Prfl posftnsi z balegtoni. Kraljeva akademija znanostl v Parlzu je povabila brata Štefana in Jožefa Montgolfier, naj bi ponovila poskusnl dvlg balona kje pri Parizu, da bi se ga lahko ogledalo radovedno občinstvo. Brata sta se odzvala pozivu in prvi večji javni poskus z balonom se je vršil 19. septembra 1783 na dvorišču kraljevega gradu v Versaillesu prl Parizu. Postavili so osmerokotni oder, kl je imel na sredini odprtino in nad to zloženl balonski ovoj, ki je zgledal od daleč kakor kaka pisana preproga. — Krog odra je bil dvojni krog vojaške straže. Točno ob dvanajsti uri je stopil na oder francoski kralj s številnim spremstvom ter se pustil od bratov podučiti, kako in 8 čim se bo izvršil dvig balona. Na dvorišču je bila zbrana množica kakih 150.000 gledalcev. Štiri minute pred eno uro so dall znamenje s strelom iz možnarja, da so začeli polniti balon. Polnenje ]e bilo izvršeno s segretim zrakom na ta način, da je bila na dnu odprtine v odru ponev s tlečim ogljem in na tem so sežigali slamo ter volno in dim se je valil v balonski ovoj, ki se je vedno bolj širil. Balon je bil privezan z vrvml in naenkrat so videli zbrani, kako se je platno napihnilo v obsežno kroglo, ki je bila modro pobarvana ter okrašena s pozlačenimi risbarijami. Drugi strel je oznanil, da je balon že napolnjen in pripravljen za dvig. Po tretjem strelu so prerezali vrvi in balon ?e je začel dvigati kvišku. Dosegel je višino 480 m. Plaval je po zraku osem minut, po 11 minutah je začel padati in je pristal srečno v gozdu Vaucresson, 3 km od tamkaj, kjer je začel polet. Kedo se je peljal prvi v korbici pod balonom? Ena ovca, en petelin in ena raca. — Kmalu so se začele širiti govorice, da se je vrnil petelin s poleta z razbito glavo. Verodostojni očivldci trdijo, da je imel upognjen le konec peruti in to radi tega, ker ga je pol ure pred dvigom brcnila ovca.. Po pristanku je bil prvi prl balonu plemič Pilatre de Rogier. Bil je tollkanj navdušen za novo iznajdbo, da se je upal prvi v zrak z balonom. Dne 15. oktobra istega leta se je dvignil v višino balon pri Parizu, a je bil prltrjen za vrv 80 čevljev visoko in z njim je bil Rogier. Balon je prlstal srečno po štirih minutah. Dne 19. oktobra istega leta se je pridružil občudovanemu plemiču Rogieru še Girond de Vilette. Upala sta se na Montgolfierovem balonu, ki se je spuščal v zrak za vrv, 324 čevljev visoko. Gibala sta se dalje časa v tej višini, ker je bila pritrjena pod spodnio balonovo odpftino ponev iz železne žlce in je pulitel v balon neprestano razgreti zrak, ker je gorela na oglju slama. Ta balon je tehtal 1600 funtov, bil je visok 70 čevljev in je meril v preiaaru 46 čevljev. , Že med prvlmi poskusi z balonom ss je posrečilo profesorju Chariesu, da je priporočal za polnjenje balona vodik. Vodik so pridobivali skraja iz soda, T katerem ie bilo žolezno pilonje polito t žvepleno kislino. Na ta način se je proizvaja<l vodik, katerega so napeljali po cevi iz soda v balon. Po Charlesovi iznajdbi so začeli združevati obe vrstl balonov in sicer: Montgolfierovega in Charlesovega. Z združenim balonora so napravili več dvigov, ki so se vsi 9*' jajno posrečili. Plemič Pilatre Rogier, ki se je upal prvi z balonom nad zemljo, se je tudl prvi smrtno ponesrečil. Dne 13. junija 1785 se je odločil, da bo pri Calaisu preletel takozvani Kanal (morje med Francijo in An?leško) ter pristal na angleški obali. Dvignil se je v zrak še z enim tovarišem kljub skrajno neugodnemu vremenu. Ni ša bil proč od francoske obali, ko je padel balon s tako silo na zemljo, da sta se ubila oba potnika. Še le Blanhardu se je posrečilo, dfa je srečno preplul z združenim balonom Kanal.