ve kako mednarodno ude-zoo, lahko bi pa vsaj videli Asl°P najboljših jugoslovan-nKld športnikov v tistih pa-ki so bile na sporedu. , ^dj, morda je bila odboj-arsfca tekma med dvema . bvenskima reprezentančni-,a vrstama zanimiva za ne-l»fre strokovnjake, ki so str!.. Primerjali napredek drejših in mlajših igralcev. a občinstvo pa to srečanje Podobne prireditve res ni-„ odkrile kaj omembe vred-neQa. I Prijatelji, ali nista tako P Praznik in tako pomemb-d obletnica, kot smo jo pro-dvljan tokrat, zaslužila tu-1 na športnem področju lep-odmev. ^ Pojmo, da bo takrat, ko ojno proslavljali 40-letnico, Torej — čez 20 let! presiti kolajn? sjTe dni vlečejo na študent-A šahovski olimpiadi v Hel-Mj . zadnje poteze, ki od-5 ločajo o zlatu, srebru in ie^nu- Med moštvi iz 14 de- tQ, °d Mongolije do ZDA pa rat p0 dolgih letih ni Otavnikov Jugoslavije, fdkaj? 2^® od januarja letos je 'jAZa študentov Jugoslavije sle k a za t0 Prireditev. Pri-st, e£i je bilo treba le sred-Ce.a’ ker je za izbor igral-jč Poskrbela Šahovska zveza pVoslavije. Le-ta je tokrat ^ Pravila postavo (sami fratri), ki se v domovino brav gotovo ne bi vrnila tam .z kolajne. 11 zadnji dan pred odho-s s° se dogodki zavrteli Sc./lImSk° naglico. Poglejmo jP ljubljanski primer: je 2ladi mojster Bruno Parma d Prihitel direktno s kolo-v šahovski dom, da bi za čas odhoda na olim- kl^kinil je maturitetni čijjj • Toda v Ljubljani ga je Io presenečenje ... kat'e v obliki brzojavke, v je bila odpoved na- kg„e. rečem, da se morajo Rovanški šahisti -udeleži- ’ i. pa vsake prireditve. Upam kot 1 trditi, da na takšne, študentska olimpiada, btgg Oramo poslati svojo re-^r^vtanco. In to tembolj ejll*eno, če smo kandidati prvih mest. se - Pa smo nemara kolajn Vrem?u Š I I. O KAJ POVEDO OBČINSKI DRUŽBENI PLANI IN PERSPEKTIVNI NAČRTI TELESNA KI I.TI RA DOBIVA SVOJE MESTO V KOMUNI (Nadaljevanje s 1 .strani) ■ Družbeni plan občine Novo mesto za telesno kulturo nima posebne postavke. ■ Občinski odbor Ribnice je v okviru šolstva določil za petletno obdobje blizu 10 milijonov sredstev za zgraditev šolske telovadnice in igrišča pri šoli. Nadalje priporoča »•... naj bi si mladina na vaseh uredila potrebne prostore in športne naprave« ObLO pa bo to akcijo podprl in nudil primerna zemljišča. Hkrati je rečeno, da bo moral TVD Partizan podzveti akcijo ?a zgraditev kopališča. Od česa bo živel TVD Partizan — o tem perspektivni načrt ne govori. ■ Družbeni plan ObLO Izole določa šest 'milijonov za »popravilo obalnega zidu za razna rušenja in odvoz ruševin ... ter za nadaljevalna dela na športnem igrišču.« Koliko bo torej resnično ostalo za potrebe telesne kulture, ki je v postavki šestih milijonov le podnajemnik. o tem lahko le ugibamo. ■ Petletni perspektivni načrt občine Šoštanj predvideva za telesno kulturo ISO milijonov investicijskih sredstev z dodatnim pojasnilom, da se pri tem v največji meri računa na delovne akcije, posebno mladine. Hkrati je v perspektivnem načrtu poglavje,'kier je podrobno razčlenjen vedno večji pomen telesne kulture, pa tudi našteti objekti, ki bi jih bilo treba zgraditi. Nekje zadaj pove tabela 8, da je bilo v petletnem planu za obdobie 1957/61 že enkrat določenih 296 milijonov za šport, da pa je ostala ta postavka edina med vsemi ostalimi popolnoma nerealizirana. ■ Perspektivni načrt ObLO Slovenskih Konjic določa za pospeševanje telesne kulture 25 milijonov s pojasnilom, da je treba porabiti ta sredstva »... za gradnjo raznih fizkulturnih objektov ..." ■ Perspektivni načrt občine Celje predvideva vsoto 250 milijonov (letno 50 milijonov) in navaia najvažnejše objekte, ki bi jih bilo treba s temi sredstvi zeraditi. ■ Družbeni plan občine Ma-ribor-Tezno določa 10 milijonov za ureditev Stražunskega jarka. ■ Okrajni perspektivni načrt OLO Celje predvideva za telesno kulturo letno 31 miliio-nov, družbeni plan za leto 1961 pa določa za iste namene le 20,300.000 dinarjev. NE GRE ZA VIŠINO, AMPAK ZA NAČIN! 2e teh nekaj številk (vseh ne bi navajali) nam pove, kako se bo v raznih komunah godilo športnikom in vsem tistim, ki si žele športnega udejstvovanja v letošnjem letu in v prihodnje. Ponekod so določili za najpotrebnejše objekte lepa sredstva, ponekod kar zavidljivo visoka. Drugod spet je ostala blagajna zaprta.- Ponekod so ob tem mislili resno, ponekod najbrž ne preveč. Ponekod so prepričani, da bodo investirana sredstva koristno porabljena, drugod so jih navedli samo zaradi . lepšega ali za to, ker je treba »po novem« tudi za šport nekaj odriniti. Nekaj pa drži: V večini primerov si na tistem mestu, ko so govorili o telesni kulturi, ni- NAJSI BODO OBČINSKI MOŽJE TELESNI KULTURI NAKLONJENI ALI NE, NAJSI JO OBRAVNAVAJO Z, ZADOSTNO MERO RAZUMEVANJA, ALI CE SE VEDNO POSTOPAJO Z NJO KOT S PASTORKOM — DEJSTVO JE VENDARLE, DA SI JE TELESNA KULTURA V VEČINI OBČIN ŽE PRIBORILA SVOJ PROSTOR POD SONCEM. MORDA JE ZDAJ TO PONEKOD LE SKROMEN PROSTORČEK. POTISNJEN CISTO NA ROB, TODA ŽE TO, DA MORAJO OBČINSKI MOŽJE, RADI ALI NERADI, RAČUNATI Z NJO, DA JE NE MOREJO VEC PREPROSTO PREZRETI ALI ODRINITI DRUGAM, POMENI USPEH. KAKŠNA BO NJENA NADALJNA USODA- PA, NI ODVISNO SAMO OD DOBRE VOLJE ODBORNIKOV, AMPAK V DOBRŠNI MERI TUDI OD ŠPORTNIKOV SAMIH, PREDVSEM PA OD TEGA. KAKO BODO ZNALI UVELJAVITI IN UTEMELJITI SVOJE POTREBE. so preveč razbijali glav. Ce človek obrača liste in gleda, s kakšno dosledno natančnostjo, so določena sredstva v ostalih postavkah, razčlenjena na sto-tisočjke in . jasno določena »za opremo mlekarne.. . 150.000 din« ali »zgradili bomo toliko trisobnih stanovanj, toliko dvosobnih, po tej in tej ceni, suma sumarum, toliko in toliko milijonov«, ali »število stomatologov moramo povečati od 16 na 22«, ali »s to kulturo bo posejanih 27,5 "/o njivskih površin«, ali »število krav bo poraslo od 3438 na 3977«, ali »za adaptacijo trgovskih lokalov je določeno toliko milijonov, od tega za trgovsko poslovalnico toliko, za skladišče, toliko, za ooremo toliko«, skratka, ko se človek sprehaja med temi številkami, kjer je vse jasno opredeljeno, temu nov kinoprojektor, onemu gasilski dom, je prepričan, da mislijo resno, da so skrbno pretehtali, preden so se odločili. Nasprotno pa, ko bereš, da so nekje določili 25 milijonov za gradnjo »raznih« športnih objektov, za katere pravijo le, da morajo biti takšni, da bodo »služili šplam in te-lesnovzgojnim organizacijam za dosego množičnosti pri razvoju telesne vzgoje«, se ne moreš znebiti občutka, da so vsi ti načrti še nekje hudo visoko v zraku in da ob vseh teh perečih problemih, za katere točno vedo. kai. kje in koliko potrebu-jeio, skoro gotovo ne morejo biti enakovreden tekmec. PRIMER, KO SO MISLILI RESNO Kakšno nasprotje . vsem ti-.. stim družbenim planom, kjer se poglavie o telesni kulturi omeji na načelno modrovanje o »vse večji potrebi po rekreaciji ti-sečev. delovnih ljudi« brez konkretnih načrtov in brez konkretno določenih sredstev, je stvaren načrt, katerega smo že omenili, to je persoektivni načrt občine Liubliana-Center, kjer je jasno povedano: potrebe so takšne in takšne. 2eraditi je treba to. to in to. Stroški bi bili tolikšni. Ker je malo verjetnosti. da bi, iih lahko v celoti pokrili v petletnem obdobju, so vse investicije razdeljene v tri prioritetne skupine: Prva skupina: adaptacija TVD doma Tabor in Narodnega doma, preureditev kopališča Ilirije in »Invalid« Dalie zgraditev švedskih telovadnih hal pri desetih šolah- Participacija pri dokončni ureditvi športnega parka v Tivnliiu (participacija v letu 1 psi 1. Sredstva: adaptacija 33.500.000. načrti 1,800.000, novogradn.ie 120 mili- jonov, participacija 50 milijonov, skupaj 205,300.000 dinarjev, od tega v tem letu toliko, v tem letu toliko.' Pika. Druga skupina: nov Narodni dom. Začetek gradnje novega letnega telovadišča. Tretja skupina: participacija za naslednje objekte: Stadion na Titovi cesti (20 milijonov v letu 1962), vodni šport na Špici (25 milijonov v letu 1963), hipodrom na Ježici (3,500.000 v letu 1964). V participacijo niso zajeti naslednji objekti... iz takšnih in takšnih razlogov .. In še: Svet za telesno vzgojo sprejme investicije prve skupine kot svoj minimalni program, ki ga je treba uresničiti eventu- dili garaže in njihova , stvar je, alno tudi na. račun predlaganih', čemu bodo dali prednost, Ce investicij druge in tretje skupine. : Takšnemu načrtu človek ne samo prizna dobro voljo, ampak mu tudi verjame, ker je stvaren, ker je obdelan z enako resnostjo kot druge, gospodarsko pomembnejše postavke. Ne gre za višino sredstev, ki so jih določile posamezne občine, kajti nekatere so boga- pa so telesno kulturo popolnoma prezrli, potem nam ne more več biti vseeno, kajti zdrava mladina vendarle ni stvar samo posameznih občin, ampak interes vse naše skupnosti. STUDENČEK JE OSTAL V ILEGALI... Ob tem sprehajanju med številkami še nekaj bode v oči. te, druge ne! Nekje ie celotna Namreč, da so vsa sredstva za vsota vseh gospodarskih in ne- . telesno kulturo namenjena iz-gospodarskih investicij manjša, ključno gradnji športnih ob-kbt drugod samo investicije ža ' ' telesno kulturo. Vse to je razumljivo. Manj razumljivo pa je, da niso ponekod določili za telesno kulturo niti skromnega zneska, ki bi ga tudi s skromnimi pogoji vendarle lahko! Že res, njihova stvar je, kako bodo porabili svoj dohodek. Ce so se občinski možje in občani, denimo, odločili, da je treba družbeni standard dvigniti z gradnjo garaž za osebne avtomobile — potem bodo pač gra- jektov. Le-ti so brez dvoma osnova za kakršno koli športno življenje. Čudno je pa le, da niti v enem izmed navedenih družbenih planov ni postavke, ki bi bila kot. dotacija namenjena športnim organizacijam za njihovo vsakodnevno delo! Od česa in kako bodo le-te živele — plani molče. Družbeni plan občine Maribor-Tezno sicer določa 16,700.000 dinarjev dotacij, ki. pa so točno razdeljene med občinski odbor SZDL, občinski odbor Rdečega križa, občinski sindikalni svet, občinsko gasilsko zvezo in med turistična društva. Telesnokultume organizacije so ostale v ilegali, prav tako studenček, iz katerega srkajo prepotrebne dinarje. Človek se vpraša, kje so vzroki? Ali res niso na noben občinski odbor prišli športniki in dejali: »Tako! Tu je naš program dela, preglejte ga in nam povejtev. če se z njim strinjate. -Tu pa je finančni proračun. Stroški bi bili takšni... Zdaj pa se odločite: Je vse to potrebno ali ne?! Ce ni, potem črtajmo tisto, kar je odveč, če smo kaj pozabili, dodajmo! Potem bomo vedeli, pri čem smo!« Resnično. Ko prelistavam občinske družbene plane za leto 1961 — na tem področju res ne vem, pri čem smo! Morda bodo dali odgovor družbeni plani za leto 1962, ki jih bodo kmalu pričeli sestavljati? Vsaj lahko bi ga dali! Mar ne? MILAN MAVER V BORBI ZA T LESNI DEIAVCI SO SE POMERILI V STRELJANJU Preteklo nedeljo so se v Duplici že drugič zbrali člani sindikalnih podružnic lesno industrijskih podjetij Slovenije na tekmovanju v streljanju z zračno puško za pokal Republiškega odbora sindikata lesnih delavcev Slovenije. Na lepo urejenem strelišču pri tovarni Stol se je zbralo 100 strelcev, ki so zastopali 19 sindikalnih podružnic. Prišli so iz mariborskih kolektivov, iz Novega mesta, Ilirske Bistrice, Šentpetra v Savinjski dolini in od drugod. Kaže, da bo to tekmovanje, ki ga vsako leto organizira ob 'dnevu vstaje sindikalna podružnica oz. strelska družina, mimogrede bodi povedano, da ta družina. tudi hrani prehodni pokal, res postalo tradicionalno. Zato razmišljajo tudi o tem, da bi tekmovanje razširili še na nekatere panoge telesne vzgoje. Med ekipami je prvo mesto in prehodni pokal z 843 krogi osvojila I. ekipa Tovarne pohištva »Marles« Maribor, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Lesno industrijskega podjetja iz Šentpetra v Savinjski dolini, ki je dosegla . 836 krogov, tretje mesto pa ima II. ekipa Tovarne pohištva Maribor. Med posamezniki je bil. najboljši Maks Viher, Tovarna pohištva Maribor, ki je dosegel 179 krogov pred Petrom Zupanom in Mirkom Semejo (oba »Stol« Kamnik), ki sta dosegla po 178 krogov. Lanskoletnemu prvaku Ivu Škodniku iz Šentpetra v Savinjski dolini letos ni šlo tako kot lani; uvrstil se je na šesto mesto. Povprečni rezultati ekip so bili letos precej boljši od lanskih, letos je bilo povprečje 750 krogov, dočim lani le 663. F. S. Nogometno sindikalno PRVENSTVO V PTUJU KONČANO VSAKODNEVNI PRIZOR IZ ŠPORTNEGA PARKA STANKA BLOUDKA V LJUBLJANI - MLADIH ŠPORTNIKOV SE NE MANJKA, PA TUDI ŠTEVILNIH GLEDALCEV NE. Komisija za organizacijo športnih 'iger pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj je v počastitev 20. obletnice revolucije organizirala veliko sindikalno tekmovanje v nogometu. Čeprav je v ptujskem območju nogomet zelo slabo razvit, se je nepričakovano prijavilo.kar ,10 ekip. V to tekmovanje se je vključila tudi ekipa garnizona . Ptuj in športni aktiv gimnazije Ptuj. . . Tekmovanje je vzbudilo med občinstvom veliko zanimanje, saj mu je prisostvovalo lepo število gledalcev. Zmagovalec tega tekmovanja je prejel lep pokal. Vrstni, red: 1. Tovarna avtoopreme 2. Gozdar Ptuj 3. Panonija Ptuj 4. Tiskarna Ptuj 5. Tovarna avtoopreme B 6. Pekar Ptuj 7. Mlekarna Ptuj 8. Veterinar Ptuj Izven konkurence: 1. Garnizon JLA ’ Ptuj 2. Aktiv Gimnazije Ptuj 12 11 11 7 6 5 4 0 18 16 mitar miloševič Mašan je hotel napraviti iz nje mlado' komunistko, sprejel jo je v skojevski aktiv ... Rad jo je imel,' vendar, si-, ni bil povsem na jasnem,, kakšna Iju-be^en je tp. Samega sebe je sktišal prepričati, da jo ima rad kakor svojo se- -stro 'Stanko. .......... \ Ko ji je pripovedoval, kar je bil izvedel o proletarskih idejah in o načrtih za revolucijo, ki bi morala priti, so nje- ■ ne. velike rjave ,6či zbujale v njem občutek, ki je bil nekam podoben bojazni, \ vendar sladki bojazni, takšni, ki s? ti zaradi nje širijo prsi in ti, ,začne srce močneje utripati. Na tihem seje zmer-jal, ker .se ni mogel zadržati, da bi ne gledal njenih vitkih oblin, ki jih je bolj slutil kakor videl pod grobo obleko. Prepričevar se je, da mora v sebi zatreti »poželjive in pohotne« misli o lepoti njenih grudi, o vonju -njenih dolgih, v kite spletenih las, o belih in močnih, enakih zobeh, o vitkem, belem vratu in napetih, vlažno svetlikajočih se ■ ustnicah... : • - : . Stanka -bi ne bila ženska, če bi ne slutila,'da je njen brat Mašan zaljubljen-v-jRoso. Ne da bi vedela, zakaj to, jo je začela /gledati: po strank Čedalje' manj jo- je marala,- hkrati. pa je čutila, da jo ima Mašan bolj in bolj rad. Takrat je vojna posegla vmes. Mašan je odšel v Bosno. Dolgo nista ničesar slišali o njem, prav to ju je za- .. čelo ponovno zbliževati. Čez kakega pol leta sta izvedeli, da' je prišel do Kola-šina, prav takrat pa se je začela ofenziva. Potem so se širile strašne govorice o krvavi Sutjeski, kjer je obležalo nad pet tisoč mrtvih partizanov. Nekega dne je prispela novica, da je padel tudi Mašan. Dekleti sta objeti pretakali solze. Morali sta verjeti žalostni novici, ker so jo prinesli njegovi tovariši, ki so videli, da je na Tjentištu padel in se ni več ganil. Tovariši so pravili, da so ga klicali, pa ni dajal znamenj življenja. »Ves onemogel je bil, prav takrat je bil prebolel tifus. Komaj kakih trideset kilogramov je tehtal. Lahko si mislite, kakšen je bil, velik fant, kot je,« so pripovedovali o Mašanu. Po tej novici nista izvedeli o Mašanu ničesar več, njemu pa.se niti sa- . njalo. ni, da v domačem .kraju mislijo, da .je mrtev.. Res. se! je ,na Tjentištu onesvestil, toda od oslabelosti. Ko se je. zavedel, ..je spoznal, da je; njegova i enota, odšla. Pretihotapil ,^e,je rskozi nemške .položaje in čez-čas dohitel ba-taljoh-Cetrte- proletarske,-brigade, nek je onstran Ljubinega - groba in košute. Ostgl-je pri tem bataljonu, kjer.je našel ..nekaj sošolcev-in peščicp domačinov. Čeprav'čas-celi, rane in-blaži,-gorje, sta- dekleti pogosto jokali; če- je kdo omenil Mašanovo ime. ;. »Ali. bodo kmalu.prišli?« se je oglasila Rosa. Stanka, .je vedela, da misli na partizane, katerih vrnitev sta si želeli, ka-, kor da se bo s partizani vrnil tudi Mašan, čeprav tega . že dolgo nista več . upali. . • »Vsak čas lahko zavijejo sem, v Ma-teševu so-že,« je rekla Stanka. .- Obema se je skalil pogled, ker sta se isti trenutek -spomnili na Mašaha. Stisnili - sta zobe; da bi deček, 'ki je žvečil krompir in kar vmes grizel' jabolko-, ne opazil njunih solz, ker bi potem tudi on zajokal. »Robiti, Baja, spat bo treba,« je rekla Rosa. »Tudi Stanka bo čez noč pri nas, Si vesel?« 1 >- »Mhm,« je rekel š polnimi usti. »Stanka je moja teta. Ali je res. da nimam nikogar kot tebe in Stanko?« je vprašal. Dekleti je stiskalo v grlu. Zajokali sta in se-vsaka s svoje strani stisnili k dečku. Še dolgo potem, ko je- deček spokojno dihal," sta hlipali v črno hoč. Ogenj na odprtem ognjišču je dogoreval, čez čas je tleta^le še žerjavica, ki jb je' prepredal pepel. Dekleti sta še-pčtalMn vmes prisluškovali v temo. Zunaj je šumel potok tik ob samotni kolibi. Nekje v gozdu se je oglasil čuk, potem so spet odjeknili posamični streli,-Dekleti sta le še malo, govorili, tudi njiju se je loteval spanec. Takrat je nekdo potrkal na vrata. Slišali sta glas, ki jima je zaprl sapo in jima naježil lase. »Rosa!« je klical Mašan z glasom, kakor kliče fant svoje dekle. »Kdo pa je?« je Rosa komaj stisnila iz grla. »Mašan, odpri, Rosa! Mar me ne poznaš po glasu?« Njegove besede so prevpili kriki v bajti. Mašan ni mogel doumeti, kaj se dogaja. Niti sanjalo se mu ni, da Rosa misli, da se v temni noči oglaša pokojnik. Dekleti — čeprav je bila ena maturantka, druga pa prav tako bistra — se nista nikdar dodobra otresli pritajene vere v tisto nadnaravno skrivnostno in nepojmljivo, le strah ju je bilo vsega tega. Temni gozdovi, globoke kotanje, potoki in-planine že sami po sebi učinkujejo rrtfstično in zbujajo nerazložljiv strah pred neznanim. Na tem samotnem kraju sta slišali glas pokojnega, ena brata, druga fanta. Ta glas ju je spravil v položaj, ko človek ne razmišlja več, temveč le še hrope in drgeta od strahu. < »Oh, mama, saj *e mi bo zmešalo!« je kriknila Rosa. »Rosa, Ig kaj ti je?« se je oglašal Mašan. ' ' »Pomiri se, duša nesrečna', ne plaši nas v. Jej.. stralrii noči,« j.e. stokala. Stanka. Ob teh besedah se je deček zbudil in, zajokal. Njegov glas je prevpil stokanje deklet. . »Stanka, sestra, ali. si tudi ti tu? Odprite že, jaz sem, Mašan s tovariši!« je Mašan govoril tesno ob vratih v bajto. »Oh, ne, saj ni mogoče!« je nejeverno jecljala Rosa. »Le česa sta se tako strašili?« se je oglasil Rade. »Mar je kdo pri vaju v bajti?« je dodal glasneje in škrtnil z zapiračem na puški. Tedaj si je Stanka le opomogla. Vstala je, pobezala v žerjavico na ognjišču in vrgla nanjo nekaj suhih šib, ki so se pri priči vne^e. Vmes je prisluhnila šepetu pred kolibo. »Odprla bom,« se je Stanka obrnila k Rosi in otroku. Zapah je' škrtnil, med podboji se je pokazal Mašan. V soju 'plamenov na ognjišču se je ozrl po sobi in stopil k Stanki. »Stanka, sestrica!« je vzkliknil in razprostrl roke. S široko razprtimi očmi je strmela vanj in se Umikala. Roke je iztegovala proti bratu, vendar tako,: kakor: da se hoče ubraniti njegovega objema. »Ustrašili sta "še,« je rekel Mašan. »Tu sem, živ in zdrav,« je še dodal in stopil v bajto. Njegove besede so pripomogle, da sta dekleti premagali strah. Zdaj sta vedeli, da je pred. njima zares živi Mašan, pravi človek iz krvi in mesa, z orožjem, v roki... Skočili sta k njemu, polj ubovali sta ,ga vsaka s svoje strani, hlipanje-, je trgalo besede, ki so jima vr»J- iz grla. »Stanka, ti,pojdi z parni, Rosa pa bo prišla, ko bo deček zaspal. Pod drčo bomo, pri tistem brestovem štoru,« je rekel Mašan in odhitel. Kakor v sanjah je. Stanki stopala za njim, Rosa pa je stala vsa trda in tiha ob prasketajočem ognju. Šele potem, kn so utihnili njihovi koraki, se je zganila, razmaknila polena na ognju in nasula .v plamen pepela. Nazadnje je tiho legla k dečku. »Kdo je bil to?« jo je vprašal deček, ki je še vedno hlipal, ker se je bil 'prestrašil hrupa. »Kdo pa naj bi bil? Nikogar ni bilo, mali moj,« ga je mirila. »Sanjalo se ti je.« Mašan je živ, si- je ponavljala, s temi rokami sem ga objela! Pa na toplo, oznojeno lice sem ga poljubila! Mašan je živ, živ! To spoznanje jo je tako prevzelo, da je čutila, kako ji nekje pod vratom utriplje, srce. Nestrpno je prisluškovala, komaj je čakala, da bo deček zaspal. Svoje vroče lice je pritisnila na njegov mehki obrazek in ga poljubljala, v mislih na Ma-šana, ki jo je čakal zgoraj pod drčo. Spet bo v njegovi bližini, spet bo slišala njegov glas in; čutila njegovo roko... Takrat je slišala glasove prav blizu kolibe. Rosa se je stresla in še tesneje pritisnila dečkovo glavico na svoje lice, po katerem so ji polzele solze.« nrej6* »Dajta no, saj me bosta podrli,« se je Mašan zasmejal in se zravnal, da bi ju bolje videl. »Mašan, hiteti bo treba,« se je oglasil Rade. »Pa so pravili... Koliko sva prejokali!« je rekla Rosa. »Kaj so pravili?« je vprašal Mašan, ki je začenjal doumevati vzroke njunega čudnega vedenja, preden sta odprli. »Slišali sva, da si padel na Sutjeski,« je povedala Stanka. »Eh, ne padeš kar tako, če rad živiš,« se je nasmehnil Mašan. »Pohiti! Jakša pravi, da je ob potoku slišati glasove,« je povedal Rade, ki je stal pred priprtimi vrati. ■ ■- 4' kdaj je preklopil postajo na spr=J .g, da bi se prepričal, ali ga dobro sli_ ( Sporočil je vsebino svojega pome^3 četniškim komandantom, potem Pa zaključil: ^ »Izvidnica nadaljuje pot, vendar mo voz pustili tu. Zvezo pričakuj vsake pol ure.« Poročnik Tippelskirch je naLta Lambrechtu in Minzerju, naj osta v oklepnem avtomobilu in se P° trebi umakneta kak kilometer do ^ V " < v $$ pine hiš, sam pa se je odpravil z nerodnim Beringom in z Heisejem. Videli niso ničesar, po zernH® bref3 Z ugaslim motorjem in utrnjenimi žarometi je stal Tippelskirčhov oklepni voz pod kupom bukovega vejevja nad cesto. Zaradi zaščitne barve se je avto povsem skril med vejevjem, tako da ga ni bilo ločiti od okolice. pa so vedeli, da pelje ob desnem ^ reke steza do skupine hiš, pri *?a je četniška »jurišna« brigada, žra 0t nje pa še nekaj manjših četniških Spredaj je stopal Heise, ki je zJUj no baterijo svetil na pot. Vsake! časa so obstali in molče prisluhnili ^ Ijanjia v hribih pred seboj. Vedeli s ; ^ šo prav blizu četniške fronte, ki naLf, zadržala partizane, če bi silili v to s ^ »Stoj!« se je oglasil nekdo v -nad njimi. »Stojimo,« se je odzval Bering-. »Kdo je?« je vprašal četnik. »Nemci! Patrulja!« je rekel ^ in v potrdilo svojih besed spreg° ^ nekaj nemških besed s porociu Tippelskirchom. .ki i Izza skale so prišli trije četn1 ^ naperjenimi puškami. Ko so uniforme, so povesili puške in PoZ Vili. .. »Peljite nas na najvišje bližini!« je Bering prenesel poro ukaz. $ Četniki so pokazali zgornjo steZ ’p» je peljala k veliki leseni hiši, poterD so se odpravili za njimi. Komandanta četniške brigade našli, ker je bil odšel na hrib za ^ ^ --JA. AAAA AAC AAAA« J „ J- ko je začelo pokati. Čakali so, 0 je vrnil. se- Poročnik je začel dremati, ko_Je ^ del v širokem lesenem naslanjaču,^ delanem iz naravno zvitih kosov ij< in posejanem z drobnimi rezbarij" Misli so mu ušle daleč, spomnil s >j C\rr\ i O rr O VT vi r-, «r amatč ... svojega prvega nastopa v ainjtII,i3' igralski družini, potem pa se je gpj-e' lil Margarete, vitke plavolaske . •' 7‘g$ bajala sta se ob bregu jezera z imenoma. Nista se mogla sporazuiu ^ katero Ame je boljše. Nazadnje s strinjal z njo in dodal, da sta na ^ Ijevidu zaznamovani obe imeni-- - 1 r/ll o c Ir- o c«/i -J rv 11 i 1 «i »r vn/irTli «1. volaska se je izgubila v megli, P°r ja]i-Tippelskirch se je zagledal na .A1Ai.V.AO,VAAA.A. OC JC 1AA- ~ ^ škem odru v Brandenburgu. se je verzov: »Tudi moj meč je Pr*Pr Ijen na boj, ne bojim se smrti •• •‘.I.c!i S težavo je poročnik Tip?6*5 vjCc, pregnal spanec, pravzaprav drem3 .a( v kateri so se budili spomini, vej1 ^ je še razmišljal o slabem odziv tisto predstavo v Brandenburgu- -enkrat je bil nastopil v tisti vlof Nazadnje se je le vrnil četnišk' mandant. ' . |( j« »Dober večer, gospod poročnik,^ pozdravil Nemca četniški oficir,_ Nemci so prisluškovali streljanju in odmevom v daljavi. »Minzer, radijsko zvezo!« je ukazal poročnik Tippelskirch. Mehanik Hans Minzer, ki je bil hkrati tudi radiotelegrafist, je odprl radijski oddajnik, si nadel slušalke in začel: »Halo Riiben, halo Ruben! Kliče skupina Brucke, tu skupina Brucke! Poslušam, poslušam!« »Tu Ruben, tu Riiben! Poslušamo vas, poslušamo vas!« se je oglasil radiotelegrafist, ki ga je klical Minzer. , Minzer je snel slušalke in jih ponudil poročniku. »Zveza je tu.« je pojasnil. Poročnik Tippelskirch je začel govoriti. Vsak stavek je ponovil. Kdaj pa gosta kostanjeva brada ni mogla kriti mladosti. Bilo mu je kakih ? j( indvajset ali trideset let, rdeča h imel in lepe oči. _ , ~0 v -,* »tilcr vala jazza na Bledu — - 24.00 ■ r račni - nokturno — ?3.06 Nočni Zadnja, poročila .in-zaključekc- koncert- — 24.0.0 Zadnja poro- . Oddaje. čila In ealrilllčefe nrtrtala ' čila in . zaključek oddaje. ČETRTEK 3. avgusta 3.00—8.00 Dobro Jutro 1 (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.80—6.40 .Reklame — 8.05 Jutranji koncert violinista Alija Dermelja — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Naši operni solisti v italijanskih in francoskih operah — 11.00 Zbori Frana '. G ef biča — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Poljska' in sovjetska, zabavna glasba ' — 12.00 Ileana Bratuž poje narodne pesmi — 12.15' Kmetliski nasveti — 12.25 Straussovi valčki — 12.40 Domači napevi Izpod zelenega POhdrja — l3-1® Obvestila in . zabavna giasba —< 13.30 Poletni pastorale — 14-05 Radi Jih poslušate — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo iri pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15-40 Za oddih vam igra Kmečka godba — ie.00 Trije, veliki plesni orkestri — 16.20 Operni mozaik, slavnih pevcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 'Jazz na koncertnem odru — 18.20 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 20,45 Črno in belo — 20.50 Kajetan Kovič: Nove pesmi — 21.30 LUcl-jatj Marija. Škerjanc: Gazele — . sedem orkestralnih pesnitev — 22.15 Nočni akordi — 22.45 milem Pijper: Sonata st. 2 -23.05. Posnetki IL jugoslovanskega. festivala jazza na Bledu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. , ■' , - PETEK 4. avgusta 5.00—8.00 Dobro Jutrof_ (pisan glasbeni . spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8,05 Glasba ob delu . — 8.30 Počitniško popotovanje* od strani do strani — 8.45' An-tun Dobronič: Jugoslovanski u simfonični plesi — 9.00 Med arijami in dueti — 10.15 Od tod in ondod n— 11.00 Sestanek instrumentov'— 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Makedonske ■ pesmi in plesi — 1245 Kmetijski nasveti, — 12.25 Melodije za opoldne — ,13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pihalni orkester LM — 13.35 Arije in dueti iz Mozartovih oper — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Za ljubitelje popevk.—. 15.15 Obvestila, reklame in .za- bavna glasba — 16.40 Poje Slovenski oktet — 16.00 ' Športni tednik — 16.20 Z vedrimi zvoki ha oddihu — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Hitri prsti — 18.15 Mekslkanski plesi z orkestrom Chucho — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 10.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester »1001 Strings- — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina • D.vofaka — 21.15 Oddaja o mor-)u in pomorščakih — 22.15 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTA 5. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 8.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni . uspehi v preteklem šolskem letu—• 8.30 Pionirski tednik — 8.50 V ritmu polke z ansamblom A. Scholz — 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki — 10.15 S sprejemnikom na do--pust — 12.00 Vokalni kvartet poje manj znane narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Veseli, hribovci igrajo in pojo — 12.40 Orkester Alfred Netvman — 1345 Obvestila in. zabavna glasba — 13.30'Domače glasbene starožitnostl — 14.0.0 Pol ure z velikimi- zabavnimi orkestri — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1545 Obvestila, reklame tn zabavna glasba, — 15.40 Bruno Bjelln-skl; Serenada za trobento, klavir, godala ln tolkala — 16.00 Humoreska — 16.20 Majhni ansambli — 16.40 Moški zbor -Grafika- — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Orgle in orglice — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Popoldanski operni koncert — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domače viže za uvod v sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 21.03 Melodije za prijeten konec tedna —. 2245 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 6. avgusta , 6.00—6.30 Jutranji poždr 6.30 Reklame — 6.40 Vedr1^ ^ ki — 745 Pihalni orlceSt^s^ raelske armade — 7.30 > koledar in prireditve ‘J1** 7.35 Godalni orkestri ^ ^ pevci zabavne glasbe ■ jj! Mladinska radijska ■' Iz albuma skladb za iLj5 ^ 8.52 Lepe melodije jen ^ zabavna glasbo v novi „1' 9.43 Rdeči mak — 19-00 ^ P*’ >S i 4- 4-/it r 9^ š nite, tovariši. . — 10.45 domače’... — 1043 matineja — 11.40 Legenda ln resnica J vestila" ln zabavna a ^ pa 13.30 Za našo vas — p^“' nilo Bučar: Bel9kri ahlsK® šsiei nlce — 14.15 Naši p°s,W ^ stitajo in pozdravlja)0, 15.15 Reklame — 15'S° mozaik melodij — ia tl noPr' za vas — 17.00 dne — 19.00 obvestila. ^ 30 gaj in zabavna glasba — dijskl dnevnik — ^■o0 ,„0^" zvoki za vse — 21'0tl poročila — 21-10 lavir * Brahms: Koncert za ___ Ji1" orkester št. i v d- h1.0,. Plesna glasba — 23'^ operni koncert — 241 poročila in zaključek 0 n®kdanje tovarne letalskih ’ ki je bila med vojno po-ana, je takoj po osvobo-naša prva domača r>. motorjev in avtomobi- tv,avTla naloga kolektiva ta-v°jni je bila, obnoviti to-obiekte- Kmalu se je iz 5f|š » Ognila nova velika dvo-V °V tovarniški objekt. začetku še ni bilo ipžilg v kakšne namene bodo j6 kavarniške naprave, ven-A kmalu prevladalo mne- AM a bi mogel obstoječi stroj-^v^^k z objekti služiti kot j> Atju Za avtomobilsko tovarno, si -ovs,1945 m 1^46 je tovarna Sr1* SPOZNAVAJTE TOVARNO AVTOMOBILOV IV MOTORJEV MARIBOR ■ '-'jjov (J-IVLU, KI srni Pojemali iz UNRA po- V^bi leta 1346 je tovarna po KiS flavne direkcije motor-bij *v9j mije Jugoslavije začela «ic% iatv‘ Posamezne dele za ka-v ere licence ^Praga«, in Vtjev 0oPerac'ii z Industrijo liAt Rakovica. Ko je bil petletni plan, se je h c®loti preorentiral na to ^ i1 jp110' ^ odločbo vlade V;®47 . bila tovarna 14. mar-7 A a,i61a registrirana kot To-v^^at^jPrnobilov. Tega leta so 9iy Ja' tudi že zaSeli s PriPm-Proizvodnjo kamionov, '-pi' li^j? so delavnice, postavili ^ rJe strojev, pripravili po-^ ie in mnogo tega, ^okii rebno proizvodnjo l V , 0v-ju ,1». ^ v)47 i trt PtVjd ‘etu je tovarna izde-W. resfrtj, 27 vozil in začela s W'k> >0 Prenoaom na pro livPii narPionov se začneta v a iW'avllno izkoriščati tudi ^rt^a . kovačnica, kjer so do A ^ 'r^elovali le manjše re-ie- Tega leta je dobila •r,rt -uv. rt'"J proizvodnjo avto-Prehodom na proiz- tovama tudi svoj proizvotini plan. Od leta 1947 naprej se je proizvodnja kamionov stalno povečevala in to kljub dogodkom v letu 194$, ko so nastopile precejšnje težave pri nabavi raznih delov in materiala. S pospešenim osvajanjem vozila »-Pionir«, kakor je bilo ime prvemu kamionu v TAM, so že v letu 1949 prešli na konstrukcijo nove kabine, ki jo že naslednjega leta proizvajajo v serijski proizvodnji. Zvezna vlada FLRJ je izročila kolektivu leta 1950 prehodno zastavico in nagrado za doseženi uspeh v tem letu. Pomemben datum v zgodovini podjetja je bil 5. september 1950. leta, ko je delovni kolektiv prevzel upravljanje v svoje roke. Tega leta je bil v tem podjetju izvoljen prvi delavski svet. To je danes v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor izredno razvito. Če pogledamo danes prehojeno pot delavskega samoupravljanja v TAM lahko vidimo, da je bilo delo delavskih svetov, in upravnih odborov sicer naporno, da je bilo potrebno premagovati brez števila zaprek, da je bilo storjeno mnogo napak — toda kot povzetek vsega tega dela so bili vendar rezultati veliki. Kar je zlasti važno: v delavskih svetih in upravnih odborih tovarne se je izšolal skozi vsa ta leta kader delavcev-upravljavcev, ki danes zmore že večino vseh tistih nalog, ki mu jih nalaga revolucionarni zakon o delavskem samoupravljanju, sprejet na zgodovinskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine leta 1950. Okoli 800 članov kolektiva, ki so šli v zadnjih letih skozi šolo samoupravljanja, je brez dvoma zadostna garancija za nadaljnje delo, za nadaljnje uspehe. Organi DS TAM so se po prvotnem tipanju kmalu otresli začetnih slabosti in že takoj posegli v centralne probleme podjetja. V najtesnejšem sodelovanju z upravo podjetja so se lotili zlasti proizvodnih nalog. Tu so se pokazali prvi pomembni uspehi. Leta 1952 začne obratovati nova velika kovačnica, ki proizvaja razen delov za avtomobile tudi velike motorske gredi za ladijske motorje. Leta 1955 je tovarna zaključila z usvajanjem vozila »Pionir«, istočasno pa je bila sklenjena tudi pogodba z zahodno-nemško tvrdko Kloeckner-Hum-boldt-Deutz. Po tej licenci bo TAM proizvajala in danes tudi že v celoti proizvaja usvojeno vo-■■zilo kamion TAM 4500, to je vozilo z zračno hlajenim Dieslovim motorjem. Razen kamiona proizvaja TAM že danes tudi avtobuse pa isti licenci ter številna druga specialna vozila, kot so prekucniki, kamioni hladilniki, gasilska vozila, vozila za odvoz fekalij, vozila za polivanje cest in druga. Vse to so vozila, ki jih zahteva naš promet predvsem zaradi njihove večje nosilnosti, ekonomičnosti, elegantnih oblik ter visoke kvalitete. Danes vozi po naših cestah nad 18.000 vozil znamke »Pionir« in še nad 4000 vozil znamke TAM 4500 z zračno hlajenim Dieslovim motorjem. Nakup licence in usvojitev vozila TAM 4500 in drugih vozil iz te proizvodnje pomeni preobrat v produkciji TAM in omo- Pogled na del Tovarne avtomobilov Maribor goča hkrati njeno nadaljnjo perspektivo. V desetih letih se je proizvodnja izredne dvignila. Leta 1950 je bilo proizvedenih 450 motornih vozil, leta 1960 pa je TAM izdelala že nad 3000 vozil V tem času je bilo v podjetju izdelano 10.000 vozil znamke Pionir, ki je prav tako kot vozilo TAM 4500 popolnoma usvojeno v TAM. Danes vozi po cestah Jugoslavije nad 20.000 vozil znamke TAM med njimi blizu 500 vozil TAM 4500 z zračno hlajenim Dieslovim motorjem. Ali naslednji primer: v letu 1950 smo potrebovali za izdelavo 1 kamiona 1331 norma ur, danes potrebujemo za isto delo 807 norma ur. Ali: leta 1950 je znašal bruto dohodek na zaposlenega delavca v TAM komaj 180.000 din, v letu 1960 pa se je povzpel na 3,380.000 dinarjev. Ali: bruto dohodek podjetja se je v teh letih dvignil za več kot 40-kratno vsoto iz leta 1950. V letu 1959 je tovarna dosegla nov velik uspeh. Izdelala je prvi dvotonski kamion lastne konstrukcije in izdelave. To je prvi kamion, ki je bil v celoti izdelan po osvoboditvi v domači . tovarni. V letošnjem letu bo TAM proizvajala tudi že to vozilo serijsko. Istočasno z izpolnjevanjem 'proizvodnje je TAM organizirala zelo razširjeno servisno službo po državi. Tako razpolaga danes že z 43 servisnimi delavnicami, kjer popravljajo njena vozila. Prav tako je tovarna povečevala tudi proizvodnjo rezervnih delov iz leta v leto, dokler ni v letu 1960 dosegla proizvodnjo 1940 ton. Ta količina j« enaka sve- tovnim normativom in Je obenem garancija, da lastniki vozil TAM ne bodo pogrešali rezervnih delov. Ta vsa povojna leta, zlasti pa še za zadnja leta je za proizvodni plan TAM značilen nenehen porast števila izdelanih voziL Od leta 1957 dalje, ko je TAM' pričela osvajati vozilo »TAM 4500« pa je nenehno naraščala proizvodnja vozil »TAM 4500« in vseh specialnih vozil izdelanih na šasiji »TAM 4500«. Od skupno 3100 vozil, kolikor jih bo TAM proizvedla v letošnjem letu, bo največ vozil »TAM 4500«, nadalje kiperjev »TAM 4500«, avtobusov »A 3000«, smetiščnih voz, gasilskih avtomobilov »TAM 4500 G" in »TAM 5500 G", nekaj vozil stare proizvodnje in vozilo lastne konstrukcije »TAM 2000«. Pospešeno usvajtrnje celotne proizvodnje Ob odločitvi TAM za nakup licenc niso odločale samo analize tržišča in tehnične zmogljivosti novega vozila, temveč tudi sposobnost osvajanja. To poudarimo zaradi tega, ker se, žal, v naši gospodarski praksi cesto dogajajo primeri, da se kako podjetje odloči za nakup licence samo zaradi tega, da bi lahko montiralo čim več novih proizvodov, ki se relativno dobro prodajajo. TAM je šla po drugi poti. Prednost so dali ekonomskim in tehničnim zmogljivostim za usva-janje proizvodnje tujega vozila: Sele ko so ugotovili, da lahko žrtvujejo določena sredstva, ki bodo potrebna za usvajanje in da so za to nalogo tudi tehnično sposobni, so se odločili za nakup! licenc. Povsem razumljivo je, da so hkrati iskali tudi vozilo,-ki je funkcionalno primemo za naše tržišče. O nakupu vozila so odločale torej predvsem tehnične zmogljivosti usvajanja in šele nato povpraševanje na našem, tržišču TAM je prevzela vse stroške nakupa licenc in stroške usvaja-nja. V te namene niso bila odobrene nobene dotacije ali posojila. Kolektiv je moral zato žrtvovati lastna sredstva, zato je uspeh toliko bolj pomembnejši. Oglejmo si le bežno ekonomsko situacijo v času usvajanja novega vozila: Zaradi Tažiega, razumevanja in možnosti primerjave. Sestanek obratnega delavskega sveta v TAM bomo prikazali obdobje zadnjih 6 let, to je od začetka do konca leta 1960. leta 1955 Stopnja ekonomičnosti po formuli: celotni skupni stroški je znašal v letih: dohodek 1955 1,27 1956 1,25 1957 1,26 1958 1,18 1959 1,18 1960 1,24 Podobno primerjavo dobimo pri stopnjah rentabilnosti po formuli: dobiček X 100 vložena sredstva Rentabilnost je bila: SPOZNAVAJ Da bi lahko ugotovili efektivno razliko v dohodku, ki je nastal zaradi usvajanja, je potrebno razultate zadnjih treh let skrčiti na obdobje pred rekonstrukcijo. Iz tega izhaja, da bi lahko znašala povprečna stopnja ekonomičnosti tudi v zadnjih treh letih 1,25, kot je bil povpre-ček od leta 1955 do 1957. Prav tako bi »lahko v zadnjih treh letih tudi stopnja rentabilnosti znašala 23,40, kot v dobi pred rekonstrukcijo. Na ta način dobimo naslednjo primerjavo stroškov: (V milijonih dinarjev) C k« 9$ O 1955 23,09 1956 21,70 1957 25.40 1958 15.90 1959 19.00 1860 2380 Grafični prikaz stopenj ekonomičnosti in rentabilnosti kaže močan padec v letih usvajanja. Rezultati so nekoliko zboljšani v letu 1960, čeprav še tudi to leto prištevamo k intenzivnemu usvajanja. Kljub velikim stroškom je TAM finančni rezultat v letu 1960 znatno popravila, zaradi rekordno povečane produktivnosti. Primerjava finančnega obsega proizvodnje in efektivnih delovnih ur kaže v letu 1960 povečanje produktivnosti za 9 0/o, kar je za nekaj odstotkov več kot v preteklih letih. Analize so ugotovile, da sta povečana produktivnost in boljše gospodarjenje rezultat nagrajevanja po enoti proizvoda in finančnega uspeha ekonomskih enot, ki so ga uvedli šele v letu 1960. Če abstrahiramo ta prihranek, ki znaša 710 milijonov, znaša stopnja ekonomičnosti za leto 1960 146, stopnja rentabilnosti pa 20,2. l! A« - P I 1958 11,591 11,112 479 1959 14,530 13,978 552 1960 17,771 17,298 473 Skupaj 43,892 42,388 1504 Skupna razlika stroškov, ki so povečani zaradi usvajanja je 1504 milijonov dinarjev. Vsekakor bi bili stroški še večji, če bi pri izračunu upoštevali, da je podjetje tudi v zadnjih letih napredovalo in da bi se tudi stopnja ekonomičnosti in rentabilnosti normalno dvigala vsako leto za določen odstotek. Vsekakor je prispevek, ki so ga žrtvovali za usvajanje sodobnega vozila zelo velik, pomen tega prispevka je še toliko večji, ker so v mnogih primerih zaradi deviznega prihranka usva-jali sestavne dele, ki so doma dražji, kot na svetovnem tržišču. Veliki stroški so kljub temu rentabilne naložbe za TAM, ker sc usvojili sestavne dele, ki so cenejši od uvoženih. Že groba primerjava cen dokazuje, da je proizvodnja, usvojena v tem podjetju, v mnogih primerih cenejša kot tuja, v skoraj vseh primerih pa cenejša kakor pri kooperantih. Za lažje razumevanje te trditve navajamo nekaj primerjalnih cen, katerih vrednost temelji na 246 dinarjev za 1DM pri sestavnih delih motorja ter 196 dinarjev za 1 DM pri drugih sestavnih delih, Dinarske vrednosti za X DM pomenijo povprečno vrednost iz leta 1960. Cene nekaterih v TAM usvojenih delov motorja: Razen ojnice so vsi glavni sestavni deli motorja cenejši, kot če bi jih uvozili iz Nemčije (vrednost 1 DM iz uvoza je 246 dinarjev). Ker znaša povprečna uvozna cena 196 dinarjev za 1 DM, so vsi sestavni deli šasije cenejši, razen prednje osti ter peste zadnjega in prednjega kolesa. Žal je stanje cen pri kooperantih drugačno. Razen tega, da dobavijo mnogokrat nekvalitetne sestavne dele so le-ti največkrat dražji od usvojenih. Visoke cene pri večini dobaviteljev dokazujejo, da mora TAM mnogokrat preplačati določene sestavne dele samo zato, da bi prihranila družbi devize. Med dobavitelji pa imamo tudi podjetja, ki imajo solidne kalkulacije in ki so se s cenami, približali TAM ali svetovnim cenam. TAM bo še naprej podpirala in razvijala domačo kooperacijo. Nagrcrievtrnie in skrb za člane kolektiva Ekonomske enote v kolektivu so pognale tako globoke korenine, da si praktično ni več mogoče zamisliti v TAM drugačnih oblik nagrajevanja in ugotavljanja proizvodnih uspehov. Delavci so pričeli budno spremljati delo svoje ekonomske enote ter iskati vse tiste notranje rezerve, o katerih pred uvajanjem ekonomskih enot nihče ni razmišljal, da jim dobavljajo takšne polizdelke, ki ustrezajo tehničnim normativom in vsako odstopanje od tega povzroči znižanje prodajne cene in s tem manjši finančni uspeh prizadete ekonomske enote. V tem pa je ravno bistvo vsega, saj s tem prihranijo mnogo materiala, kvaliteta izdelkov pa se stalno izboljšuje. Vendar to ni edini uspeh, temveč se odražajo posledice tudi v sami organizaciji proizvodnje. Vse tiste dolgoletne oblike, za katere so menili, da so v proizvodnem procesu nedotakljive oziroma nepogrešljive, danes brez pomislekov odvržejo, brž ko se pokaže, da ovirajo dinamičen uspeh proizvodnje. Ravno ekonomske enote pa so tudi pokazale, da bo treba več razmišljati o kooperantih, saj ti včasih resno ovirajo nemoten potek proizvodnje. Nekaterim bodo morali pomagati, če bodo hoteli, da ne bodo povzročitelji zastojev v proizvodnji. Če bi bile cene pri kooperantih realnejše; bi TAM že samo zato lahko znižala cene svojim proizvodom za približno 11 odstotkov. Ekonomske enote bodo v prihodnje posvetile vso pozornost uvajanju sodobnejših proizvodnih procesov, ki bodo omogočali odkriti še marsikatero notranjo rezervo in tako znižati stroške proizvodnje. Uvajanje avtomatizacije je na pragu. Tudi od tega pričakujejo precejšnje prihranke na delovni sili, istočasno pa bodo zmanjšali izmeček, čeprav je že zdaj zelo majhen. Sindakalna organizacija je dosegla lep uspeh tudi s tem, da je za člane kolektiva organizirala redno pravno pomoč. V začetku si nihče ni obetal kaj posebnega od tega ukrepa, toda čas je pokazal ravno nasprotno. Člani kolektiva se sedaj redno poslužujejo brezplačne pravne pomoči. V preteklem letu je iskalo pravne nasvete skoraj tisoč članov kolektiva, od tega 90 odstotkov delavcev. Zanimivo je - tudi, da opravlja pravna pomoč celo funkcijo neke vrste poravnalnega sveta. Karakterističen je nrimer. da je pravni pomoči uspelo pomiriti dve tovarišici, ki. se pred poravnalnim svetom nista mogli sporazumeti. Predvsem pa je pravna pomoč namenjena članom kolektiva, da jih ščiti pred morebitnimi nezakonitostmi ali samovolio posameznikov v samem kd Problem za sebe sb stan0 Kljub temu, da je TAM njih letih zgradila največ vanj od vseh mariborskih ^ tivov, pa vendar ni bilo. ^ urediti vsega. Tudi leto* rSdj’ naslednjih letih bodo več stanovanj, s čimer končno vendarle uredil1 -go J problemov. V letih 1950-'. TAM zgradila več kakor ■ _ p", žinskih stanovanj, samci ko stanujejo v udobnih 5 blokih. _ iV. Ko govorimo o skrbi ne kolektiva, moramo \ še počitniški dom v OrhJ” rt otoku Krku. Člani kolek11 : preživljajo svoj redni le pust v tem domu VodsT jetja skupaj z organi de,;aje,it-upravljanja že razpl-3^ pč1* nakupu ali gradnji nove* niškega doma nekje na jj«1 je tudi delavska in ^ restavracija, kjer se V u poh0 j) nese UUIU« UCVjC V neposredni bližini jsiuz .................. „ lahKV^I nirajo vsi člani kolekti^' ^ restavraciji se hrani veC 1« 700 članov kolektiva. ,. obratno ambulanto s SP, -ibul*W TAM imajo dinacijo in zobno ambu1 jjo teh dveh ambulantah zdr * di svojce članov kolektiv Enkrat mesečno člani kolektiva tudi svoj vsk ft»45on u — kamion s trambus kabino Skl f, '^naniaDis ~Skozi TAM« ki jih V DorHZi-na^Va^nei^mi dogod-i?Jetiu- Pred kratkim so v ^r° tudi posebno bro- ^ dobili P0 Podjetju«, ki so ?>®njena VS1 dlani kolektiva, na-^^jetim p.a ie tudi vsem novo-dlanom kolektiva. eKamion TAM 4500 ??Thačaar>^0n> ki vse bolj osvaja Prtv?4 ^udi inozemsko trži-^ *Meren i® 2a vse vrste i ia hri^avit^ŽnJ° .v ravrtin- >> v^Taa/t , ntlh krajih. Kami-th^0 ' hi=,-4500<< ima vgrajen 85 K^11 P)iese'*- rnotor z zradno hlajenega Pozimi ni nevarnosti hab u110 kon?df>ude odpuščanje s0nčanih vožnjah, «.s" i«>»« » p- ... Til ^Vdr«v. Lahko rečemo, nevar-v no- ^iZ , ‘".'»'o ryj?l0n ..-p. -vodnim hlajenjem, 6^ Š.5 t«** 4500« ima nosilca ki 1e nri6 PraV tiSta n°~ tran ^^tvo Smerna za naše v^fhoptns ,P°sebno še za a znasaP8nd^^ Hitrost tega fivtobUs R 3000 letom so se p^ bUsi znam^ p?vi *A 3000«. To so avtobusi z vgrajenim 4-cilindr-skim zračno hlajenim motorjem. Tovarna izdeluje omenjeni avtobus v standardni in turistični izvedbi ter v posebni izvedbi za mestni promet. Avtobus ima 32 udobnih sedežev, turistični avtobusi TAM pa so opremljeni s pulman sedeži. Karoserije tega avtobusa izdelujejo v Novem Sadu, Mariboru, »Avtomontaži« Ljubljana in tudi v matični tovarni TAM. Kiper TAM 4500 K Razen kamiona "TAM 4500« in avtobusa "A 3000« izdeluje Tovarna avtomobilov in motorjev v Mariboru še kiperje. »TAM 4500 K« in »TAM 4500 DK« (dvojni pogon). Ti prekucniki so tro-stranski in je zaradi tega omogočeno hitro in ekonomično izto-varjanje. Kiper »TAM 4500 DK« je zlasti primeren za težje terene, gradbišča in. slabe poti z velikim vzponom." Pri njem igra veliko vlogo velik vrtilni moment motorja 31 m/Kg pri 1200 obr./min. Le-ta in pa pomožni prenos v menjalniku omogočata vozilu premagovanja vzpona do 52 %. Razna specialna vozila Tovarna avtomobilov in motorjev v Mariboru posveča zlasti v zadnjih letih vse večjo pozornost asortimentu svojih izdel- . V IN MOTO kov. V ta namen je, že izdelala po obisku najvišjih predstavni-vrsto specialnih vozil, pripravlja kov , podjetja Magirus-Deutz iz pa še nova. Med temi naj orne-. Ulma., v našem, podjetju. Direk-nimo specialno vozilo »TAM tor firme g. Roth se je takrat 4500 P« — vozilo za polivanje izredno pohvalno izrazil d našem ulic, »TAM 4500 SM« — vozilo podjetju in ugotovil, da je TAM ‘za odvoz smeti, »TAM 4500 F«, tako organizacijsko kakor . tudi — vozilo za odvoz fekalij, »TAM proizvodno sposobna- proizvajati 4500 H« — kamion hladilnik, tudi za njihovo industrijo. »TAM 5500 G« — vozila pa po- . Tako je TAM začela po skrb-trebe gasilske službe ter novo do- nih pripravah v lanskih prvih stavno vozilo »TAM 2000«, ki je mesecih podati nekatere se-povsem lastna konstrukcija. gtavne dele 2a vozilo „TAM 4500«, to je za licenčno vozilo Med te-" ,1% - mi deli so najpomembnejši: pe- sta zadnjega in prednjega kole- TAM-4500 — kiper Kooperacija s tujino in izvoz Avtobus A-3000 z vgrajenim zračne, hrajenini Diesel motorjem TAM-4500 — cisterna za polivanje ulic sa, ohišje spojke, konzole ter vztrajniki, ki pa so namenjeni že za večje motorje, kot pa je vgrajen v kamionu »TAM 4500«. Treba je poudariti, da so pri tej kooperaciji s firmo Magirus-Deutz udeleženi s pomembnim in znatnim deležem tudi kooperanti TAM, zlasti Železarna Ravne, Železarna Store, Belokranjska livarna in tovarna ko-Za razliko od prejšnjih let je vinskih izdelkov^ iz Črnomlja ter Tovarna avtomobilov in motor- druga. Ta podjetja pošiljajo omejev v Mariboru dosegla v zad- njene izdelke in še več drugih v njem letu pomembne uspehe na tAM v dokončno precizno obde-področju kooperacije z nekateri- lavo. Usvojitev te proizvodnje mi velikimi firmami v Italiji in je brez dvoma zahtevna glede skupna vrednost izdelkov, ki jih Med pomembne uspehe ko-Nemčiji, znatno pa se je povečal kakovosti. Danes lahko z zado- je podjetje Magirys-Deutz iz operacije lahko štejemo najno-tudi izvoz avtomobilov, avtobu- voljstvom trdimo, da so začetne Tjima naročilo pri nas v seda- vejše sodelovanje TAM z znano sov in nekaterih specialnih vozil, težave odpravljene in tečejo po- njem dobavnem roku, znaša pri- avtomobilsko tovarno OM iz Najprej nekaj besed o koope- šiljM v Ulm po načrtu in po bližno milijon mark, vendar pri- Brescie v severni Italiji. Tudi po-raciji z nekaterimi avtomobilski- P°Sodkn čakujejo v TAM, da bodo v le- slovni ljudje iz te tovarne so ob mi tovarnami. V prvi vrsti gre tu Da ne gre tu za kakšno ma- tošnjem letu prejeli še novo na- obisku v TAM izrekli priznanje za licenčne partnerje KHD, ve- lenkostno stvar in za nepomemb- ročilo v skupni vrednosti na- ureditvi in kakovosti proizvod- liki koncem v Zahodni Nemčiji, no kooperacijo po količini in daljnjih 500.000 DM. nje. Kmalu zatem so sledila oziroma za sodelovanje z obra- vrednosti, nam povedo številke: Vse to dokazuje, da je naroč- prva naročila, ki jih sedaj TAM tom tega koncema, podjetjem doslej je TAM Izvozila v Nem- nik iz Zahodne Nemčije zado- že izpolnjuje. Tudi pri tej po-Magirus-Deutz iz Ulma. Koope- čijo okrog 300 ton izdelkov ali voljen z dobavami. Kakovost teh godbi gre za precejšnje količine racija s tem podjetjem se je za- za 18 vagonov materiala. Izraže- izdelkov omogoča, da bo TAM zahtevnih avtomobilskih delov, J-ela nekako v začetku lanskega no v denarni vrednosti okoli pol še naprej ostala njihov koope- saj dosegajo sedanja naročila leta, zlasti pa se je razmahnila milijona zahodnonemških mark. rant. vrednost nad 20,000.000 lir. SAMO Z IZVRŠEVANJEM IN Gospodarske razmere v severovzhodni Sloveniji med obema vojnama so prisilile prebivalce teh krajev, da so se pri tujih in domačih podjetnikih udinjali tudi za najsramotnejše zaslužke. Maribor z okolico je bil kljub revščini, v kateri so živeli brezposelni ljudje, mali kmetje in viničarji, vendarle zlata jama. Čez mejo so pripeljali tekstilne stroje (mnogi izmed teh strojev so bili stari in izrabljeni), jih namestili v zasilne prostore in pričeli s proizvodnjo. Taka usoda je značilna tudi za Mariborsko tekstilno tovarno, ki je znana pod imenom MTT, čeprav to zanjo ne velja v celoti. MTT je pravzaprav sestavljena iz petih tovarn, ki so se postopno združevale v eno podjetje. Prvi del sedanjega podjetja je bil ustanovljen že 1. 1924, t. j. pred 37 leti. Za sedanji obrat III pa so že takrat kupili stare in iztrošene stroje, na katerih so izkoriščali našo delovno silo. V takih razmerah je zatekel mariborske tekstilce čas, ko se je med vsemi slovenskimi tekstilci začel punt. Čeprav so imeli v času tekstilne stavke mariborski delavci večinoma že mezde, kot jih je predvidevala kolektivna pogodba, so na pobudo Partije organizirali tudi to stavko. Stavka ni dosegla večjega ekonomskega uspeha, imela pa je brez. dvoma velik politični uspeh, ki se je kazal v krepitvi KP s številnimi novimi člani in je imela daljnosežen pomen tudi v narodnoosvobodilni borbi številnih članov kolektiva MTT. V času, ko se je med narodi Jugoslavije razplamtela borba proti okupatorju, že v začetku NASTANEK IN RAZVOJ leta 1941, Je tudi kolektiv MTT prispeval svoj delež. Že poleti 1941. leta so odšli prvi Mariborčani na Pohorje, kjer je bila organizirana prva partizanska enota. V to veličastno borbo so se od prvega začetka aktivno kot organizatorji v samem Mariboru vključili člani kolektiva MTT — predvojni komunisti, ki so že leta 1936 organizirali v podjetju prvo partijsko celico. To so bili tovariši: Franc Zupanc, Jože Fluks, Ivo Polančič, Rezika Zalaznik, Franc Poropat, Ivanka Rozman, Stanko Benko, Ciril Zupančič, Vlado Marčinko in še mnogi drugi, od katerih so mnogi že v prvi dobi upora žrtvovali svoja življenja. Kolektiv je na ta imena zelo ponosen. Ponosen pa je tudi na to, da ima v vrsti članov kolektiva, ki so sodelovali v NOB, tudi narodnega heroja Evgena Matejka. Njegovi posmrtni ostanki še vedno počivajo onstran naše državne meje, v Italiji. Aktiv ZB NOV MTT je zagotovil, da bodo njegove posmrtne ostanke prenesli v Maribor. Po končani .vojni so bile postavljene pred mariborske tekstilce zahtevne naloge. V porušenih in opustošenih objektih je bilo treba začeti čimprej s proizvodnjo. Razdrobljenost objektov in strojne opreme je narekovala združitev in že leta 1945 je prišlo do prve združitve. Nekdanje tovarne Rosner, Josvila in Jugo-tekstil so se združile v novo podjetje MBT (Mariborske bombažne tkalnice), pri čemer so predvsem težili za specializacijo bombažnih tkanin. Polagoma so opuščali proizvodnjo svilenih tkanin in že po nekaj letih so izdelovali izključno pestre bombažne tkanine. Po tej združitvi so bile v meljskem tekstilnem bazenu samo tri večje tovarne, in sicer Hutter, MA-VA in MBT. Vse te tri tovarne so imele vsaka za sebe energetsko bazo in lastno oplemenilnico. Zaradi bolj ekonomičnega poslovanja sta bili podjetji Hutter in MA-VA v začetku leta 1947 spojeni v eno podjetje — MTT. Leta 1949 pa je prišlo še do zdru- žitve MTT in MBT in tako je nastala sedanja Mariborska tekstilna tovarna (MTT). Deset let samoupravljanja Septembra lani je kolektiv slavil 10-letnico samoupravljanja. V zgodovini naroda in razvoju človeške družbe je 10 let en sam trenutek in ne pomeni dosti, tega pa kolektiv MTT za razvoj svojega podjetja ne bi mogel trditi. Leto 1950 pomeni namreč za podjetje začetek novega obdobja, ko je kolektiv v septembru tega leta prevzel gospodarjenje v svoje roke. Dobro so se zavedali, da so neposredni proizvajalci postali prvič v zgodovini gospodarji sredstev za proizvodnjo. Tudi Partija in sindikat sta se v polni meri zavedala pomembnosti tega dogodka. Zato so že same volitve v prvi DS potekale v nadvse prazničnem razpoloženju. In uspehi preteklega razdobja? Ti pač niso majhni. Fuzija petih podjetij, od katerih je imelo vsako svojstveno proizvodnjo, oziroma specializiran izbor izdelkov, ni bila brez negativnih posledic. Z združitvijo teh obratov ter s stalnim povečevanjem proizvodnje je prišlo namreč do neenakomerne obremenitve posameznih proizvodnih strojev oziroma celih obratov — nastala so tako imenovana ozka grla v proizvodnji. Najbolj značilen primer ozkega grla je nesorazmerje med proizvodnjo predilnic in tkalnic. Kljub tem in drugim težkim ter zamotanim problemom, ki jih je bilo v preteklem razdobju dovolj, kolektiv ni izgubil volje in ves čas dobro gospodari. Sedanja Mariborska tekstilna tovarna je kljub temu, da ima v glavnem bombažno proizvodnjo, še vedno zelo heterogena. Sestavljajo jo razen stranskih obratov kar tri predilnice, šest tkalnic, tri kotlarne, tri oplemenilnice in sukančama. Najstarejši obrat je tkalnica hlačevine, vendar je eden najmodernejših in zelo lepo urejenih obratov. Za ta obrat je značilna pestra proizvodnja. Za 6600 m raznih artiklov morajo dnevno predelati kar 2500 kg preje. V tem obratu izdelujejo tkanine, ki so znane pod imeni Celje, Hajduk, Helios, Hanka, Cilka, Her-,kules, Florida in druge. Vse te tkanine so zelo iskane na trgu, pojem za te vrste blaga pa je postala tkanina »Celje« — tkanina iz sintetične volne, ki je na trgu povzročila veliko zanimanja zaradi svoje vsestranske uporabnosti. Velikega pomena za obstoj podjetja je kotlarna. Najmanjši obrat podjetja MTT pa je tkalnica stole. Ce pobrskamo malo po zgodovini, vidimo, da so pričeli graditi ta obrat šele jeseni, leta 1939, naslednje leto pa mon- tirati stroje. Montaža se je J« vlekla vse do leta 1941 in med okupacijo je oddelek v celoti delati. Osnovni izde ^ so bile svilene podloge,'ki so ., danes zelo iskane. Mimo raz ^ nih vrst svilenih podlog, 10 , glavni izdelek obrata, proiz''® jo sedaj tudi blago za kray ^ dežnike, včasih pa tudi kal $ ženski svet, kot blago za 1,11 p obleke in podobno. Proizvodi je torej zelo pestra in se veC.. 'I tudi menja. Strojni park Pa J glavnem novejši, razen 22 sts^j strojev, ki so samo po zas vestnega mojstrskega kadra 5 obratovanju. ., uti Dokaj dobro sliko o podle \t da največji obrat s tkalnic® (i-oplemenilnico. V tem obratu P p izvaja 435 ljudi razne izdelk®'ji so dobili dosti odjemalcev ^ državi pa tudi drugod po sto^o To so poznani kloti, skoraj v konjunkturno blago na trgU> ji drugi izdelki, znani pod ^ \( Kent, Kašmir, Kondor, Kozaf^-tako dalje. Vsi ti artikli sp 1 lani na precej starih strojih- Nujna naloga — nakup novih stroje^ ^ Te uspehe kolektiva veli3 jt posebej poudariti glede na t' je strojni park skupaj z ene^jc skimi napravami pretežno., jt izrabljen., Proizvodni strel' $ namreč stari že najmanj ^ej' 40 let, nekateri pa so še iz P „ i njega stoletja. In kako bodo bodoče zmagovali svoje na*.^ Vsem je bilo jasno, da bo začeti stroje obnavljati in h1 pd nizirati, zato je bila misel stopni rekonstrukciji tovarn® no bolj živa, vedno bolj .h.^ Dotlej pa so si postavili n\tfoi da bodo v glavnem z istim' 5 s Pri barvanju preje fC dosegali in po možnosti cel° ^ segali postavljene plane. Se J0 Po rekonstrukciji namer® jpd1 razširiti fronto posluževanj® ][ za 100 °/o. Marsikdo ne ve, h-jpC' pred vojno stregla v klota ena tkalka samo strojema, prav tako v hlačevine, bili pa so tudi e11 da je enemu stroju stregel MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE Blago, izdelano v MTT, slovi po tradicionalni kakovosti jjalec. Primerjava s sedanjim rtanjem pokaže, da v -klotu« otehajajo že na 12-strojni in v ^ilačevini« 4-strojni sistem po-služevanja, pri čemer je doseže-Lj večje izkoriščanje strojev in kakovost izdelkov. ^ Znano pomanjkanje finančnih ^gdstev tudi MTT ni dopustilo Slizirati svojih načrtov v času, tj bi si ga ves kolektiv želel. - fazo rekonstrukcije so iz-v MTT že v letih 1958/59 s da so obnovili predilnico I prvo vedl; tent jp ji tako ustvarili vse pogoje za nadaljnje povečanje, ki bo sledilo v prihodnjih letih. Z dograditvijo stavbe predilnice I, montažo 26 novih prstančnih strojev in z dodatnimi kardami bo omogočen skrajšan tehnološki postopek v eeli predilnici. Važno pa je to, da bodo skoraj pri istem številu zaposlenih kot danes, dvignili proizvodnjo za 42,5 “/o in bo ta predilnica po vseh predvidevanjih dosegla srednjeevropsko stopnjo delovne storilnosti. Zelja za napredkom in večjimi uspehi, ki je za ta kolektiv značilna, se kaže še naprej. V podaljšku predilnice II, ki bo letos dograjen, bo našla svoj dokončni prostor predilnica III, ki je bila doslej začasno v prostoru nad tkalnico klota. Z združitvijo predilnice II in III, s povečanjem zmogljivosti za 25 prstančnih strojev ter rekonstrukcijo sedanjih v dokončni fazi bo občutno racionalizirana proizvodnja. Tako bo porastla proizvodnja z razširitvijo obeh predilnic kar za nad 45 “/o. Obnova tkalnic Težke probleme je imel kolektiv tudi z obnovo tkalnic. Nekatere statve so še iz prejšnjega stoletja in le budnosti, podjetnosti ter vestnosti zaposlenega osebja gredo vse zasluge, da poteka proizvodnja še vedno normalno. Zato je bila pravilna in nujna odločitev, da se začno tkalnice načrtno obnavljati in razširjati. Z nakupom statev Picanol, ki so bile pred kratkim montirane, seveda delo še ni končano. Predvidena je še zamenjava ostalih starih strojev z novimi avtomati, zatem avtomatizacija ostalega dela tkalnice klota ter povečava tkalnice svile, medtem ko se tkalnica hlačevine preseli v Ljutomer. Tako bo vplivala predvidena povečava tkalnic na povečanje sedanje proizvodnje še za okoli 60 °/o, in to pri istem številu zaposlenih. Bistvene spremembe so predvidene tudi v pripravljalnicah. S fuzijo šestih tkalnic je bilo v okviru enega podjetja kar šest različnih pripravljalnic, ki so v glavnem tudi vse zastarele. Da je »dobra osnova — pol tkanja«, to tkalci dobro vedo in najnaravnejše je seveda, da se je pokazala težnja po ureditvi nove, skupne prioravljalnice, ki bo obratovala bolj racionalno in neprimerno bolje kot vseh sedanjih šest. Po daljših proučitvah je vodstvo tovarne sprevidelo, da je najprimernejše mesto za tak centralni obrat pripravljalnice prav na mestu današnje tkalnice hlačevine ter se mora ta potemtakem že iz tega razloga seliti v Ljutomer. V novi centralni pripravljalnici bodo samo 4 škrobilni stroji, moderna kuhalnica škroba, samo 4 angleška snovala ter eno saško. V dokončni fazi je predviden samo en križno previjalni stroj, medtem ko bi prejo previjali že v predilnicah. Novo v tej pripravljalnici bo predvsem angleški oziroma ameriški način snovanja svile, t. j. na snovalne predvalje. Na dokončno količino tkanin (za 60 «/o več kot v letu 1960) po perspektivnem razvoju Mariborske tekstilne tovarne je projektirana tudi nova centralna opleme-nilnica. katero bodo začeli graditi v bližnji prihodnosti. V načrtu pa so še razne druge dozidave in razširitve, kot zgraditev nove centralne barvarne, premestitev tiskarne, ureditev apreture in zlagalnice, dokončna ureditev dessinature, panto in fotogravure ter sanitarij in garderobe. Ti bogati načrti kolektiva Mariborske tekstilne tovarne — velikega tekstilnega kombinata, ki je že danes na prvi pogled nepregleden, zgovorno pričajo o naporih organov samoupravljanja in celotnega kolektiva, da bi postala tovarna modema homogena proizvodna enota, ki bi ustvarjala za naš trg res količinsko in kakovostno ustrezno blago. Boljši življenjski pogoji In ne samo to. Podjetje oziroma organi samoupravljanja posvečajo veliko skrbi tudi življenjskim pogojem delavca. Glede delavnih pogojev je treba pri- Osrednje podjetje v meljskem industrijskem bazenu je Mariborska tekstilna tovarna znati, da jih ni mogoče primerjati s predvojnim stanjem. O tem priča tudi podatek, ki kaže, da je prispevala Mariborska tekstilna tovarna največ sredstev za boljše življenje delovnega človeka od vseh sorodnih organizacij v tem kraju. Samo za gradnjo stanovanj so porabili nad 1 milijardo dinarjev. Stanovanjski sklad tovarne obsega 35 manjših in večjih stanovanjskih poslopij, 8 velikih novih ' in 3 stare bloke, skratka 431 stanovanj, od tega so po svoboditvi zgradili 310 stanovanj. Vse starejše hiše so temeljito obnovili. V novem bloku, ki ga gradijo, bo 34 stanovanj za matere samohranilke. Tudi v drugih novih blokih in starejših hišah so preuredili precej stanovanj za matere, ki same skrbijo za otroke. V delavskem naselju na Pobrežju so odprli otroški vrtec, v pred kratkim dograjenem bloku pa je začela delovati družinska ustanova za predšolske in šolske otroke. V MTT se zavedajo, da v podjetju ni dragocenejšega od človeka — na njem slonijo vsi upi in načrti za bodoči razvoj. Zato so v vsestranski skrbi za svoje ljudi zadovoljivo rešili tudi vprašanje letnega oddiha, V Crikve- nici razpolaga Mariborska tekstilna tovarna s sodobnim počitniškim domom, ki je hkrati tudi okrevališče. V domu na Glažuti na Pohorju, letujejo v zimskih in poletnih šolskih počitnicah otroci delavcev. Gasilci imajo kočo na Pohorju, tovarniški klub Sidro pa v Brestanici pri Mariboru moderno urejene prostore, čolnarno, otroški bazen in druge naprave, kot jih sicer ni nikjer na Štajerskem. Blizu tovarne sta kopalni bazen in športno igrišče. V tovarniški restavraciji kuhajo enolončnice in kosila. V MTT deluje tudi najmočnejša vzajemna blagajna v državi, ki posluje z milijoni. Vsekakor je lepo poskrbljeno za zdravje in zadovoljstvo .ljudi, ki v naj večji •. Mariborski tekstilni tovarni ustvarjajo zase in za skupnost. Še mnogo nalog so si postavili v Mariborski tekstilni tovarni. Kadar bo možno vse te naloge izvršiti, bo nedvomno postala MTT še večji, še trdnejši člen v verigi naše tekstilne industrije, svojim delavcem pa bo nudila še boljše delovne in življenjske pogoje. NOVE PERSPEKTIVE Delovni kolektiv tovarne že- (Jo leta 1857, Je bila namreč zgra- leznijkih vozil »Boris Kidrič« Ma- Jena železniška magistrala Dunaj ribor Je danes vsepovsod dobro —Trst. 2e čez nekaj let (v letu poznan. Najbolj pa ga poznajo 1884) Je stekla tudi koroška pro- železniški delovni kolektivi po ga na relaciji Celovec—Maribor, državi, saj že skoraj celo stoletje s tem Je mesto Maribor kot sti- popravlja, vzdržuje in obnavlja kališče koroške proge z magistra- vozna sredstva za redni železni- lo zelo pridobilo na svoji po- * ški promet, v zadnjem času pa se membnosti. Ta pomen je z odce- nih strojev s pomočjo transmisij, naraščalo število zaposlenega Vsekakor pomeni za tedanje je uveljavil pri naših železnicah pi prog od omenjene magistrale, Temu primemo je naraščalo šte- osebja, tako da je delavnica za- južnoželezniške delavnice i. 1920 tudi z novo proizvodnjo. - Pragersko—Kaniža in Zidani most vilo zaposlenih in že proti koncu poslovala v primerjavi z letom začetek pravega delavskega na- ~ m:__„ X-« ^ ^ ».f, +i i -i riorv • . J_!_.J .1 ^1 QOn 1889 že osebja. približno 100 "/s več prednega gibanja, kateremu je dajala smer Komunistična partija. Znana so imena prvih vidnih komunistov-delavcev: Magdič, Kodrič, Canžek, Jelen, Brenčič, Valenčič, Urbas, Kumše, Ganter, Od brezpravneža do delavcu-upravljavca Tovarna »Boris Kidrič« je bila Kovač, Goltes, Zalaj m v ivrariboru. vanč in drugih, ki so d la s Ce že na hitro pogledamo pot, -—Sisuk le še porastel. Tolikšno leta 1880 je imela delavnica okoli ki jo je ta tovarna prešla od sva- omrežje pa je zahtevalo tudi ob- 1070 delavcev, jega nastanka pa do danes, in na sežnejše vzdrževanje in Družbi Od tega časa pa do prve sve-uspehe, ki so bili doseženi s so- južne železnice, ki .je po dogradi- tovne vojne ni bilo zgrajenega razmerno majhnimi investicijski- tvi odkupila te proge od avstrij- ničesar pomembnejšega. Delavnimi vlaganji, potem je jasno, da ske vlade, se je pokazal za naj- ca se je nekoliko razširila zopet bo ta kolektiv z določeno pomoč- bolj primeren kraj, kjer naj bi leta 1919. Med prvo svetovno ^ ______ ______________ jo in ustreznimi investicijami zgradili ustrezne delavnice, prav vojno je namreč vojna uprava DrVoVveč7e podjetje"v'Mariboru" lahko ustvaril v prihodnje še več, Maribor iz že navedenih razlo- gradila v neposredni bližini na r. . J hnvaln toliko delovne veda v ilegali po objavi zloglasne —- J--------—»— železniškem zemljišču delavnico siipJ d? ie ni bilo moaoče dobiti Obznane, Prva stavka je bila or- ^ ^ m ’iz mesta in blS okolice gazirana iz mezdnih vzrokov Smveč s^ je rekrSa Sri leta 1923, ki pa se je končala z J - -■ odpustom 13 delavcev, Kljub te- pa je zavest delavcev nara-krajev bivše Avstro-Ogrske v Ma- iz leta v leto. K l®tau je ribor, ki je tedaj štel okoli 12.000 mnogo prispevata delo Komimi-mesto ni moglo nu- shčne partije, ki je bilo vsesk i družinam potrebne plodno. Očitno in odkrito pa je predvsem pa realiziral postavlje- gov. ne naloge v naslednjem petlet- Pravzaprav so bile predane .te- za popravita letal, ki jo je Družnem razdobju- danje železniške delavnice v del- ba: južne železnice leta 1919 pre- Zgodovlna sedanje renomira- no obratovanje že 9. marca 1863, uredila v delavnico za popravljane tovarne železniških vozil »Bo- vendar je začela delavnica s pol- nje potniških vagonov. „leea" nrit'oka delavcev iz raznih mu ris Kidrič« iz Maribora je zeta nim obratovanjem šele v 1. 1865. Leta 1924 so prevzele Jugo- v Mw- šča pestra. Njeni prvi začetki segajo Takrat so zavzemale delavnice slovanske državne železnice pod še v prejšnje stoletje, kar v leto površino 84.470 m2, kjer je bilo svojo upravo celotno omrežje Drebivalcev mesto ko je Družba južne železni- mogoče popravljati lokomotive na Južnih železnic. Tudi novo vod- „„Q7T, .’ A„,zlr oddaljenejših krajev. Zaradi na- 1865, ce ustanovila železniške delavni- 46 stojiščih ter vagone na 250 stvo ni dosti storita za izboljša- g+rehe^Zato ^laila^Družba "jZ Postalo leta 1941, ko je zasedel ce za popravilo lokomotiv in ya- stojiščih. Nekaj let pozneje so bili nje poslovanja obrata. Železniška risiliena gracmi stanovanja. Ta- Maribor okupator. _ T ^ -i/-»rvi Vi /-Ii o nz-vm/i^n i nVir-ofi * 1 m c — 11 n t-o x 70 n o r>r,i 1 ciz-.Tl 1 tJnsl fl VI ir' J & ’ . „ -r r- • i j gonov. Ustanovitev omenjenih dograjeni še pomožni obrati: les- uprava predaprilske Jugoslavije delavnic v Mariboru je nareko- ni obrat z žago polnojarmenikom, se je v glavnem omejila le na ko je nastala proti koncu 19. sto- Ko se je leta 1941 polastil letja železniška kolonija s stano- okupator med drugim tudi dr- valo več razlogov, med katerimi skladišče, potem lastna plinarna vzdrževanje takratnih zmoglji- ki = hišami blagovnim kon- žavnih železniških delavnic in z __ _____^ v, ^ 1^-^. rvj-i_ nr\ i in /-V r*i i ct n J- r' rt irrvoJ-i i r» nnci'Q\7i'E 1 > 1 k 1 >’ 1 ^ 1k 1 ► 1 ► PRED DVAJSETIMI LETI 1. AVGUSTA 1941 so se gorenjski partizani prvič spopadli z nemškimi okupatorji. Boj je bil na Mežaklji, na Obrancih. V spomin na dan, ko so Gorenjci napovedali sovražniku boj za dokončno osvoboditev, so izbrali Jeseničani 1. avgust za svoj občinski praznik. Letos, 20 let po tem junaškem dogodku, še prav posebno slovesno praznuje vsa Gorenjska, ponosna na junaštva v borbi in na velike delovne zmage v svobodi. K prazniku čestitajo vsem prebivalcem^ občine jeseniški delovni kolektivi, ustanove, politične in družbene organizacije in ljudski odbor. -- Iskreno čestitamo vsem prebivalcem mesta Jesenice, posebno mladini, za občinski praznik Jesenic delovni kolektiv Železarskega izobraževalnega centra pri Železarni Jesenice OBČINSKI LJUDSKI ODBOR z vsemi množičnimi organizacijami Jesenice na Gorenjskem ■iaaaBMai laaaHaaaaaai Obrtno podjetje COKLA Blejska Dobrava se še nadalje priporoča za nakup svojih izdelkov ■BaaBBaaaaaaBBBaaBaaaaaaBaBaaaaaaaaBaaaaaB Elektrarna Moste Moste — Žirovnica z obrati: HE-Moste, HE-Savica, HE-Završnica š in HE-Kranjska gora Zavod zd zaposlovanje delavcev Jesenice bbbbbrbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbvbbbv Obrtno podjetje KOMUNALNI SERVIS Jesenice PRALNICA — ČISTILNICA Sprejema vse vrste perila in v kemično čiščenje vse vrste oblačila MBaaBBBBBBBaBBBBBBflBaBBBBBBBBBBaBB I ŽELEZARNA JESENICE ' 'j, '■ L f'':'-';.''"'č"■ U -■ JESENICE NA GORENJSKEM G G G G i > G G ii i * G G G i * G i > i > i > i > G G i > i > i L t k i G. G i ^ i ► i * i ^ i k D Trgovsko podjetje Kožca Jesenice Potrošniki, poslužujte se ugodnega nakupa v poslovalnicah podjetja »ROŽCA«, kjer boste hitro in solidno postreženi 1 Elektromehanična delavnica Edi Rozman čestita vsem ob občinskem prazniku ^■■■■••BBBBBBBBBBBBBBBBBB Soboslikarstvo — pleskarstvo Karol Kleindienst Javornik pošilja borbene pozdrave vsem svojim naročnikom Kolektiv trgovskega podjetja na veliko in malo UNIVERSAL Jesenice na Gorenjskem čestita za občinski praznik vsem odjemalcem in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk v svojih poslovalnicah PODJETJEM, USTAN0VAM, PR01ZVAJAICEM IN IISLIŽBENCEflL.. Združite prijetno s koristnim! Pridite na letni oddih v priznana zdravilišča: Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske Toplice ui idilična letovišča Zgornje Savinjske doline Logarsko dolino, Ljubno, Solčavo, Mozirje, Luče, Gornji Grad Ugodne cene! Informacije daje »Kompas«, Celje, in Turistična društva navedenih krajev TOVAtll muslin IB tiEtuoimumiH tmim ŽELEZ N »KI-SLOVENIJA NIKO izdeluje: elektromotorje za izmenični in istosmerni tok, majhne mikromotorje za pogon šivalnih strojev, asinhrone motorje za ventilacijo in hladilne naprave, sirene Servisi: ~ NECO- Železniki — Ljubljana^ Elektromehanski servis/ Rimska 11 — Maribor, Vetrinjska 11 I I Bolezni žolčnika, jeter, prebavi! in preosnove? N&jušpešnejŠb poriioč v teh težavah Vam nudi zdravilišče Rogaška Slatina ' z mineralno vodo Tempel, Styria, Donat! Ugodne posezonske cene od 900 do 1500 din Informacije in rezervacije — gostinska podjetja: Slovenski dom, Hotel Soča, Hotel Bohor in Turistično društvo Rogaška Slatina BflBBBflBB.BaBaBBlBBBflBflBBBfcaBBBaBaai Če že govorimo o prvorazrednih in zares modernih preparatih za - galvanizacijo, fosfatiranje in sredstvih za antikorozivnp zaščito kovin, je odločitev lahka 1 Zahtevajte preparate, ki jih izdeluje Mn ravne t o varna pl em e ni tih je k e 1 p r o i z v a j a b r z o r e z n o or o d j e Kemična tovarna Podnart Slovenija — Jugoslavija Velika vzdržljivost in nizke cene! rezbarji iz kvalitete »ELOMAX« strugar s ki noži spiralni svedri krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin — Pet rfiiljonov smo porabili za modernizacijo lokala, vi se pa še upate zabavljati, da je postrežba zanič! Križanka Vodoravno: 1. vrsta geometrijskega lika, 6. mesto v Črnogorskem primorju, 11. grška črka, 12. presušen v dimu, 15. staroegipčansko božanstvo, 16. konica, 13. odcedek iz obarjenih klobas, 19. izraz pri šahu, 20. vodni hlapi, 22. naša reka na Notranjskem, 23. slovenska reka, 24. močan zvok, 25. kazalni zaimek, 26. iglasto drevo, 27. vrsta alkohola, 29. listasto drevo, 31. zalet čez zapreko, ' 34. mestece v severni Dalmaciji, 35. tropski sadež, 37. naplačilo, '38. arabski žrebec, 39. priskočiti na pomoč, 41. kemični simbol lahke kovine, 42. boleči črevesni krči, 43. avstralska pasma ovc. Navpično:. 1. čreda ovc, 2. nočna vlaga, 3. enaka soglasnika, 4. splošni naziv za Hercegovca, 5. vzhodnoindijsko govedo, 6. stric, 7. zdravilo, 8. kemični simbol za cianovo skupino, 9. značaj, 10. skupina ptic, 13. ZIKA ŽIVULOVIC-SERAFIM: Udari ga... Intervju z igralcem Ljubičem Jovanovičem V Titogradu smo gostovali z »Ruskim vprašanjem«. Predstava je bila na vrtu tamkajšnjega, hotela. Gledalci so se namestili, ne samo v parterju, ampak tudi po okoliških strehah, po drevesih in ograjah. Bila je gneča. Igral sem Harryja Smitha, ki je bil napreden novinar. Pred koncem prvega dejanja sem imel sceno s svojim šefom, ki je poosebljenje kapitala, eks- vojaška točilnica, 14. najvišje atensko sodišče, 17. mučenik, 19. mitološka boginja rojstva, 21. starogrški bog vetrov, 23. klic na pomoč, 27. -prav takšen, 28. voditelj naše revolucije. 29. južnoameriška vrsta kamele, 30., ploatacije in slično. Začela sva s prepirom. — Od jutri boste delali pri meni kot kriminalni reporter — je zavpil šef name. Bil sem nepravično degradiran in, kot je v tekstu, razburjeno odgovarjam. — Ali gospod šef ... — Ne —- je kričal — od jutri boste delali pri meni kot kriminalni reporter. Ta dvoboj med progresivnim novinarjem in nazadnjaškim šefom je razburil publiko do kraja. Popolnoma se je vživela v igro in zahtevala, tja se bolj hrabro in odločneje uprem eksploataciji. Toda moj tekst se je glasil: — Ali gospod šef... Publika je bila nezadovoljna s takim mojim stališčem, vsa pokrajina v Indokini, 32. pristanišče v Alžiriji, -33. obraba, une-sek pri tehtanju, 35. del telesa, 36. starogrška boginja zapeljivosti, 39. grška črka, 40. kemični simbol platini podobne kovine. razburjena se .ni hotela strinjati s tekstom. Ko sem! tretjič ves preplašen spregovoril isti stavek in hotel iti ves zgubljen s scene, so gledalci, ogorčeni nad mojim oportunizmom, kolektivno zavpili: — Stoj, kam greš... Obstal sem. Moj kolega je hotel popraviti situacijo, oziroma moj šef v igri. in je zavre-ščal še enkrat v mene: — Od jutri... To je izzvalo pravo eksplozijo besa. Gledalci so mahali s pestmi, vzeli režijo v lastne roke in grmeče zatulili: — Udari ga, kaj čakaš, maj-ko mu reakcionarno! Hitro sem spustil zaveso. Drugi dan mi je neki gledalec resno očital: — Bogami, Ljubiča, nismo pričakovali od tebe, da se boš tako slabo zadržal, a član Partije si. OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST Ne moremo mimo tega, da ne bi ponovno omenili našega sodelavca in poverjenika v Železarni Štore, tovariša Jožeta Mastnaka. Ne samo to, da je v kratkem času zbral veliko število naročnikov za Delavsko enotnost, temveč nam vsak teden pošilja nove naslove. Tako nam je za številko 26 poslal šestnajst in z3 številko 28 devet novih naročnikov. Pred kratkim smo prejeli pismo sindikalne podružnice lesno industrijskega podjetja Slovenske Konjice OBRAT SLOVENSKA BISTRICA. Piše nam novo imenovani poverjenik za Delavsko enotnost tovariš Karel Javornik. Ne samo to, da sporoča, da je postaj poverjenik za naš list, ampak je v pismu že priložil sedemnajst naročilnic za nove naročnike. Prepričani smo, da bomo o delu našega poverjenika tov. Karla Javornika lahko v kratkem še pisali. Tudi v Izoli je akcija za pridobivanje novih naročnikov rodila uspeh. Ne samo to, da nam je občinsk1 sindikalni svet Izola poslal naročila za štirinajst na' ročnikov, ampak je pismu priložil še 26 naročilnic za skupno 37 izvodov Delavske enotnosti. Poudariti rao' ramo, da je to naročilo eno izmed prvih, v katerem je sindikalna podružnica kombinata »Delamaris« naročila Delavsko enotnost za vse svoje ekonomske enote. Želimo, da bi sindikalno podružnico »Delamarisa* posnemale tudi sindikalne podružnice ostalih pod' jetij. znižanje CEN IZKORISTITE UGODNO PRILIKO ŠTEDITE DENAR •KRANJ 71. Povzpeli smo se kvišku in utonili v mraku tesnega jaška, ki je vodil v osrednjo celico. Tu se je bilo treba pomikati s pomočjo kovinskih vrvi; sredobežna sila, ki je ustvarjala na obodu težnost, je čedalje bolj slabela- Hodnik so zapirala zelo masivna oklopna vrata. Odstranili smo krhko plast sreza in na oklopu zagledali napis: Oddelek za atomsko energijo... 72. ... Nevarnost sevanja... Avtomati sc. presekali vrata, nakar smo se znašli v notranjosti kupolasto obokane celice. Celica je imela še veliko manjših vdolbin. V teh vdolbinah so bile nekakšne hruškaste buče, bilo jih je trideset. Ko je žaromet v avtomatski glavici zarisal krog, sem opazil, da sc. iz vsake vdolbine vodile ozke tračnice do žerjava na sredi visoke obračalnice. 73. — Bombe, kajneda? Gortrijan je pr1^1'^' — Bombe. Uranove! — Prepovedal nam Je ,i3' takniti se česarkoli in hitro smo vstopih ''vi1’ slednjo kabino. Zagledali smo velik zem pl1 Zemlje, ki je z rdečimi črtami delil svet polovici. Na eni je pisalo: — Komunisti ^ na drugi: — Svobodni svet. — Za mizo 3 poveznjeno zgrbančeno truplo poveljnika 74. — Tale mesec je zapustil zemljo pred več kakor enajst stoletji — je govoril Gortrijan, — Atlantidi so nameravali iz njega raztrositi bakterije in metati atomske bombe. Doletela jih je usoda, podobna tisti, ki so jo oni hoteli pripraviti drugim. Čeprav muke, ki so jih prestali pred smrtjo, ne morejo odkupiti poizkusov, da uničijo človeštvo, ne smemo žaliti mrtvih. Pojdimo! 75. V celici z atomskimi bombami smo pustili mehanoavtomate. Ni treba, da bi še kdaj mogel kdo ogledc.vati to, kar smo videli mi. Sklenili smo, da bomo ladjo in njen tovor uničili... Sedli smo v rakete, pospešili polet in kmalu smo bili na Gei. Mehanoavtomati so nam sporočili, da so namestili vžigalno radic.aparaturo. Kmalu nato je temo pretrgal oblak. Ladja je bila uničena. 76. Po vrnitvi na Geo, nas je Gortrijan poklical v poseben prostor. — Rad bi vam nekaj sporočil, — je omahujoče spregovoril. — Kakor s s spominjate, sem se jaz edini dotaknil atomske bombe. Analiza je pokazala, da je ostala na desni rokavici skafandra drobna sled astrona. Raziskave so pokazale, da je umetni mesec nastal v dvajsetem stoletju, ko ljudje še niso poznali astrona. 77. Potemtakem lahko domnevamo, da ftijj astrcoi dobavila na umetni mesec bitja, ki s . f tam že pred nami. Ne bi hotel ugibati, ' ,-i^ kaže, da so bila to živa bitja in to visoko c jo . uporabljajoča sodobno tehniko, kakor Pf tem sledovi astrona. Ker ljudje z zemlje ^ nisc. prišli v te strani Galaksije, domneva živijo ta bitja na bližnjih planetih. DELAVSKA ENOTNOST — štev. 30 — 29. julija 1961