NAS CASOPI Drage občanke in občani naše občine V svojem imenu in v imenu svojih sodelavcev, vam ob 10. maju, našemu občinskemu prazniku, iskreno čestitam in želim veliko sožitja in prijateljstva v tej naši lepi občini. Župan Vinko Tomšič IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXV, ŠT. 242 Prva štiri leta Občinski proračuni so pod streho, kar je bila letos bolj pomembna dejavnost kot vsa prejšnja leta. Izteka se namreč prvi mandat županov in občinskih svetnikov po novem, ko so iz večjih nastajale nove občine in smo se morali nove oblasti navaditi. Marsikdo od občanov je komajda našel stik z novo krajevno oblastjo, ker pač tam ni imel ničesar opraviti, saj ne nazadnje je njihova moč še zmeraj majhna, občan pa se z oblastjo srečuje na matičnih uradih, pri registraciji avtomobilov, podaljševanju vozniških itd., gradbenih dovoljenih, obrambi, davkih, kar ni občina, ampak država. Se pravi, da država s svojimi izpostavami, ki jih je toliko, kot je bilo nekdanjih komun, še zmeraj obvladuje skoraj vse življenje našega povprečnega občana. To se vidi tudi po tem, da je v območju, kamor vsak mesec prihaja Naš časopis, zelo grobo zatrla nekatere pobude po ustanovitvi novih občin. Prav te dni, ko se bo tale časopis tiskal, mora parlamentarna komisija za lokalno samoupravo ponovno preučiti, kje vse v Sloveniji bodo še morali razpisati referendume za ustanovitev novih občin, saj je vlada in potem parlament nekatere pobude sprejela, nekatere pa brez prave obrazložitve ovrgla. Ustavno sodišče je ukazalo, da imajo prav vsi občani pri tej enake pravice, in da med njimi ni bolj enakopravnih, ter lahko izrazijo svoje stališče glede tega, kako se hočejo organizirati. Merila, zaradi katerih se na določenem območju lahko ustanovi občina, so marsikdaj spregledali in kršili že pri prvi mreži občin, tako da se zdi, kot da so imela nekatera območja boljše politične botre, druga pa so bila brez take podpore. Delo naj bi bilo opravljeno pol leta pred lokalnimi volitvami, ki bodo letos konec leta, se pravi, da se zelo mudi. Tudi v našem območju je nekaj doslej neuslišanih pobud. Tako so nad oblastjo zelo jezni v Sentjoštu in Horjulu, kjer na prejšnji seznam sploh niso prišli. Morajo pa vedeti, pri čem so, kajti kol se je pokazalo zlasti v novih občinah, so se krajevne oblasti nekoliko ujele v svojih prizadevanjih komaj letos, ko so se dodobra spoznali med seboj in so uskladili interese, to pa na način, ki ni bil več prepir kdo bo koga, ampak že kar prijazno prepričevanje. Seveda pa smo po dolgoletni drugačni ureditvi daleč od tega, da bi vsepovsodjasno vedeli, kaj hočejo in kaj naj bi postal tisti skupni identifikacijski skupini imenovalec, po katerem bi katero od občin prepoznavali. V občinah, ki so na sedežih starih komun, se nekako laže dokopljejo do prepoznavnih skupnih interesov, v novih pa je to nekoliko leže. To sem zapisal, ker sodim, da bi tako sedanjim županom in sedanjim občinskim svetnikom delali krivico, če bi jih sodili samo po na zunaj prepoznavnih uspehih in šteli neizpolnjene predvolilne obljube, ko bo treba ponovno voliti. Bili so in so še pač tisti prvi oddelek, kije utiral pota novostim. Res je, da je marsikdo v občinske dvorane vnašal preveč gostilniške razprave, drugi zamisli iz domače kuhinje, marsikdo je tr-moglavil, ker česa pametnega ni predlagal sam, ampak nasprotna politična opcija, v celoti vzeto pa so se z leti poboljšali in so včasih že znali kaj odločiti tudi na podlagi argumentov in celo na strokovni podlagi. Res pa je tudi, da se v manjših krajih osebne zamere prenašajo tudi v občinske svete, ker se je malokdo od ljudi sposoben dvigniti nad svoje osebne bolečine in tudi s stisnjenimi zobmi zagovarjati nekaj, kar ni čisto v njegov prid. Zato je bilo poročanje o teh sejah, ki smo jim bili priča, zelo težavno. Včasih je terjalo prizanesljivost, kije najbrž potem, ko bodo izvoljeni vešči lokalne samouprave, ne bo več. Bliža se obdobje praznovanj in gasilskih veselic, nastopil je čas, ko nas je zakon prisilil, da bomo malo manj drveli drug mimo drugega. Tdealna priložnost, da nastane pogovor v prijaznem jeziku prijateljstva. TONE JANEŽIČ OBČINA VRHNIKA PRAZNUJE Občinski praznik 10. maj in Cankarjevi dnevi 10. maj je občinski praznik Občine Vrhnika, ki nas spominja na rojstvo enega največjih Slovencev - pisatelja, dramatika in Vrhničana Ivana Cankarja. V teh dneh ter v vsem mesecu maju se bodo vrstile številne kulturne in druge prireditve, kijih na Vrhniki poznamo pod skupnim imenom Cankarjevi dnevi. Na vse prireditve ste vabljeni vsi, še posebno pa občani Vrhnike. Naj navedemo samo nekatere prireditve (vse podrobnosti so na kulturnih straneh občine Vrhnika): SOBOTA 9. maj: od 9. do 18. ure Dan odprtih vrat vojašnice Ivan Cankar (na Raskovcu) NEDELJA 10. maj - ob 9. uri: Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Vrhnika * slavnostni govornik Brane Jereb - predsednik sveta * podelitev občinskih priznanj . Cankarjev dom Vrhnika ob 10.30 uri: odkritje doprsnega kipa Ivana Cankarja * slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl Pred osnovno šolo Ivana Cankarja ob 16. uri: Cankarjeva umetniška beseda * v izvedbi gledališke igralke Ive Zupančič Pred Cankarjevo rojstno hišo - Na klancu MAJ 1998 Nove občine, ki so »izpadle«, se ne dajo Do 20. maja naj bi opravili poizvedovalne referendume tudi v tisth krajevnih skupnostih, kandidatkah za nove občine, ki so izpadle iz predloga referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Med temi je tudi KS Horjul. Opeharjene krajevne skupnosti so na sestanku 15. aprila ustanovile lastno združenje, ki si prizadeva, da se oškodovanim KS popravi krivica. Na Ustavno sodišče Republike Slovenije je združenje naslovilo ustavno pritožbo, in sicer zoper Državni zbor Republike Slovenije in slovensko vlado, ki da sta kršili človekove pravice in ustavo Republike Slovenije. Združenje krajevnih skupnosti zahteva nič manj kot odstop ministra Grafenauerja, češ da ni zagovornik zakonskih, marveč političnih odločitev in predlaga pomladnima strankama SDS in SKD, naj ga v državnem zboru z interpelacijo podpreta pri tej zahtevi. Od vladnih služb pa združenje, ki se bo ponovno sestalo pred lokalniriii volitvami, zahteva da vsem prizadetim krajevnim skupnostim pošljejo pismeno pojasnilo, kaj in katere pogoje za ustanovitev nove občine posamezna krajevna skupnost ne izpolnjuje. B. V. Stoletnica PGD Vnanje Gorice Naslednja številka izide 4. junija gradivo zbiramo do 29. maja. Prostovoljno gasilsko društvo Vnanje Gorice praznuje letos 100-letnico ustanovitve. Visoki jubilej društva je že pred začetkom slavnostnega leta napovedala posebna brošura, ki so jo prejela brezplačno vsa gospodinjstva v našem kraju. V njej smo povzeli stoletno kroniko društva oziroma vse za gasilstvo, Vnanje Gorice in širše območje, pomembne dogodke iz arhivov, kijih hrSni naše društvo. Jubilejno leto pa bomo gasilci Vnanjih Goric obeležili tudi z več delovnimi in zabavnimi prireditvami. 31. maja ob 16. uri v Vnanjih Goricah AVSENIKOV KONCERT Prireditev bo pod šotorom in je torej slabo vreme ne bo zmotilo. Za otroke do 15. leta je vstop prost. Po koncertu bo veselica, na kateri bo igral ansambel Gašperji. 19. junija ob 20. uri v Vnanjih Goricah, zadružni dom SLOVESNA AKADEMIJA Ob 100-letnici PGD Vnanje Gorice in otvoritev otroških likovnih izdelkov na temo gasilstvo. Na slovesnosti bodo podeljena tudi letošnja društvena, občinska in državna priznanja najzaslužnejšim članom društva in nagrade za najboljše likovne izdelke. 20. junija ob 18. uri , GASILSKA VAJA, na kateri bodo sodelovala tudi sosednja društva. 5. julija ob 14. uri v Vnanjih Goricah PROSLAVA 100-letnice gasilstva na našem območju in PGD Vnanje Gorice s slovesnim mimohodom gasilcev in gasilskih vozil, kulturnim programom in veselico s srečolovom, na kateri bo igral ansambel Ptujskih 5. Vabimo vas, da praznujete z nami. Upravni odbor PGD Vnanje Gorice f SHEN QI SPROSTITVENI TRENING SHEN QI* BREZPLAČNI TRETMAJI V MESECU MAJU! VSAK DAN OD 15.30 DO 16.30 Do zdravja, sreče, notranjega miru in ustvarjalnega življenja na najnaravnejši način! Znanje za vstop v novo tisočletje za vsa starostna obdobja! NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI! TRŽAŠKA 28, 1360 VRHNIKA TEL.: 061 / 746 - 503 POSEBNOSTI V MAJU! V PETEK, 15. 5.1998, OB 17. URI IN V SOBOTO, 30. 5.1998, OB 15.30 MOJSTRICA AIPING WANG V SHEN QI CENTRU NA VRHNIKI VRTEC PRAZNUJE Letos VVZ BOROVNICA praznuje 45 let, kar so se prvi otroci znašli v »vrtcu« na stari postaji. Jubilej bomo praznovali v maju z različnimi aktivnostmi; torek, 12.5., ob 18. uri v enoti MIŠ-MAŠ ODPRTJE RAZSTAVE otroških del slike so na ogled v; BANKI, ŠOLI, KNJIŽNICI, ZDRAVSTVENEM DOMU, NA OBČINI, NA POŠTI, NA FAŠKARIJI, V FENOLITU, V ENOTAH vrtca REGA-KVAK IN MIŠ-MAŠ PODARJA sreda, 20. 5., ob 17. uri v osnovni šoli OB JUBILEJU OBČINA BOROVNICA VSEM PREDŠOLSKIM OTROKOM LUTKOVNO IGRICO GUSAR BERTO četrtek, 27. 5., ob 17. uri v enoti Miš-Maš LIKOVNA DELAVNICA oblikovanje gline za starše in otroke 1. teden v juniju obisk ranča KAJA IN GROM za vse otroke Vse prireditve bodo potekale v sodelovanju enote Rega-Kvak in enote Miš-Maš, zato nanje vabljeni VSI. SEJA VRHNIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA S čistilno napravo v novo tisočletje? V četrtek, 16. aprila, se je občinski svet občine Vrhnika sestal na svoji 29. redni seji v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na dnevnem redu so imeli razpravo o čistilni napravi na Vrhniki, ki naj bi jo po novem gradili samo za kraj, ne pa več skupaj z usnjarno, soglasje h kriterijem za sprejem otrok v vzgojno-varstveni zavod Antonije Kucler Vrhnika, pri čemer so imeli pomisleke, kdo bo to izvajal, sprejeli so od- lok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1997 in odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1998. Svetniki so pričeli razpravo o Centralni čistilni napravi na Vrhniki, ki je velika potreba in nuja. Ideja je aktualna že nekaj desetletij. Tako so se problema pred leti lotili skupaj Komunalno podjetje in občina Vrhnika ter Industrija usnja Vrhnika, kot glavni onesnaževalec obči- IZ 29. SEJE OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA Občinska priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v februarski številki našega časopisa objavila razpis za podelitev občinskih priznanj. V roku, ki je bil določen s strani komisije, je prispelo pet predlogov za podelitev plakete pisatelja Ivana Cankarja (Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Tone Jurjevčič, Janez Sodja in člana Kluba letalcev Janez in Tomaž Oblak), trije predlogi za podelitev Petkovškovih priznanj (Tonka Permoser -Zvab, Marko Fabiani in Lidija Rajer) in dva predloga za podelitev priznanja za področje vzgoje in izobraževanja (Valerija Stebla j in Tonka Permoser - Zvab). Komisija je prispele predloge obravnavala na svoji izredni seji dne 2.4.1998 in nato še na seji dne 6.4.1998 in 14.4.1998. Komisija ocenjuje, da predlog Kluba letalcev Vrhnika za podelitev Plakete pisatelja Ivana Cankarja članoma Janezu Oblaku in Tomažu Oblaku ne sodi v kategorijo za to priznanje, da bi sodil v kategorijo za priznanja inovatorjem in izumiteljem, ki pa jih Občina Vrhnika v letu 1998 ni razpisala, zato ne predlaga podelitve v letošnjem letu. Prav tako pa ni obravnavala predloga KS Stara Vrhnika, kije bil posredovan prepozno, t.j. 6.4.1998. Po pregledu celotne dokumentacije in po predloženih obrazložitvah je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravila predlog dobitnikov priznanj in ga posredovala Občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet je na svoji 29. redni seji, v četrtek 16. aprila obravnaval predlog komisije in tudi sprejel, da se priznanje za področje vzgoje in izobraževanja za leto 1998 podeli Valeriji Ste-blaj; Petkovškova priznanja za leto 1998 pa podeli: Tonki Permoser - Žvab, Marku Fabianiju in Lidiji Rajer ter da se Plakete pisatelja Ivana Cankarja za leto 1998 podelijo: Turističnemu društvu Blagajana Vrhnika, Tonetu Jurjevčiču in Janezu Sodji. Sama priznanja bodo izročena na slavnostni seji Občinskega sveta ob občinskem prazniku v nedeljo, 10. maja. S.S. Kako in kam bo letos porazdeljen denar iz proračuna? Odhodki bddo predvidoma porabljeni za naslednje dejavnosti: - za občinske organe so namenili 51.473 milijonov - upravni strošek- to so plače kot materialni strošek zaposlenih v-vrednosti 64.110 milijonov - za izobraževanje 80,491 milijona - za socialno varstvo 41,908 milijona - za otroško varstvo 194,788 milijona - za kulturo 54.255 milijona - za šport 28.025 milijona - za zdravstvo 6.700 milijona - za kmetijstvo 17.630 milijona - za turizem 4.635 milijona - za drobno gospodarstvo 3.000 milijona - za cestno gospodarstvo 331.744 milijona - za varstvo okolja 22.000 milijona - za stavbno zemljišče 156.950 milijona - za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostor 70 milijonov - in za varstvo pred naravnimi nesrečami in gasilstvo 14.200 milijona Večje investicije pa bodo tudi izgradnja nove OŠ do III. faze, kar pomeni, da bo šola letos že pod streho, za kar so namenili 260.000 milijonov, v stanovanjskem programu je Mulaveva hiša 30.000 milijonov, za cesto Pod Hruševco so namenili 20.000 milijonov, Bevke - Blatna Brezovica 12.000 milijonov in za plinifikacijo 20.000 milijonov tolarjev. Karmen Pograjec ne. Projekt čistilne naprave je bil tedaj potrjen, vendar je ideja in realizacija v vrednosti 36.000.000 DEM ostala v predalu in tako podlegla dejavniku časa, kot je poudaril svetnik Igor Novljan, ki seje vprašal, ali se morda ne bo podobno zgodilo tudi s sedanjimi načrti. Zaradi spremembe zakonodaje je bil v marcu mesecu leta 1996 organiziran sestanek z Industrijo usnja Vrhnika, Komunalnim podjetjem Vrhnika in Občino, kjer je bil sprejet sklep, da se skupna centralna čistilna naprava preprojektira v komunalno napravo, Industrija usnja Vrhnika pa gradi lastno napravo. Pojavi se vprašanje: Zakaj v situaciji, v kateri je občina Vrhnika (dve veliki investiciji, šola in vrtec) - vzporedno peljati še projekt čistilne naprave? Zupan občine Vrhnika, gospod Vinko Tomšič, je izrazil bojazen, da bodo sicer dovoljenja, ki jih imajo za obstoječi, mehanski del čistilne naprave propadla. Po novem preverjanju se lahko zgodi, da bo obstoječa lokacija čistilne naprave, kije v neposredni bližini Komunalnega podjetja Vrhnika postala neprimerna in bi jo bilo potrebno locirati še bolj izven naselja, kar pa bi pomenilo strahotno velik izdatek in porast sredstev za izvedbo investicije. Po potrditvi usmeritve na Odboru za ekologijo in infrastrukturo in Občinskemu svetu je bil konec avgusta izveden javni razpis za izbiro izvajalca izdelave idejnega projekta Centralne čistilne naprave Vrhnika. Izbrani izvajalec, s katerim je bila v januarju 1997 podpisana pogodba, je bilo podjetje AICO d.o.o. iz Maribora v sodelovanju z avstrijskim podjetjem SCHUFFL UND FORSTHU- BER CONSULTING (SFZ) iz Salzburga, ki je ponudilo izdelavo dveh variant in sicer klasično tehnologijo in ČAST tehnologijo. Na seji je bil prisoten tudi gospod Ilešič, direktor izvajalca AICO d.o.o., podjetja za inženiring in projektiranje iz Maribora, kije predstavil ČAST postopek. Po besedah projektantov je ČAST tehnologija, ki je patentirana v Ameriki, za 25 % cenejša od klasične tehnologije, zavzame manjšo površino in tudi stabilnost procesa je tako večja. Trenutno uvajajo ČAST postopek v Kočevju. , Nova čistilna naprava bo tako vezana samo na občino Vrhnika kot mesto, probleme ostalih manjših krajev in zaselkov občine Vrhnika pa bodo reševali preko manjših bioloških čistilnih naprav. Svetniki so tako na seji potrdili idejni projekt Centralne čistilne naprave na Vrhniki in sprejeli sklep, da se pristopi k pridobivanju projekta za gradbeno dovoljenje in sicer po tehnologiji ČAST. V nadaljevanju seje so člani občinskega sveta po enofaznem postopku, ker so posamezne postavke tudi dejanska realizacija in do sprememb na njih ne bo več prišlo, sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1997, po predlaganem besedilu. Tako so po zaključnem računu za leto 1997: skupni prihodki v vrednosti 1.271.552.513,57 sit in skupni odhodki 1.242.981. 917,31 sit, iz cesarje razvidno, da je presežek prihodkov v vrednosti 28.570.596,26 sit. Po odloku o zaključnem lačunu proračuna občine Vrhnike za leto 1997 se prihodki prenesejo za leto 1998. In kako je z letošnjim proračunom za občino Vrhniko. Na 29. redni seji občinskega sveta je bil sprejet proračun občine Vrhnika za tekoče leto. Predvideni prihodki so v primerjavi z lanskim nekoliko porasli in sicer so v vrednosti 1.520.265.000 sit, odhodki pa 1.528.079.000 sit. Primanjkljaj rednega dela proračuna je tako okrog 7.814.000 sit. Na podlagi 12. in 20. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. list SRS št. 8/87), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter 23. člena Statuta občine Vrhnika je župan občine Vrhnika na seji 12.3.1998 sprejel SKLEP o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika v letu 1998. 1. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, kategorizirane s III. stopnjo opremljenosti, znaša 120.000 SIT. 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč s III. stopnjo opremljenosti in gostoto poseljenosti 100 do 200 prebivalcev na hektar znašajo na dan 31.12.1997: • za naprave individualne komunalne rabe 6.500 SIT/m2 • za naprave kolektivne komunalne rabe 7.500 SIT/m2 3. člen Vrednost m2 stavbnega zemljišča se določi v odstotkih od povprečne gradbene cene stanovanj iz 1. člena tega sklepa in znaša glede na območja 3,00 do 10,00 %. a) Prvo območje (Vrhnika-center) 8 - 10 % b) Vrhnika okolica in druga naselja 5 - 8 % c) Poeostala območja 3 - 5 % V odstotkih sta ovrednoteni korist in uporabnostna sposobnost ocenjevanih zemljišč v razmerju 60 : 40. V posameznih primerih, ki izstopajo iz opisanih opredelitev, je mogoče - glede na višje stroške za pripravo - korigirati vrednost za največ 3 % od gradbene cene. 4. člen Povprečna gradbena cena stanovanj, povprečni stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč in cene stavbnih zemljišč se med letom revalorizirajo z indeksi za obračun razlike v cenah gradbenih storitev, kijih mesečno objavlja GZS, Združenje za gradbeništvo in IGM. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu občine Vrhnika, Našem časopisu, v rabi pa je od 1.1.1998 naprej. ZUPAN OBČINE VRHNIK Vinko TOMŠIČ l.r. POSLANSKA KLOP ŠT. 48 Davek na dodano vrednost in trošarina Ob nujni pokojninski čaka Slovenijo vsaj tako pomembna in težavna davčna reforma, ki je eden ključnih pogojev vključitve naše države v Evropsko unijo. V parlamentarno proceduro tako prihajata v drugo branje dva temeljna zakona, zakon o davku na dodano vrednost (DDV) in zakon o trošarinah. Z njuno uveljavitvijo predvidoma sredi leta 1999 bo odpravljen sedanji sistem, ki temelji na obračunavanju prometnega davka. Oba zakona bosta prinesla vrsto sprememb, za njuno uveljavitev pa bo potrebno tudi določeno obdobje seznanjanja javnosti. Slovenci smo se doslej z DDV srečali na mejnih prehodih, ko smo dobili povračilo DDV od v tujini kupljenega blaga. Spoznali smo ga torej z lepe plati, čeprav je DDV kot vsak drug davek poglavitno namenjen polnjenju državne blagajne in se plačuje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju RS ter od uvoza blaga v državo. In kdo je davčni zavezanec? Predlog zakona določa, da je to vsaka oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Zavezanci so tudi organizatorji športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Dejavnosti, ki so v javnem interesu (pošta, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje otrok in mladine in podobne) so plačila DDV oproščene. Predlog zakona določa dve stopnji DDV, splošno v višini 19% in nižjo v višini 8%, ki se obračunava od izdelkov, namenjenih prehrani ljudi in živali, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobave vode, zdravil, medicinske opreme in tehničnih pripomočkov za invalide, javnega prevoza, raznih tiskovin, vključno s knjigami in časopisi, avtorskih pravic s področja književnosti in umetnosti, storitev umetnikov, vstopnic za kulturne, športne in zabavne prireditve ter gradnje, obnove in predelave neprofitnih stanovanjskih prostorov. Davčni zavezanec mora obračunavati davčno obveznost v davčnem obdobju, ki bo praviloma koledarski mesec. Osnova za obračun je izstavljen račun ali drug dokument, ki služi kot račun. Predlog zakona predvideva t.i. male zavezance, ki se v sistem DDV vključujejo prostovoljno. To so osebe, katerih vrednost opravljenega blaga ali storitev v obdobju 12 mesecev ne preseše 5.000.000 tolarjev in osebe v kmetijstvu in gozdarstvu, če skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva v zadnjem koledarskem letu ne presega 1.500.000 tolarjev. Praktično to pomeni, da bo v sistem DDV v Sloveniji po sedanjem stanju obvezno vključenih le nekaj deset kmetij. Druga novost, zakon o trošarinah, uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov in mineralnih olj (s tem pojmom je predlagatelj zakona nadomestil pojem, »naftni derivati« in zajema motorni bencin, plinsko olje, utekočinjeni naftni plin, metan, naravni plin, kerozin in kurilno olje), ki so v Sloveniji proizvedeni ali uvoženi. Zavezanec za plačilo trošarine je pridelovalec ali uvoznik. Po predlogu zakona je proizvajalec tudi fizična oseba, ki ima v lasti ali uporabi opremo in surovine za proizvodnjo alkohola ali alkoholnih pijač, katerih letna proizvodnja presega količine, dovoljene za lastno rabo. Ti proizvajalci bodo morali najkasneje do 31. marca 1999 prijaviti pristojnemu organu opravljanje navedene dejavnosti, oziroma posedovanje kotlov za kuhanje žganja. Višina trošarine se bo pri alkoholu določala glede na vrsto pijače in vsebnost alkohola. Za primer, znesek trošarine za pivo je določen v višini 600 tolarjev 3,2 ECU) za 1 % prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva. Pri cigaretah smernice EU predpisujejo minimalno trošarino v višini 57% od drobnoprodajne cene najznačilnejše in najbolj prodajane cigarete. Ta ciljna trošarina 57= bi ob veljavnih cenah prinesla znatno povečanje cene cigaret, zato se bo uveljavljala postopoma do leta 2005, z dnem uveljavitve zakona (1. julij'1999) 43%. Pri obravnavi obeh predlogov zakonov je bilo v naši poslanski skupini največ bojazni, kako bo njuna uveljavitev vplivala na socialno šibkejše sloje. Bili so tudi predlogi za uvedbo še ene stopnje, ali pa zmanjšanje nižje stopnje na 5%. Tuje izkušnje kažejo, daje sistem s tremi stopnjami izredno nepregleden in tudi ne prispeva k večji socialni varnosti. Le-to lahko država ponudi le z domišljenim sistemom socialnih transferjev. Da pa ga lahko vzpostavi, potrebuje zanesljive vire proračunskih sredstev. Povedano drugače, zmanjšana ali ničelna stopnja DDV za osnovne življenjske potrebščine problema ne reši. Cene so resda manjše, toda manjše so za vse, za premožne in manj premožne. Končni učinek je, da država zbere premalo denarja, ki bi ga lahko usmerila za lajšanje bremena socialno šibkejših slojev. Sistem DDV in predvsem trošarin, kijih država lahko predpiše na blago, ki ga sorazmerno več trosijo premožni, je torej lahko učinkovit mehanizem socialne države. Ob za to izraženi politični volji strank v vladi, seveda. Leon Gostiša Zadnji odstavek članka v prejšnji številki je obdelal tiskarski škrat^ in mu povsem zmaličil pomen. Glasiti bi se moral: »Človeku se ob pogledu na opustošenje nehote utrne misel, kako težko pot so imeli narodi do samostojnosti. Vukovar je simbol nove Hrvaške, Baski so imeli tragično izkušnjo iz državljanske vojne, njihov simbol, zbombardirana Guernica, znana iz Picasso-jeve umetnine*je hkrati svetovni simbol svobodomiselnih hotenj. Nam, Slovencem je bilo marsikaj tega prizanešenega, a naša pot do samostojnosti zato ni bila nič lažja. Tega se moramo zavedati, ko bomo v Evropi tretjega tisočletja stopili v korak z velikimi narodi. In ta ponos trdoživosti nam mora "vzbujati občutek samozavesti nacije, kije do svoje države prišla tudi zaradi močno izražene nacionalne identitete.« Ob tej priliki se Leonu Gostiši v imenu uredniškega odbora za neljubo napako opravičujem. Simon Seljak OKTET RASKOVEC VABI NA CELOVEČERNI LETNI KONCERT, KI BO V PETEK, 5. 6.1998 OB 20.30 URI V VEČNAMENSKI DVORANI OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR Nov zakon o varnosti cestnega prometa od 1.5. v veljavi V vseh medijih je bilo do sedaj veliko napisanega in povedanega o novem zakonu. Predvsem časopisne hiše so se na veliko razpisale o novem zakonu. Velikokrat so pod dobrogled vzele samo višino kazni za določene prekrške, medtem ko bistva oziroma posebnosti, ki jih prinaša novi zakon niso obrazložili. Zaradi tega smo se odločili, da bomo bralcem lokalnega časopisa poskušali razložiti prav te pomembnosti. V zakonu je nekaj temeljnih načel, ki so zapisana v posameznih členih ali k njihovim določbam. V nadaljevanju bomo predstavili samo najpomembnejše. Gre predvsem za načelo zaupanja, ki naj bi v praksi pomenilo, da vsakdo v prometu, ki spoštuje prometne predpise, zaupa oziroma predvideva, da bodo tudi drugi v prometu spoštovali veljavne zakonske predpise. Omeniti gre tudi načelo pomoči in zaščite šibkejših v prometu. To načelo govori predvsem o drugih v prometu, med katere sodijo otroci, mladoletniki, pešci, pa tisti, ki vstopajo oziroma izstopajo iz vozil ter kolesarji, starejši, slabotni in invalidi. Zakon nalaga vsem voznikom, da so do teh prometnih udeležencev še posebej pozorni. Načelo umiritve prometa in defenzivne vožnje naj bi bistveno pripomoglo k umiritvi prometa. Pri tem gre za precej stroge določbe o omejitvah hitrosti in tiste, ki uzakonjajo ovire za umirjanje prometa tako imenovane »ležeče policaje«. Posebno pozornost si najbrž zaslužita tudi načeli objektivnosti in enakega obravnavanja vseh prometnih udeležencev. Zakon namreč določa, da policisti večino prometnih kršiteljev obravnavajo in kaznujejo na kraju prekrška. Če bo kateri od kršiteljev menil, da mu je bila storjena krivica, bo lahko vložil ugovor. Novi zakon poleg načel prinaša tudi druge novosti. Na novo so opredeljene gospodarske vožnje, uporaba mobilnega telefona in drugih dodatnih naprav, ki bi voznika kakor koli ovirale, omejitve hitrosti, stopnjevanje kazni, promet koles z motorji, obvezna uporaba varnostne čelade otrok, starih do 14 let. Vozniki se bodo morali navaditi tudi na nov način policijskega ukrepanja med vožnjo. Vse te novosti so napisane po posameznih poglavjih, zato jih bomo posebej predstavili v naslednji številki časopisa. PP VRHNIKA Kresovanje, kresovanje Vsakega ognja pa se razveselijo najmlajši in si večkrat pripravijo svoj, nekoliko manjši kres, seveda s pomočjo starejših. Že po tradiciji se na predvečer 1. maja, praznika dela, na številnih vzpetinah, hribih in tudi drugod kurijo kresovi, različnih velikosti in oblik. Ob kresovih se pripravijo številni pikniki in tudi kulturno-zabavne prireditve. Tudi letos je bilo v okolici Vrhnike in številnih okoliških krajih polno kresov različnih vsebin. Tradicionalni kres na Ulovki je bil prav gotovo najbolj obiskan, saj skoraj ni bilo prostega parkirnega mesta, daleč okoli Ulovke in Zaplane. Za razpoloženje je poskrbel ansambel strmina, kije številne mlade in nekoliko starejše na Ulovki pritegnil do zgodnjih jutranjih ur. Seveda se je bilo treba od kresovanja vračati domov že z novim zakonom o varnosti cestnega prometa. Po neuradnih podatkih kar precej mirno - pač po novem zakonu. Seveda kresovi so bili tudi po drugih mestih, predvsem na okoliških hribih, da so se videli kar daleč naokoli. Marsikatero kresovanje pa je prekinil dež in ogenj se je pod njegovim vplivom pogasil. No želja sama pa se ni kar tako pogasila in »mokrote« je bilo zunaj in znotraj. No 1. maja zjutraj pa je marsikaterega prebudila budnica. Vrhniška godba je v jutranjih urah obhodila del Vrhnike in s svojimi »budnicami« napovedala praznik dela. S. S. RAZPIS za dodelitev občinskih profitnih stanovanj v najem I. Število in vrsta stanovanj Oddajamo enoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju stanovanjske hiše na Vrhniki, Vrtnarija lb, skupne površine 54.42 m2. Stanovanje se oddaja v najem za nedoločen čas. Višina najemnine je določena s Pravilnikom o dodeljevanju občinskih profitnih stanovanj v najem in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 6 DEM/m2 oziroma 562,44 SIT/m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. II. Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične in pravne osebe s področja Občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino. Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb, se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec: - prosilec mora biti državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Občini Vrhnika; - pravna oseba mora imeti sedež v Republiki Sloveniji; - prosilec mora biti plačilno sposoben poravnati najemnino in ostale stroške. III. Vloge za dodelitev profitnega stanovanja Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno priložiti: - fizične osebe potrdilo o državljanstvu oziroma pravne osebe izpisek iz registra, da imajo sedež v Republiki Sloveniji; - potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov; - potrdilo o premoženjskem stanju; - najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo ima prosilec sklenjeno; - potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oziroma skupnem dohodku vseh članov družine; - ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačevati ( ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine ). IV. Rok za oddajo vlog Vlogo za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno oddati do vključno 22.05.1998 na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika s pripisom »Za razpis«. Vloge, ki ne bodo vložene v roku se ne bodo obravnavale. V. Način objave odločitve o dodelitvi profitnega stanovanja Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika. Prosilci bodo o dodelitvi stanovanja obveščeni s sklepom. ŽUPAN Vinko Tomšič l.r. Številka: 12/7 - 36200-7/98 Datum: 24.04.1998 »Zgodba o uspehu« Ali res? Ena izmed točk dnevnega reda 21. izredne seje Državnega zbora (DZ) je bila tudi »Ocena gospodarskega stanja in gibanj v slovenskem gospodarstvu«. V govorih predsednika vlade in ministrov smo poslušali, da je splošna gospodarska situacija glede na negotove gospodarske razmere v svetu, stabilna, da je gospodarska rast sicer solidna, čeprav nižja, kot bi želeli in pričakovali, da smo v primerjavi z drugimi državami v tranziciji še najbolje ocenjeni s strani mednarodnih institucij. Vlada ocenjuje, da bomo dosegli predvideno gospodarsko rast družbenega proizvoda med 3,5 in 4%. V nadaljevanju je predsednik vlade na kratko omenil le potrebo in oceno dveh ukrepov, kijih bo Slovenija morala izvesti, namreč davčno reformo in reformo pokojninskega sistema. Da vlada ne misli resno s pokojninsko reformo, je potrdil že v nadaljevanju govora, ko je rekel, da kljub pripravam in široki razpravi v javnosti, kljub najboljši volji vlade, reforme nismo v stanju izpeljati, ker za to ni dovolj politične volje, pripravljenosti in razumevanja ljudi. Kot da za gospodarsko stanje, potrebne predloge sprememb in izvajanje ukrepov ni odgovorna vlada! Poglobljena razprava v parlamentu je pokazala, daje slika gospodarskih gibanj daleč od zadovoljive, daje, lahko rečemo, celo alarmantna, vsaj za nekatere panoge gospodarstva. Gospodarstvo kot celota že več let posluje s čisto izgubo. Celotna izguba znaša 13% bruto domačega proizvoda (BDP). Izguba industrije se vsako leto zaradi bančnih obresti za kredite skoraj podvoji. Bančne obresti za kredite industriji pa zavzemajo že več kot 22% BDP. To stanje je že tako slabo, da bo industrija kmalu ustvarjala dodano vrednost samo še za pokrivanje izgub. V1.1997 je imelo čisto izgubo 30% vseh družb in te zaposlujejo več kot 1/4 vseh delavcev. Največji delež in najtežja je situacija v predelovalni dejavnosti, v kateri je bila 1. 1997 izguba 36%. Gospodarstvo pesti predvsem nelikvidnost, saj so v preteklem letu kratkoročne obveznosti znašale 29% pasive, terjatve pa je le 16% aktive. Temu sledijo blokade računov. Zato ni čudno, da je imelo preteklo leto povprečno mesečno bloki- ran račun 7.7oo pravnih oseb, 18,6% več kot leto prej, da se povečujejo tudi vsote. Breme takega stanja nosi 14% vseh zaposlenih v državi. V teh podjetjih je največ stečajev in največ odpustov delavcev, v marsikaterem podjetju so izgube večje od dodane vrednosti, ta pa manjša od stroškov dela. Takega stanja ni nikjer v EU. Ker bi stečaj podjetij prizadel banke, jim tako stanje ustreza. Čeprav je veliko govorjenja o razbremenitvi gospodarstva, se dogaja ravno nasprotno. Ob predvideni 3,5% realni gospodarski rasti so se odhodki državnega proračuna realno povečali za 7%. Res pa je tudi, da nekatera podjetja poslujejo zelo dobro in ustvarjajo veliko dodano vrednost. Sliko gospodarske uspešnosti zamegljuje tudi dejstvo, da po metodologiji, ki jo uporabljamo za izračune, prispeva tudi država kot proizvajalec, ki povečuje bruto domači proizvod za 20%. Pri tem se dodana vrednost na proizvod ne povečuje, kar potrjuje tudi dejstvo, daje bilo v industriji v zadnjih letih odpuščenih skoraj polovica delavcev, dodana vrednost na zaposlenega pa je ostala ista. Industrijska proizvodnja je danes za 25 do 30% nižja kot je bila 1.1986, prizadeti pa so najbolj malo gospodarstvo in obrtniki, ki so nanjo vezani. Gospodarstvo je izgubilo 263.000 delovnih mest, negospodarstvo pa pridobilo 17.000, pri čemer se je povečalo samo število državnih uradnikov od 1. 1994 za 8.700. Zunanja trgovinska bilanca izkazuje za lani 48 milijonov dolarjev večji uvoz od izvoza, letos januarja že 107 in nepokritost uvoza z izvozom se naglo povečuje. Zato ni ekonomskih razlogov za padanje deviznega tečaja. Slovenska izvozno usmerjena industrija nima več rezerv, s katerimi bi kompenzirala velike tečajne spremembe, stopnja dobička, če sploh je, je nizka, ker naši izdelki dosegajo v povprečju 70 do 90 % cene kot bi jo sicer, če bi prihajali iz neke druge države EU. Banke ne pomagajo gospodarstvu kot bi lahko. Slovenske banke, ki so bile sanirane z denarjem davkoplačevalcev, država varuje pred spopadom s tujo konkurenco. Tako ima tudi zakon o bančništvu vgrajene varovalke, ki dajejo bankam monopolni položaj. Pri tem so poslovne banke ustvarile lansko leto več kot 26 milijard dobička na račun industrije, s katero pa si ne delijo bridke usode. Nesprejemljivo je tudi zavestno prerazporejanje denarja od izvoznikov k uvoznikom. Ekonomska politika vlade je torej zgrešena, vlada se ne more več izmikati odgovornosti za tako stanje, saj je država še vedno lastnik dveh najpomembnejših poslovnih bank. Problem predstavlja tudi cena kapitala, previsoka temeljna obrestna mera. Ta onemogoča konkurenčnost gospodarstva na tujih trgih, glede na trenutne trende pa je težko pričakovati izboljšanje. Sprejeti paket gospodarskih ukrepov ni prinesel bistvene razbremenitve gospodarstva. Zaskrbljujoče je tudi vedno večje zaostajanje nekaterih regij, ni svežega kapitala, tuje naložbe so drastično upadle, zamujamo z davčno in pokojninsko reformo. Najhujši problemi gospodarstva pomenijo delovno intenzivne panoge, še zlasti tam, ker so zaposlene večinoma ženske. Te imajo v povprečju 15% nižje dohodek kot moški, njihove plače pomenijo torej manjše breme za podjetje, pa vendar komaj životarijo tudi tedaj, kadar podjetje izvozi večino svoje proizvodnje. Vladna politika izvoznikom ni naklonjena, jih ne stimulira. Posledica delovnih pogojev je povečanje števila bolniških, ki dosega, skupaj s porodniškimi izostanki, 15 do 20% (v svetu 5 do 6 %) in to ekonomsko obremenjuje kolektive, ki morajo sami nositi breme bolniškega staleža do 30 dni. Brez učinkovitih ukrepov se bo propadanje tekstilne in usnjarsko-predelovanje industrije nadaljevalo, izgubili bomo še na-daljnih 39.000 delovnih mest. Zahteve oz. predlogi teh podjetij, naslovljeni preko Gospodarske zbornice na vlado in parlament, so konkretni. Skrajni čas je, da začne vlada voditi v odnosu do realnega sektorja načrtno ekonomsko in socialno politiko in ne le izvajati ukrepe za polnjenje državnega proračuna. Zaposlovanje stagnira, pri tem pa uradna več kot 14 % brezposelnost ne vključuje 28.000 ljudi, ki so prenehali iskati zaposlitev in jih statistika sploh ne vključuje več. Delovna mesta v predelovalni industriji usihajo, zaposlovanje v storitvenem sektorju in malem gospodarstvu se sicer povečuje, vendar ne v obsegu, ki bi vplival na celotno zmanjševanje brezposelnosti. Nezanesljivost podatkov o gospodarskih gibanjih, s katerimi operirajo različne institucije, je očitna, saj so podatki v poročilih pripravljeni na osnovi različnih vzorcev, ocen in posrednih virov. Zato je v praksi mnogo različnih interpretacij in tudi prilagajanj podatkov. Bolj objektivno sliko daje vzdušje med gospodarstveniki. Med temi pa jih le malo med njimi pričakuje rast proizvodnje, več naraščanje cen in skoraj polovica krčenje števila zaposlenih. Gospodarska rast ne bo dosegla predvidenih 4%, morda 3,5% ali celo manj kot 3%, saj je trend upadanja opaziti že od 1. 1994, zato Slovenija vedno bolj zaostaja za primerljivimi državami v EU. Povečuje se le vsakoletni proračun države, ki pa ni dovolj razvojno usmerjen, premalo sredstev je namenjenih za ukrepe oživitne gospodarske rasti. Gospodarstveniki ocenjujejo, da bi morala rast proračuna slediti rasti gospodarstva, tako pa industrijska proizvodnja stagnira oz. se zmanjšuje. Stopnja inflacije se spet rahlo povečuje in ne zmanjšuje, kljub temu, da država nadzoruje še vedno več kot 20% cen. Zato ni realnih osnov, da bi leta 2001, kot je bilo zapisano v memorandumu, dosegli 3,5 do 5 % stopnjo inflacije. Glede na podatke je torej mogoče nedvoumno ugotoviti, da je stanje v gospodarstvu na splošno dokaj neugodno, za celovitejšo oceno in nato oblikovanje predlogov za ustrezno ukrepnje bi morale vladne institucije pripraviti pregled stanja po posameznih gospodarskih panogah, še več, stanje v slovenskem gospodarstvu je tako slabo, daje nujno ukrepanje na vseh ravneh. Dr. Helena Hren Vencelj DELEGACIJA IZ CAPLJINE NA VRHNIKI Razviti še konkretne poslovne stike Prisrčen pozdrav obeh županov je napovedal nadaljevanje odnosov med obema pobratenima mestoma Vrhniko in Čapljino. V dneh od 7. aprila do 9. aprila je Vrhniko obiskala delegacija iz pobratene Capljine. Delegacijo je vodil župan Capljine Krunoslav Kordič, v njej pa so bili še predstavniki podjetnikov in malega gospodarstva iz različnih panog. Delegacija je bila gost občine Vrhnika in območnega obrtnega združenja, ki je v lanskem letu tudi obiskala Čapljino z nekaj svojimi obrtniki in podjetniki. Gostitelji so delegaciji pokazali tovarno LIKO v Borovnici ter kar precej delavnic in obratovalnic vrhniških obrtnikov, predvsem tisti^del proizvodnje, ki je goste iz Capljine zanimal, za nadaljnje delovanje in števil- ne poslovne razgovore. V okviru vrhniške obrtne zbornice je potekal tudi skupni razgovor o možnosti širšega gospodarsko - poslovnega sodelovanja. Nekateri obrtniki so navezali že konkretne stike, ki jih bodo uresničili v poslovne. Gostje iz Capljine so se pri ogledu delavnic vrhniških obrtnikov zanimali predvsem za organiziranost in delovanje obrtnikov ter možnosti sodelovanja s Čapljino. Povedali pa so tudi, da pri njih še nimajo urejenih vseh zakonskih določil, čeprav je privatizacija na pohodu. Tudi sam status Capljine še ni definiran, saj odločitev pričakujejo od mednarodne skupnosti. Sedaj je Čapljina bolj naseljena s hrvaško narodnostjo. Zadnji dan obiska je delegacijo sprejel tudi vrhniški župan Vinko Tomšič. Oba župana sta pohvalila dobronamernost obiska, saj so se od prijateljskih vezi izoblikovale tudi poslovne povezave. Sprožili so zamisel, da bi bila v mesecu juniju v Čap-ljini predstavljena vrhniška obrtna dejavnost, predvsem tista, ki zanima njihove obrtnike in podjetnike. Saj se Čapljina hitro obnavlja in tu se vidijo marsikatere potrebe po sodelovanju v različnih obrtnih panogah: lesarstvu, steklarstvu, zidarstvu ter strojno - predelovalni obrti. Čapljinski županje še posebej poudaril, daje Bosna imela resnično specifičen odhod iz Jugoslavije z vojno, ki je uničila njihovo gospodarstvo. Prav tega pa je treba hitro obnavljati in tu vidijo povezavo s slovenskim gospodarstvom in vrhniškim podjetništvom, saj bodo te vezi tudi Bosno pripeljale v Evropo. Na Vrhniki so videli predvsem zelo razvita družinska podjetja, ki naj bi tudi pri njih postala temelj nadaljnjega razvoja, saj prav to na Vrhniki izstopajo s svojo organiziranostjo, povezanostjo in seveda uspešnim družinskim delom. Srečanje lahko ocenimo kot koristno za obe strani in tudi na zaključni zdravici obeh župa- nov v Gostilni Boter je bilo izrečenih precej pohval in napovedanih že nekaj konkretnih poslovnih stikov med obrtniki Vrhnike in Capljine. S.S. Ustanovitev Rodoslovne sekcije Po objavljenem članku Rodovniki naše občine v prejšnji številki Našega časopisa se je oglasilo nekaj interesentov zaradi iskanja korenin. Tako smo se Slovensko rodoslovno društvo, Zveza kulturnih organizacij, Cankarjeva knjižnica in Muzejsko društvo dogovorili, da ustanovimo Rodoslovno sekcijo na Vrhniki. Ustanovitev naj bi sovpadala s kulturnimi dnevi občine Vrhnika Ustanovno srečanje bo 25. maja 1998 ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni ste vsi, ki vas zanima ta dejavnost. Sekcija ne bo imela pravnega statusa, zato bomo delovali po pravilih Slovenskega rodoslov-nega društva. Pravila in delovanje Slovenskega rodoslovnega društva bodo na ustanovnem srečanju v Cankarjevem domu na Vrhniki predstavili strokovni člani društva. Ob tej priložnosti bo tudi razstava rodovnikov. Predvideni rodovniki za razstavo: Cankarjev vrhniški, Cankarjev samotorški, Jelov-škov, Ogrinov, Prešernov, Slomškov, Baragov, Jenčičev, Bobri in morda še kateri. Ob rodovnikih bodo razstavljeni nekateri pripomočki za izdelavo rodovnikov (družinski obrazci, preglednice, knjige, hišne listine...). K sodelovanju vabim vse, ki bi se želeli ukvarjati z lastnimi rodovniki ali pa rodovniki znanih Slovencev. Obrazce za rodoslovne podatke lahko dobite v kopirnici na Krožni poti št. 3, Vrhnika, in v trafiki na Brezovici, več informacij pa na naslovu: Anton Kos, Sinja Gorica 107, 1360 Vrhnika, tel. 755-907. COMING VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI Na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, št. 9/92, št. 37/95 in 8/96) in sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika, z dne 4.9.1997 ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86, pr.b.), Občina Vrhnika objavlja RAZPIS za dodelitev koncesije za izvajanje javne zdravstvene dejavnosti na področju fizioterapije 1. Predmet koncesije je opravljanje javne službe na področju fizioterapije na območju občine Vrhnika. 2. Pogoji za opravljanje dejavnosti so določeni v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (35., 40. ter 41. - 44. člen). 3. Ponudbi je treba predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. 4. Koncesija se podeljuje za nedoločen čas. 5. Z izvajanjem koncesije, ki je predmet tega razpisa, mora koncesionar pričeti z dnem podelitve koncesije oz. z dnem podpisa pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. 6. Vse informacije so ponudnikom na voljo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, pri ge. Lukan. Informacije se lahko dobijo do 13.5.1998. 7. Ponudbe z dokazili oddajte v zaprti ovojnici, z oznako »Ne odpiraj - fizioterapija«, najpozneje do 15.5.1998, do 10.00 ure, na naslov Občine Vrhnika. 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od zaključka razpisa. Občina Vrhnika REGIONALIZACIJA SLOVENIJE 1 Kako do novih pokrajin? V zadnjem času se veliko govori in piše o regionalizaciji Slovenije. Zaradi aktualnosti teme sem se odločil, da izjemoma ne bom pisal o dogajanjih, ki so se že zgodila v parlamentu, temveč o aktivnostih, ki bodo verjetno že v bližnji prihodnosti usodno zaznamovale in usmerile nadaljnji razvoj mlade slovenske države. Sredi aprila je vlada Republike Slovenije poslala parlamentu v predhodno obravnavo zakon o pokrajinah. Gre za dolgo pričakovan zakon, ki bo v skladu z Evropsko listino lokalne samouprave iz leta 1985 ter v skladu s cilji in nameni osnutka Evropske listine o regionalni samoupravi omogočil občinam, da se samostojno povežejo v pokrajine. Slovenska ustava je pri opredelitvi pokrajin dokaj skopa, saj o njih govori le 143.člen, kijih opredeljuje kot širše samoupravne lokalne skupnosti, katere urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena. Na pokrajine lahko država prenese nekatere državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost. Nekoliko obširneje opredeljuje pokrajine zakon o lokalni samoupravi. V njem je zapisano, da se pokrajina ustanovi na širšem geografsko zaokroženem območju, na katerem se odvija pomemben del družbenih, gospodarskih in kulturnih odnosov tam živečega prebivalstva in na katerem je glede na površino ozemlja, število prebivalstva ter obstoječih in potencialnih gospodarskih zmogljivosti, mogoče planirati razvoj, ki bo pospeševal gospodarsko, kulturno in socialno ravnotežje v pokrajini in v državi. V območje pokrajine so vključena celotna območja posameznih občin. Teze zakona o pokrajinah v svojem II. poglavju predvidevajo, da pokrajina ureja in opravlja lokalne zadeve širšega pomena na naslednjih področjih : - graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za funkcioniranje dejavnosti na teh področjih - graditev in vzdrževanje objektov na področju šolstva, športa, kulture, osnovnega zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj pokrajine in občin na njihovem območju ter niso del obveznih nalog države na teh področjih; - odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov, odplak in zagotavljanje drugih oblik varstva okolja z napravami regionalnih zmogljivosti; - razvoj gospodarstva, zlasti kmetijstva, obrti in turizma na območju pokrajine; - osnovno zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo in poklicno usposabljanje; - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; - dejavnosti in službe za pomoč občinam pri opravljanju njihovih nalog in krepitev lokalne samouprave v občinah. Država lahko z zakonom prenese določene zadeve v izvirno pristojnost pokrajine, predvsem s področij: - varstva okolja in urejanja prostora - prometa in zvez (ceste, železnice, prevozi, telekomunikacije in drugo); - oskrbe z energijo; - službe na področju osnovnega zdravstva, socialnega varstva, šolstva in poklicnega usposabljanja; - varstvo naravne in kulturne dediščine; - varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju - socialne politike; - kmetijstva, preskrbe, turizma in gostinstva ter uresničevanja ustanoviteljskih pravic do regionalnih javnih služb. Seveda bo moral Državni zbor po predlogu tez zakona o pokrajinah pred sprejemom zakona o prenosu posameznih nalog v pristojnost pokrajine pridobiti predhodno soglasje, predvsem pa bo morala država za to zagotovi potrebna sredstva. Pri prenosu državnih pristojnosti na pokrajine bo morala država zagotoviti ustrezen in enakomeren gospodarski, kulturni in socialni razvoj pokrajin ter omogočiti večjo dostopnost ter decentralizacijo upravnega odločanja, hkrati pa bo morala zagotoviti učinkovito upravno delovanje. Teze zakona o pokrajinah v III. poglavju določajo organe pokrajine. To so pokrajinski svet, pokrajinski odbor in pokrajinski glavar. Pokrajinski svet bo sestavljen iz dveh delov. En del sveta bodo sestavljali predstavniki občin, ki jih bodo izvolili občinski svetniki, drug del pa bodo sestavljali neposredno izvoljeni predstavniki prebivalcev pokrajine. Slednji bodo izvoljeni na neposrednih tajnih volitvah, tako da bo na vsakih desettisoč prebivalcev izvoljen en predstavnik. Člani pokrajinskega sveta bodo izmed sebe izvolili predsednika pokrajinskega sveta, ki bo hkrati tudi predsednik pet do sedemčlanskega pokrajinskega odbora. Pokrajinski odbor bo nekakšna pokrajinska vlada, saj bo predlagal pokrajinskemu svetu odločitve iz njegove pristojnosti, predlagal proračun in zaključni račun pokrajine, sprejemal izvršilne predpise za izvajanje odločitev pokrajinskega sveta, dajal smernice za delo pokrajinske uprave ter izvrševal ustanoviteljske pravice v razmerju do javnih podjetij in javnih zavodov. Pokrajinsko upravo bo vodil pokrajinski glavar, ki bi ga po variantnem predlogu imenovala Vlada Republike Slovenije po predhodnem soglasju pokrajinskega sveta. Za financiranje delovanja pokrajin bodo potrebna ustrezna finančna sredstva, ki jih bo pokrajina zagotovila preko lastnih sredstev, sredstev države za financiranje prenesenih zadev v izvirno pristojnost pokrajine ter sredstev občin. Zanimivo je, daje tudi v primeru financiranja pokrajin predvidena finančna izravnava tistim pokrajinam, ki z lastnimi prihodki in dotacijami ne morejo pokriti zakonskih obveznosti. Osebno tej dikciji ostro nasprotujem, saj menim, da mora biti eno od osnovnih načel lokalne samouprave finančna samostojnost. Zato bi bilo potrebno oblikovati takšne pokrajine, ki bodo sposobne v okviru ustreznih državno dogovorjenih meril in kriterijev zagotoviti financiranje svoje dejavnosti. V.poglavje tez zakona opredeljuje naloge in položaj pokrajinske uprave. Samo upamo lahko, da se bo pokrajinska uprava kadrovsko oblikovala glede na prenesene naloge iz že obstoječe državne uprave, in občinskih uprav ter da ne bomo priča ponovnem razraščanju birokratskega aparata. Ker dejansko pokrajin še ni, priloženo gradivo k tezam zakona o pokrajinah pa vsebuje precej različnih variant o številu pokrajin, je jasno, daje najpomembnejše VI.poglavje tez zakona, ki predpisuje postopek za ustanovitev pokrajin, za spremembo njihovih območij ter imena in sedeža. Postopek za ustanovitev pokrajin predvideva predhodni postopek, zakonodajni postopek ter postopek konstituiranja pokrajin. Postopek za ustanovitev pokrajin bo pričel državni zbor s predlogom za oblikovanje pokrajin, v katerem bodo določena območja, imena in sedeži pokrajin, Predlog za oblikovanje pokrajin bo upošteval naslednja tri načela: - v pokrajino se povezujejo občine na območju, ki je povezano s skupnimi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi interesi prebivalstva; - območje pokrajine mora po površini, številu prebivalstva ter po obstoječih ali možnih proizvodnih dejavnostih omogočati načrtovanje skladnega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja na tem območju; - v pokrajino se vključujejo celotna območja občin, ki se povezujejo v pokrajino. Predlog oblikovanja pokrajin bodo obravnavali občinski sveti ter združenja občin. Občinski sveti bodo lahko razpisali poizvedovalne referendume, izvedli med občani ankete ali pa bodo pridobili mnenja občanov o združevanju v pokrajino na zborih občanov. Verjetno bo ravno ta faza oblikovanja pokrajin najbolj občutljiva, saj nas nedavna dogajanja ob ustanavljanju novih občin opozarjajo, da so mnenja tako posameznikov kot tudi različnih političnih, strokovnih, gospodarskih in drugih asociacij zelo različna in nemalokrat med seboj nasprotujoča. Ker sem prav gotovo že porabil ves razpoložljivi prostor, tema pa je zelo široka, naj zaenkrat zaključim s povabilom, da v naslednji številki Našega časopisa preberete nadaljevanje članka, obenem pa dajem pobudo uredništvu Našega časopisa, ki je skupno glasilo štirih sosednjih občin , da na temo regionalizma odpre prostor zainteresiranim bralcem in institucijam, ki imajo željo, da širšemu krogu predstavijo svoje poglede in mnenja o oblikovanju pokrajin, pri čemer bo posebej zanimivo spremljati razmišljanja o možnostih in ciljih povezovanja občin z zahodnega roba Ljubljanskega barja ter notranjskih občin. Richard Beuermann Dan odprtih vrat deponije TOJNICE Občani dobro ločujejo različne odpadke Vrhniška deponija odpadkov na Tojnicah se počasi polni, že za naslednja leta pa že iščejo nove rešitve za odlaganje odpadkov. Vse trde odpadke odpeljejo v zbiralnico, kjer je treba ročno ločiti papir, plastiko, stiropor, manjše kovinske dele, steklo, pločevinke,... Ves papir stisnejo v bale in ga skladiščijo za prodajo v nadaljnjo predelavo. Tudi plastiko stiskajo v bale in jih pripravijo za izvoz v Italijo. Trdo plastiko pa zmeljejo in njihov kooperant izdeluje kompostnike. Stiropor pa oddajo za izdelavo izolacijskih materialov. Biološke odpadke predelujejo v kompost. Najprej te odpadke zmeljejo in ločijo manjše dele od večjih. Vrhniško Komunalno podjetje že kar nekaj let intenzivno in vestno uveljavlja ločeno zbiranje različnih odpadkov, ki jih nato predelajo ali pa uničijo v skladu z ekološkimi standardi. Tako se lahko pohvalijo, da so eno redkih komunalnih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja s to dejavnostjo. Prav gotovo pa smo jim v veliko pomoč tudi občani Vrhnike, ki smo se že navadili na ločeno zbiranje odpadkov in vsako novost tudi radi sprejmemo. Zavedati se moramo, da nas prav tak način zbiranja odpadkov pelje v Evropo, da tako obvarujemo našo prelepo naravo in tudi v zavest ljudi prihaja ekološka miselnost. Vsako gospodinjstvo v občinah Vrhnika in Borovnica ima dve posodi za odpadke: eno za biološke, mokre odpadke, drugo za druge, trde odpadke. V obeh občinah pa so postavljeni tako imenovani ekološki otoki, kjer občani ločeno zbirajo papir, steklo, plastiko in pločevinke. Vse zbrano na odlagališču delavci Komunalnega podjetja še enkrat preberejo, pri čemer ločijo še stiropor, gume, kovinske dele in trdo plastiko. Od vseh zbranih odpadkov več kot polovico predelajo in namenijo ponovni rabi. S februarjem je »komunala« omogočila zbiranje odpadkov tudi v občini Logatec. Gospodinjstva imajo posode za trde odpadke, lahko dobijo tudi posode za bio odpadke, uredili pa so tudi ekološke otoke. V petek, 24. aprila, pa je Komunalno podjetje Vrhnika na deponiji Tojnice pripravilo DAN ODPRTIH VRAT. V vsem dnevu si je deponijo ogledalo kar veliko občanov in predvsem učencev vrhniških osnovnih šol. Akcija je že vsakoletna, tradicionalna, in je namenjena občanom, da vidijo, kako potekata zbiranje in predelava odpadkov, in da lahko vprašajo, kaj storiti z ločenimi vrstami odpadkov. Dneva odprtih vrat smo se s fotoaparatom udeležili tudi mi in vam v sliki in besedi predstavljamo nekakšen vrstni red delovanja ter zbiranja ločenih odpadkov na deponiji Tojnice. S.S. OBČNI ZBOR GASILCEV VRHNIKE IN BOROVNICE Jože Jeraj, častni član Poveljstvo so ponovno zaupali Pavletu Bizjanu. Sredi marca je Gasilska zveza Vrhnika sklicala že 43. občni-zbor, ki je bil v sejni sobi Krajevne skupnosti Vrhnika. Zbora so se udeležili delegati prostovoljnih gasilskih društev z Vrhnike in iz Borovnice ter številni gostje. Poročilo o delu zveze je podal njen predsednik Ivan Turk, kije med drugim poudaril: »Sredstva, kijih občini režeta za področje gasilstva, požarnega varstva ter zaščite in reševanja, ne zadoščajo za redno dejavnost društev in zveze, predvsem ne za večje investicije. Gasilci s prostovoljnim delom in krajani so k temu dodali še dodatna finanč- Jože Jeraj je zasluženo prejel plaketo častnega člana od starega novega predsednika GZ Vrhnika Ivana Turka. Tudi vse lesne odpadke zmeljejo v posebnem stroju ter zmleto maso dodajajo že zmletim biološkim odpadkom. Kovine, pločevinke in drugo različno pločevino stisnejo ter oddajo podjetju Surovina. Delegati - gasilci iz vrhniških in borovniških prostovoljnih gasilskih društev na svojem občnem zboru na sredstva, da se gasilstvo lahko razvija v skladu z najnujnejšimi potrebami. Predvsem moramo poskrbeti za osebno in kolektivno zaščitno opremo gasilca, njegovo strokovno usposobljenost in psihofizično pripravljenost. Zveza opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in finančna dela s področja spremljanja in izvajanja zakonodaje. Ureja zavarovanje članstva in avtomobilov, sodeluje z zavarovalnicami, vodi evidence v skladu s statutom in Pravili gasilske službe ter daje strokovno pomoč gasilskim društvom. Skrbi za organiziranost gasilskih društev, opremlja gasilske enote z gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter s sredstvi zvez. V letu, kije za nami, smo za vsa društva pripravili osnutke statutov in jim dajali strokovno pomoč pri dokončni vsebini statutov. Ravno tako smo pripravili statut zveze in ga sprejeli na lanskem občnem zboru. Vsi statuti so bili sprejeti in predloženi Upravni enoti na Vrhniki v potrditev in vpis v register društev. Na žalost pa kljub posredovanjem pri pristojnih službah delovnih organizacij s pomočjo gasilcev industrijskih gasilskih društev nismo uspeli obdržati in registrirati treh, in sicer v LIKO Verd, LIKO Borovnica in FE-NOLIT Borovnica. Tako se je naša zveza zmanjšala za tri industrijska društva, ostalo je samo PIGD IUV. Predstavniki Zveze smo se med letom večkrat sestali z županoma občin Borovnica in Vrhnika. Obravnavali smo problematiko financiranja požarnega varstva, zaščite in reševanja ter sofinanciranje nalog skupnega pomena za obe lokalni skupnosti. Ob tej priložnosti se prav lepo zahvaljujem obema županoma za moralno podporo, saj sta prisostvovala na občnih zborih društev.« Poročilo je pripravil tudi poveljnik zveze Pavle Bizjan, ki jc navedel vse aktivnosti gasilcev v letu 1997 od reševanja pri naravni nesreči žleda na Zaplani, gašenja požarov na vrtcu, pri Stampetovem mostu ter velikega gozdnega požara pri Divači in nenazadnje vse aktivnosti pri izobraževanju svojega članstva. Se posebno pa je poudaril: »Biti gasilec, delati v gasilski organizaciji pomeni ustvarjati za dobrobit okolice in kraja. Pomagati vsakomur, ki je pomoči potreben, ne glede na njegovo opredeljenost. Reševati in gasiti pri požarih, reševati pri naraslih vodah ali pa drugih elementarnih nesrečah.« Po vseh poročilih so spregovorili še gostje občnega zbora, in sicer: Marinka Cempre -Turk - podpredsednica GZ Slovenije, župan Vrhnike Vinko Tomšič, Franc Jescnovec - regijski poveljnik, Viktor Razdrh - predstavnik CZ Vrhnika in številni drugi. Občni zbor oziroma delegati so soglasno izvolili Ivana Turka za predsednika zveze, Pavla Biz-jana za poveljnika ter nov upravni odbor v sestavi: Brikcij Tr-ček, Ciril Kos, Vinko Pečar, Vinko Keršmanc, Boštjan Pla-hutnik, Franc Zibert in Dušan Suhadolnik. Za člane poveljstva GZ Vrhnika pa so bili izvoljeni: Pavle Bizjan, Jože Mesec, Zvone Bastarda, Janko Kozjek in Stanko Brož. Podpredsednica GZ Slovenije je na koncu zbora podelila priznanje Turistične zveze Slovenije PGD Vrhnika za I. mesto o ocenjevanju gasilskih domov v akciji Moja dežela - čista in urejena. Posebno pisno priznanje pa so prejeli gasilci Podlipe -Smrečja za sodelovanje v tej akciji. Cisto na koncu pa so bili vsi delegati občnega zbora enotne-. ga mnenja, da Jožetu Jeraju, dolgoletnemu gasilskemu delavcu, podelijo plaketo ČASTNI ČLAN GASILSKE ZVEZE VRHNIKA. Plaketo je Jožetu Jeraju izročil novoizvoljeni predsednik Ivan Turk. S.S. Na posebni asfaltni ploščadi celotno spremenjeno maso še večkrat premešajo in sproti tudi meljejo. Tako nastane kompost, kije po podatkih zelo koristen in ga sproti vsega oddajo. Na komunalni deponiji na Tojnicah je mogoče dobiti tudi različne kompostnike ter posode za biološke in trde odpadke. Kmetijska svetovalna služba Vrhnika DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA VRHNIKA Kmečke in podeželske žene z Vrhnike in okolice od 18. aprila naprej na pokritem prostoru ob parkirišču pred nakupovalnim centrom LOKA na Vrhniki prodajajo zelenjavo s svojih vrtov in njiv. Obiščite jih in popestrite svoj jedilnik s svežo domačo zelenjavo! NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Aprilski utrinki iz doma upokojencev Tudi letos smo pripravili stojnico s simboli velikonočnega izročila in jo poimenovali Pisanka rdeča — ljubezen goreča. Pospremili smo jo z razstavo in novo številko glasila »Utrinki«, ki jo še vedno lahko dobite v avli Doma. Stojnico nam je že drugič zapored prijazno odstopilo Turistično društvo Blagajana. Tudi letošnjo pomlad je pri nas nastopil združeni mešani zbor Pevskega društva Logatec in Ivan Cankar Vrhnika, ki ga vodi Lovro Grom. S prijetnim programom in pisanimi pirhi so nas obiskali člani krožka RK OŠ Ivana Cankarja. Skupaj z mentorico so si z zanimanjem ogledali tudi našo stojnico. Skupaj z vrhniškimi upokojenkami smo barvali pirhe Obisk iz vrtca v Dragomerju Obisk iz Doma starejših Ljubljana Šiška Po nastopu Mešanega cerkvenega pevskega zbora Sv. Pavla z Vrhnike, ki ga vodi sr. Boža Cotar Obisk iz Loške doline SPOŠTOVANI KRVODAJALCI! Ob 45-letnici krvodajalstva prirejamo Območne organizacije Rdečega križa Notranjske regije skupno srečanje krvodajalcev. Zato vas vabimo, da se udeležite srečanja, ki bo na prostem pri gradu Snežnik v soboto, 6. junija 1998, s pričetkom ob 14. uri. Po kulturnem programu bo družabni program ob živi glasbi. Vsi, ki se želite srečanju pridružiti, se oglasite v pisarni OO RK Vrhnika, Poštna 7B, kjer boste za simbolično ceno 1.200,00 SIT prejeli blok za malico (golaž), kapo in majico z znakom RK ter spominsko značko. Razliko do polne cene bo poravnala OO RK Vrhnika. Srečanje bo tudi v primeru slabega vremena. Odhod z Vrhnike bo ob 12.30 s Trga Karla Grabeljška. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Za vse dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 752-105, in sicer vsak delovni dan od 7. do 13. ure. VLJUDNO VABLJENI! Vsakoletni občni zbor DZA Vrhnika Dne 15. aprila 1998 ob 17.00 smo v OS Ivana Cankarja na Vrhniki člani Društva zdravljenih alkoholikov pripravili vsakoletni občni zbor. Številna udeležba naših stalnih članov in povabljenih gostov nam potrjuje, daje delo in poslanstvo, ki ga opravljamo v naši sredini dobrodošlo. Našemu povabilu so se odzvali: župan Vrhnike, g. Vinko Tomšič, predstavnik IUV g. Brane Jereb, predstavnica Karitasa in Rdečega križa, predstavnik Društva invalidov, socialna delavka osnovne šole ga. Joži Bunčič in veliko število naših prijateljev iz drugih društev: KZA Ajdovščina, BZA Bežigrad, KZA Logatec, Cerknica in Vič. Po kratkem pozdravnem nagovoru je predsednik društva prebral poročilo o delu društva za preteklo leto in plan dela za letošnje delo. Iz poročila smo lahko razbrali, da smo bili v preteklem letu zelo aktivni, kljub nekaterim težavam. Program našega društva je zastavljen tako, da vsak naš član, ki to želi, dobi nekaj za dušo in telo. Organiziramo si pohode v hribe, društven izlet, piknik, novoletno zabavo, obisk gledališke predstave. V velikem številu obiskujemo predavanja, katera so nam po temi blizu. To, da so predavanja v Ljubljani, nam ne predstavlja nobene ovire. Naši člani imajo možnost izobraževanja na duhovni univerzi, katerega se nekateri tudi poslužujejo. Na samih terapevtskih urah sodelujemo aktivno zdrav-ljenci in svojci. Pripravljamo teme, ki jih sami zberemo. Za strokovno delo na skupinah skrbita naši terapevtki. Vendar opažamo, da kljub pestremu programu imamo še vedno težave z motivacijo naših novih članov. Tako nam članstvo upada oz. stagnira. Zavedamo se, da so v prejšnjih letih veliko vlogo na tem področju imele delovne organizacije, ki so svoje delavce pošiljale na zdravljenje in potem od njih tudi pričakovale abstinenco. Danes se tega načina poslužujejo vedno manj. Zdravljenje in potem rehabilitacija je največkrat prepuščena posamezniku in njegovim domačim. Tako mora vsak sam pri sebi narediti inventuro in sprejeti odločitev za svoje nadaljnje zdravljenje. Terapevt in ostali člani v skupini smo lahko in tudi želimo biti v pomoč pri čim boljši rehabilitaciji. Pot, po kateri hodimo člani društva, je včasih težja, kot je bila prej — v času alkoholizma — je naporna in negotova. Upravičeno lahko zapišem, da na tej poti zmagujejo najvztrajnejši. Prav zaradi tega želimo, da naša širša družba spozna, da naše de- lo ni omejeno samo na nekaj posameznikov, temveč da ima teh nekaj posameznikov tudi svoje družine in tako se število zadovoljnih in srečnih in uspešnih ljudi pomnoži s številom vseh naših ožjih in manj ožjih družinskih članov. Plan dela za letošnje leto je (prav) tako zastavljen, da vsak izmed nas najde nekaj zase. Organizirali bomo predstavitev knjige »Ljubezen in okamenelo srce«, dvodnevni tabor na Us-kovnici, izlete v hribe, društven izlet v Piekmurje, piknik, v mesecu novembru predavanja o alkoholizmu na osnovnih šolah Vrhnika, Borovnica in Log Dra-gomer, novoletno zabavo. V jesenskem terminu pa bi radi organizirali tudi predavanje ge. Darinke Gomišček — Radost življenja in predavanje o dro-gah. V prihodnosti želimo tesnejše povezave z Društvom invalidov, Rdečim križem in Karita-som pri pripravi in obisku strokovnih predavanj in srečanj. Letošnje leto je za naše društvo tudi jubilejno — 25. letnica delovanja. V počastitev tega jubileja želimo izdati brošuro s prispevki naših članov. Zavedamo se, da bo to za nas velik finančni zalogaj, zato se bomo v prihodnjih mesecih obrnili s prošnjami za finančno pomoč na delovne organizacije in podjetnike. Vsakega prispevka bomo veseli. Slavnostna skupščina bo v mesecu novembru, ki je svetovni mesec boja proti alkoholizmu in vsem zasvojenostim. Prav je, da se zahvalimo z nekaj besedami ob tej priliki tudi naši občini, njenim vodilnim možem in g. županu za finančno in moralno podporo našemu društvu. Uspešnost dela našega društva je tudi v tem, da imamo tako močno zunanjo podporo, ki nam vedno znova potrjuje, da smo na pravi poti. Prav tako hvala občini Borovnica za njihov finančni prispevek. Zahvaljujemo se KS Vrhnika — Center, kjer smo veliko let imeli svoje prostore. Zahvala tudi ge. Marti Rijavec z ZKO Vrhnika, ge. Tatjani Zun, predstojnici občinske zdravstvene skupnosti in g. Peternelu z OS Vrhnika za posluh v času, ko smo zaradi obnove prostorov v KS iskali nadomestni prostor za naša terapevtska srečanja. Hvala tudi ge. Veri za pomoč pri izdelavi bilance za leto 1997. Za pogostitev in prijetno okrasitev na našem občnem zboru se zahvaljujemo: Žitu, Pekarni Vrhnika — g. Andreju Košaku, Pekarni Baškovč, Pekarni Adamič in Cvetličarni Jana. Se enkrat hvala vsem! Eva Slabe Človek človeku - kri za življenje Vsi si želimo zdravja. Zdravje pomeni srečo in uspešnost pri delu. Da lahko zdravje ohranimo, je marsikdaj potrebna kri - kri nesebičnih dobrotnikov, ki sojo pripravljeni darovati za sočloveka, ne da bi pri tem pomislili na osebno korist. Zadostuje jim topel občutek, da so s svojim darom pomagali človeku v nesreči in mu morda celo rešili življenje. Udeležite se krvodajalske akcije in pripeljite s seboj še nove krvodajalce, v ČETRTEK 14.5.1998, od 8. do 15. ure v PETEK 15.5.1998, od 7. do 13. ure V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI KAPLJICA, KI POMENI ŽIVLJENJE ! 7. april-Svetovni dan zdravja Letos je Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika že tretje leto zapored obeležila ta dan. Slovenska vojska je zopet postavila na Trgu Karla Grabeljška vojaški šotor, v katerem sta zdravnika in medicinske sestre merili krvni tlak, testirali krvni sladkor in prijazno odgovarjali na vsa vprašanja obiskovalcev. Saj zdravniki pravijo, da mora biti vsak bolnik poučen o svoji bolezni, zato ima pravico vse izvedeti o njej, kajti po izkušnjah zdravnikov najuspešnejše lahko zdravijo poučenega bolnika. Seveda v vsakem primeru je boljša preventiva, saj je laže bolezen preprečevati kot zdraviti. Zato so imeli obiskovalci na voljo različne zloženke: o boleznih srca in ožilja, visokem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, debelosti in druge. V omenjenih zloženkah nazorno piše, kako lahko preprečujemo nastanek bolezni. Za povišan krvni tlak naprimer, je opisanih 12 pravil in če se jih bomo držali skoraj gotovo ne bomo imeli težav s pritiskom: 1. zdrava prehrana 2. vzdrževanje normalne teže 3. opustitev kajenja 4. zmernost pri uživanju alkoholnih pijač 5. zmerno uživanje kave 6. redna telovadba in športna dejavnost 7. normalna telesna in duševna obremenitev 8. redni dnevni počitek 9. pravilno izkoriščanje letnih dopustov 10. redna kontrola maščob in sladkorja v krvi 11. redna kontrola krvnega tlaka 12. vsaj enkrat na leto obisk pri zdravniku. Tudi v zloženki »Sladkorna bolezen« so nazorno napisani vzroki, ki jo povzročajo, zato lahko tudi to bolezen sami preprečujemo ali omilimo, če se ravnamo po teh navodilih. Sicer ljudje postajamo vedno bolj osveščeni, zavedamo se, da je zdravje največje bogastvo, to dokazuje, da je na ta dan vsako leto večji obisk, letos je bilo preko 200 obiskovalcev, veliko od njih se vsako leto vrača. Ker letos nismo niti predvidevali tolikšnega obiska, je proti koncu celo zmanjkalo testov za krvni sladkor. Zato se vsem tistim, ki niso mogli teh testov opraviti opravičujemo. Tudi za demonstracijo in degustacijo čajev podjetja MOGOTA, d.o.o., Bistra, je bilo veliko zanimanje. Demonstrirali smo Pleter-sko kolekcijo zdravilnih čajev in novo lepo opremljeno kolekcijo zdravilno osvežujočih čajev »Časa opojnosti«. Na razpolago so bili tudi prospekti proizvajalca teh čajev. Pri degustaciji so zelo pohvalili čaj mešanice sipka in hibiskusa in pomirjevalni čaj. S pitjem zdravilnih čajev lahko tudi preprečimo ali vsaj omilimo nastanek nekaterih bolezni. Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika se iskreno zahvaljuje za sodelovanje, prijazen pristop in strokovne nasvete dr. Kogoju in dr. Mihelčiču, sestri Armandi, Valeriji, Jelki in Mariji. Zahvala velja tudi slovenski vojski za postavitev šotora, podjetju Mogo-ta, d.o.o., Bistra za podarjene čaje, Mlečni restavraciji za kuhanje čaja, podjetjema Adamič in Baškovč za podarjene piškote, po katerih so obiskovalci radi posegli. Hvala vsem, ki ste prispevali z organizacijo in delom, daje ta dan tako lepo uspel v zadovoljstvo obiskovalcev, vsem sodelujočim in organizatorjem. OO RK VRHNIKA Za Posočje Potres, kije prizadel Posočje, nam je postavil vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak posameznik, to je: »Ali to zadeva tudi mene, ali sem lahko do te naravne nesreče ravnodušen? V nedeljo, 12. aprila 1998 smo vsi začutili zibanje tal pod nogami in marsikdo seje z zaskrbljenostjo vprašal, kje je bil epicenter potresa in kateri kraji so prizadeti. To pot je narava spet prizadela kraje, ki so si po zadnjem potresu komaj opomogli. Člani poslanske skupine SKD smo v sredo po nedeljskem potresu obiskali kraje, ki so bili najbolj prizadeti, Tolminske Ravne, Drežniške Ravne in Drežnico, Magozd, Bovec, da bi se prepričali o obsegu nesreče, dali svoj prispevek, predvsem pa da bi v DZ zahtevali kar najhitrejšo obravnavo pomoči prizadetim področjem. Podatki, s katerimi smo bili seznanjeni preko sredstev javnega obveščanja, so bili manj strašni, kot je bilo to videti na kraju samem. V gorskih zaselkih, kjer seje življenje ohranjalo le z izredno trdoživostjo domačinov, ni bilo niti ene stavbe, ki ne bi bila prizadeta. In taka slika seje ponavljala povsod, kamor smo prišli. Vsak, ki mu je mar, da se ohrani poseljenost Posočja, predvsem pa gorskih kmetij, ki ohranjanjo kulturo krajev, je vljudno vabljen, da prispeva svoj dar. Nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč. ŽR KS Drežnica (Karitas): 52030-645-50592-0022 ali ZR Občina Tolmin-potres 98: 52030-743-1450 dr. Helena Hren-Vencelj, poslanka SKD v državnem zboru V nedeljo, 26. aprila 1998, je bila v vrhniški župniji slovesnost sv. birme. Birmancev je bilo 145, zakrament birme pa jim je podelil beograjski škof dr. Franc Perko. (Foto Markelj) Vrhniški pirhi na ljubljanskem Magistratu Razstavo velikonočnih pir-hov v atriju Magistrata, kije bila od 6. do 12. aprila, je pripravil tednik Kmečki glas, odprla pa sta jo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode in županja Ljubljane Vika Potočnik. Na razpis, objavljen v tedniku Kmečki glas, seje odzvalo 36 avtorjev iz vse Slovenije in poslalo približno 150 izdelkov, med katerimi je bila tudi Vrhni-čanka Anica Petkovšek (Stor-ževa). Pirhi so bili oblikovani iz lesa, papirja, stekla, gline in raznega drugega materiala ter poslikani z živahnimi barvami, kakršne prevladujejo v prebujajoči se naravi. Pirhi Anice Petkovšek so bili oblikovani v kvačkanem materialu raznih barvnih odtenkov. Komisija je izbrala najlepše in jih tudi nagradila. Sidonija Jurjevčič 1 fHBB Vrhniška godba na pihala je konec aprila pripravila svoj letni koncert v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Več kot 30-članski ansambel je poslušalcem zaigral nekaj znanih sodobnih skladb ter tudi nekaj priredb godbe slovenskih skladateljev. Poslušalci, čeprav jih je bilo nekoliko manj kot prejšnja leta, so nastop godbe nagradili z velikim aplavzom. S.S. v o m "O Bi, *s »O U i Z it 755 1 O \ Mojster »vrhniškega pirha« Franc Grom s Stare Vrhnike je imel v mesecu aprilu veliko dela. Tako da je v izpihnjena jajčka zvrtal kar precej tisoč lukenj in s tem ustvarjal nove oblike in podobe vrhniškega pirha. Teden pred velikonočnimi prazniki je svoje mojstrovine razkazoval v pizzeriji in gostilni Boter. Obiskovalci so se kar veliko zanimali za delo teh vrst pirhov. Tudi delegacija iz pobratene Capljine je občudovala mojstra Groma. Svoje izdelke in način vrtanja v jajca pa je razkazoval tudi na VII. odprtem prvenstvu Slovenije v mešanju pijač. Kot sam pravi, je do sedaj izdelal preko 100 značilnih »vrhniških pirhov«. Manj zahtevni so narejeni v dveh dneh, za razkošen motiv, kjer je lahko več kot 10.000 vrtinic pa uporabi cel teden dela. S.S. 60 Ut zvtstobi drug drugemu Te dni, natančneje 5. 6.1998, praznujeta 60. (étnico poroke (franc in Justina Tdimanc z Drenovega griča. Spoznata sta se že davnega Uta 1935 in se tri Uta kasneje tudi poročila. Preselila sta se v novo hišo, kjer srečna in dokaj zdrava živita še danes. 'Povila sta pet otrok. Dva predvojno, tri pa po vojni, (jabrovcov Jranulj, kotgapo domače kličejo prijatetji in znanci, je imel to srečo, da je našel službo pri OÁestu v Ljubljani kot zidar. Tako je kljub težkim časom lahko preživel pet lačnih ust. "Mama, Johanova Tina iz Lesnega 'Brda, pa je gospodinjila, skrbela za moža ter otroke in obdelovala polje. Po dolgih letih trdega dela in odrekanj, paje le prišel čas, ko so otroci odrasli in sta lahko začela misliti tudi nase. Z veseljem se spominjata Ut, ki so prehitro minila. Rta šteje že oseminosemdeset Ut, mama pa pet manj. Tini in Jrandju ¿elimo še mnogo tet srečnega in zdravega življenja! OBVESTILO MEDIJEM POMOČ RDEČEGA KRIŽA PRIZADETIM OB POTRESU Rdeči križ Slovenije je danes, 13. 4. 1998 na prizadeta območja ob potresu na širšem Tolminskem posredoval pomoč v obliki večje količine prehrambenih paketih, obenem pa območnemu združenju Rdečega križa Tolmin nakazal sredstva v višini 2.000.000,00 SIT za prve enkratne finančne pomoči najbolj prizadetim. Rdeči križ Slovenije pričenja z akcijo zbiranja za prizadete ob potresu. Denarne prispevke lahko nakažete na ZR 50101-678-51579, pod šifro 4009, s pripisom za »Tolminsko«. Prav tako naprošamo vse, ki želijo darovati gradbeni material oz. material za obnovo poškodovanih domov, naj se oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, telefon 061/1261-200. Za pomoč se vsem darovalcem že vnaprej zahvaljujemo. NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠI 1 * * *JbSs^ Skoraj celotno naselje Dragomerja s cekvico Sv. Lovrenca na Griču. Najmlajša in največja KS Dragomer ■ Lukovica V tej številki Našega časopisa predstavljamo krajevno skupnost Dragomer - Lukovica, eno izmed največjih po površini in številu prebivalcev v občini Vrhnika. Pogovarjali smo se s predsednikom KS Petrom Mavsar-jem ter nekaterimi predsedniki društev, ki delujejo v tej KS. Tako da lahko rečemo, daje to ena izmed KS v občini Vrhnika z vsemi specifičnimi težavami in problemi sedanjega časa. Našteto nam je bilo kar precej problemov, s katerimi se svet KS zdaj ukvarja. Precej je nerešenih problemov, pričakujejo pa, da jih bodo rešile ali odgovorne službe matične občine ali pa državni organi. Seveda pa bodo morali tudi sami urediti številne medsebojne nesporazume, sosedske spore in povečati aktivnost delovanja v KS, še posebno pa v delu sveta KS. Vse prevečkrat se tudi sliši, da je ta KS za nekatere krajane tudi spalno naselje, tu samo prespijo, vse drugo pa opravijo v Ljubljani. Mogoče bo prav ta predstavitev KS, z vsemi problemi in tudi uspešnimi aktivnostmi, spodbudila še katerega krajana, da bo po svojih močeh pomagal k razvoju in reševanju problemov v delu sveta KS. Nekaj problemov je nakazanih tudi v prispevkih, ki so jih pripravili nekateri predsedniki društev, z upanjem da bi jih strokovno - ustrezne občinske službe zaznale ter jih s skupnimi močmi poizkušale tudi rešiti. DELO SVETA KS Za vse potrebe resnično premalo sredstev Svet KS Dragomer - Lukovica, kateremu poteče decembra mandat, ima svoje sestanke predvidoma enkrat mesečno ali po potrebi. Na teh sestankih poskušamo reševati probleme, s katerimi se srečujemo krajani KS Dragomer - Lukovica. Plan dela za leto 98 je ureditev in asfaltiranje stare ceste, sanacija vdora na cesti Ob gozdu, ureditev Partizanske ceste na Lukovici in ne nazadnje šolska peš pot od Grive do šole. Zahteva krajanov pa je tudi ureditev oziroma asfaltiranje ceste na pokopališče. Srednjeročno pa moramo misliti na ureditev kanalizacije. Vsi ti problemi pa so povezani z denarjem. Sofinanciranje KS (cca 40.000 SIT mesečno) ne omogoča nič velikega razen manjših popravil cest in urejanja poti na grič, okolice cerkve, pokopališča in doma krajanov. Za ta dela plačujemo krajanu, ki ta dela opravlja, 20.000 SIT mesečno. Preostanek porabimo za plačilo elektrike v domu kra- janov in v športnem parku ter za vzdrževanje doma (preselili smo knjižnico in prepleskali smo dom). Posebno moram poudariti, da svet KS, vključno s tajnikom in predsednikom Petrom Mau-sarjem, dela volontersko brez vsakih dotacij. Pri današnjem financiranju KS morajo vsa dela financirati krajani sami z dotacijami iz občinskega proračuna, ki znaša od 10 - 20 % vrednosti del, za katera je narejena finančna konstrukcija in podpisana pogodba. Drugi veliki problemi, s katerimi se srečujejo člani sveta KS, pa so pravni, to so razni posegi v prostor. Na te probleme pa razen dobronamernega nasveta ne moremo storiti nič, kajti za to so pristojne inšpekcijske službe. Nazadnje pa bi krajane seznanil še s problemom pri cerkvi in mežnariji, ki je zaščitena kot kulturna dediščina. Peter Mausar Na Griču se najde tudi razbit fičko, ki že nekaj let čaka na odvoz na deponijo. Neuradno smo izvedeli, da le-ta stoji na privatnem zemljišču, vrhniški komunalni redar pa lahko ukrepa le na javnih površinah (tak je pač zakon). Tako vam predstavljamo delo in aktivnosti sveta KS Dragomer - Lukovica v zadnjih nekaj letih, zelo uspešno delovanje športnega društva, v katerem deluje devet sekcij, predstavljamo vam gasilce PGD Dragomer - Lukovica in tudi delovanje upokojencev v njihovem društvu, Jože Čuden pa je opisal kratko življenjsko pot najmlajše KS v naši občini. Iz razgovora pa smo zaznali dva večja problema, ki ta čas tareta tako krajane kot svet KS Dragomer - Lukovica. Oba problema posebej predstavljamo. Naj predstavitev krajevne skupnosti Dragomer - Lukovica tudi pripomore k razrešitvi številnih nakazanih problemov. To si želi tudi pred ednik sveta in člani sveta, saj so resnično prevečkrat ostali zvezanih rok. Na eni strani pritiski krajanov, da se nič ne stori, po drugi pa zakonske in druge obveznosti, ki ne dopuščajo rešitve, kakršne bi vsi radi. S.S. Tudi najstarejši zadovoljujejo svoje potrebe V KS Dragomer - Lukovica deluje tudi društvo upokojencev »DUDL«, ki šteje 204 člane, od teh je dve tretjini žensk. Predsedstvo društva ima redne mesečne sestanke. Plan za leto 1997 je bil v celoti realiziran. Organizirali so šest izletov, katerih se je udeležilo več kot 300 članov. Redno so obiskovali svoje člane po domovih upokojencev. Posebno se spominjajo osemdeset letnikov in jih obdarujejo. V društvu deluje tudi športna sekcija, in sicer v balinanju in telovadbi. Plan za leto 98 se izvaja po predlogih in željah članstva. Na sporedu bo še piknik in srečanje vseh upokojencev. Peter Mausar Gasilci radi delajo Sicer pa Dragomerčani v glavnem delajo v Ljubljani, kjer zadostijo tudi svojim potrebam. Doma v Dragomerju so po vseh znamenjih sodeč kar zadovoljni. Tudi priseljeni Dragomerčani se vključujejo v delo naših' organizacij, ki jih je kar nekaj. Naj omenim gasilsko društvo, kije pred kratkim podalo obračun svojega dela za preteklo leto. Občni zbor je bil dobro obiskan in posebej veseli smo bili tudi župana g. Vinka Tom- šiča. Gasilci radi delajo in ne sprašujejo za nagrade. Seveda pa so zadovoljni, če jih ljudje čim manj potrebujejo. V svojem poročilu so zapisali: Nedvomno je naša dolžnost da društvo, ki živi, dela in se tudi stara, sproti obnavljamo. Veseli smo, da smo v zadnjih dveh letih dobili nove, mlade moči, ki so se z veseljem vključili v naše vrste in jih pomladili. Se pose-baj smo veseli, ker so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za izobraževanje in napredovanje v gasilskem znanju. Z veseljem jim bomo danes dali priznanje za njihovo prizadevanje. Naj navedemo še oceno, ki so jo zapisali o svoji finančni »bazi«. Takole pravijo: Naj se na koncu dotaknemo še naše vsakoletne nabirke. Tudi letos je zelo dobro uspela. Lahko le ponovimo, da imamo v naših krajanih najpomembnejšega in najdragocenejšega financerja. Brez tega vira bi ne mogli delati ali pa bi capljali daleč zadaj. Ponosni smo na vas in hvala vam. Seveda pa vedo, da bi sami ne zmogli tega, kar zmorejo v povezavi z drugimi. Zato so se zahvalili za razumevanje in dobro sodelovanje društvom v okolici. Kaj naj še rečemo, kot le to, kako prijetno bi bilo živeti in delati, ko bi mogli vedno svoje in sosedovo delo oceniti tako kot to uspevajo gasilci. Velja pa vsaj poskusiti. J.Č. Dragomerčani so ljubitelji balinanja in dve, igrišči sta večkrat popolnoma zasedeni, v ozadju so najprej prostori krajevne skupnosti, še bolj zadaj pa je gasilski dom domačega PGD Dragomer - Lukovica. Mrliška vežica je bila zgrajena leta 1995 s samoprispevkom nekaterih krajanov, cerkvica pa pred kratkim obnovljena in velja za zanimiv kulturni spomenik. KS DRAGOMER - LUKOVICA SE PREDSTAVI Že okoli 3000 krajanov Krajevna skupnost Dragomer - Lukovica je najmlajša krajevna skupnost v naši občini. Nastala je z delitvijo krajevne skupnosti Log okoli leta 1955. Tedaj je bila struktura prebivalstva bistveno drugačna kot je danes. Naj to ilustriramo z nekaterimi podatki. Leta 1953 je živelo na tem območju vsega 512 ljudi, v naslednjih osmih letih se je prebivalstvo povečalo na 608 ali za 19%. V istem času se je na primer na Vrhniki le za 11 %. Smo pač na pragu Ljubljane. To naravno povečevanje pa je po letu 1960 ustavilo ustanavljanje zadružnega posestva, tako daje bil leta 1971 le 601 prebivalec ali sedem manj kot pred desetimi leti. Prav prisotnost kmetijskega obrata je v celoti zavrla prejšnja gibanja, saj so se začeli odseljevati celo tu rojeni domačini. Čeprav je »socialistična« kmetija propadla prej kot v desetletju pa je to močno negativno vplivalo na razvoj. Celo kmetje so začeli prodajati zemljo za gradnjo hiš in začelo se je množično graditi. To je zavohala tedanja komunala, prevzela ali bolj uzurpirala »škarje in platno« in za gradnjo razprodala najboljšo zemljo. Ljudje so hiše napolnili in zdaj nas bi moralo po oceni biti okoli 3000. To je zdaj krajevna skupnost Dragomer - Lukovica. Polno ljudi in še več problemov. Naj navedemo le nekaj teh, kjer ima prste zraven tudi (nekdanja in sedanja) občina. K sreči smo okoli leta 1970 asfaltirali glavne krajevne poti. Če bi te poti služile le za te cesti primerna vozila, bi bilo vse v redu. A temu še malo ni tako. Po njih vozijo največji vlačilci, ki sodijo le na avtoceste. K sreči za zdaj ni bilo večjih nesreč. Ali čakamo na to in bomo šele potem ukrepali? Druga nadloga pa je voda. Vsaj enkrat letno plava »center« starega Dragomerja v hudourniški vodi, ki nam zalije hleve, garaže in kleti. Kdo nam je pripravil to zabavo? Mi sami ne, le to je gotovo. Ali so to storili tisti, ki so bogatemu povratniku iz Avstrije dovolili regulirati in zbetonirati vse prejšnje jarke in hudournike in spremeniti namembnost naravnega ba-jerja v Zamočilu, kar vse je pred tem posegom zadrževalo vodo, da je le počasi odtekala. Zdaj je - kot rečeno -vse v pol ure pod vodo. Kriv je tisti, ki je to dovolil, kar je verjetno lahko ugotoviti. Ali pa je kriv tisti, ki tega posega ni prepovedal in je tudi to lahko ugotoviti. Prav bi bilo, da bi pristojni o tem nekaj rekli, sicer bo zavrelo. J.Č. OBVESTILO KS Drenov Grič-Lesno Brdo prosi vse krajane in krajanke, da anketo, ki jo bodo prejeli na domove v teh dneh, pravilno izpolnjeno vrnejo na za to določena mesta. Le na ta način bo omogočen realen vpogled do nadaljevanja pripravljalnih del in izgradnje novega pastoralnega središča - cerkve. IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠ SD DRAGOMER-LUKOVICA Zanesi se nase ŠD Dragomer-Lukovica je nastalo leta 1976 na pobudo takratne ZSMS, kije imela ambiciozno »komisijo« za šport in sposobne organizatorje. Društvo je bilo leta 87 proglašeno za najbolj aktivno v Sloveniji in Jugoslaviji, dobili so tudi Blo-udkovo priznanje in njihova pravila in organiziranost so kopirala vsa uspešna društva. Zgradili so si športni park v Drago-merju, ki jim ga lahko zavidajo tudi mnogo večji kraji, vzgojili mnoge vrhunske športnike in odločilno prispevali svoj delež k razvoju krajevne skupnosti. Oktobra 97 so se organizirali v skladu z novo zakonodajo o društvih. V skoraj 22 letih delovanja je društvo vodilo le pet predsednikov: Miro Zore, Brane Šefran, Ciril Krašovec, Zdravko Pečan in Dušan Trček. Za sogovornika smo si izbrali Cirila Krašov-ca, kije bil kot predsednik mladine leta 1976 pobudnik za ustanovitev društva, v 80- tih, ko so zgradili sporni park je bil predsednik društva in je trenutno spet prevzel »vajeti«..... Povedal nam je kratko zgodovino društva, predvsem pa nam je predstavil probleme, ki jih trenutno rešujejo v SD in jih argumentiral z goro podatkov, ki jih grobo predstavljamo v nadaljevanju. Športno društvo Dragomer -Lukovica je bilo leta 76 ustanovljeno v gostilni Sirca, ker v KS ni bilo niti enega družbenega prostora, gasilski dom z domom KS pa je bilo takrat gradbišče. Društvo je vodil Miro Zore, ki je bil prej predsednik Partizana Log. Leta 77 so delovale: nogometna, šahovska in mladinska sekcija, ostale dejavnosti pa so vodil v okviru sekcije za rekreacijo. Nogometaši so uredili igrišče na Logu in nastopali v Notranjski ligi. Prvo tekmo z Usnarjem v izposojenih dresih so zgubili 1:7, naslednje leto so isto moštvo premagali z 9:1 in čez 2 leti postali zmagovalci Notranjske lige z največjo razliko v golih v vseh slovenskih ligah. Organizirali so 9 sekcij in z odprtjem šole Dragomer - Log ustvarili močno odbojkarsko in košarsko moštvo. Pri realizaciji referendumskega programa krajevnega samoprispevka ob koncu 80-tih, je športno društvo prevzelo vsa fizična dela in vsa sredstva usmerilo v graditev igrišč. S pomočjo obrtnikov, sveta KS, občinske TTKS in vseh aktivnih organizacij v KS so zgradili celo več, kot je bilo predvideno. Imeli so mnogo delovnih akcij, obveznosti in zadolžitve po sekcijah , npr. v enem dnevu so zasadili 140 dreves, po hišah so zbirali dodaten denar in samo v sirih gospodinjstvih v vsej KS ga niso dali, nekaj članov SD je opravilo preko 200 delovnih ur v enem letu... Naredili so balinišče, interni bife, večnamensko asfaltno ploščad, dve teniški igrišči, otroško igrišče, parkirišče, uredili so okolico vrtca, trgovine, doma KS, pokopališče, avtobusno postajo, oglasne kozolce, razsvetljavo do šole, drsališče, šahovski poligon itd. itd. V 90-tih so uredili še eno teniško igrišče, dvostezno balinišče, teniške prostore, razsvetljavo igrišč, ograje, garderobe na Logu, lokostrelski poligon itd. Društvo je postala zveza mnogih sekcij in interesov z ogromnimi stroški za vzdrževanje objektov. Borili so se za poštena merila pri delitvi proračunskih sredstev, pomagali drugim in vsklajevali notranje interese. Športniki so odhajali tja, kjer je bilo manj delovnih obveznosti in več ugodnosti.. Njihovi nekdanji člani igrajo v balinarski superligi, so mojstri FIDE, odbojkarski reprezentanti, držav- ni prvaki, člani znanih klubov itd. Od leta 93 do 97 društvo ni imelo občnega zbora in sekcije so po svoje in s pomočjo SZ Vrhnika, aktivnih posameznikov in pokroviteljev reševale svoje probleme, v tem času so »izgubili« igrišče na Logu, šahovsko sekcijo in strelsko družino, nogometaši so se preselili k NK Dren, dotacije ŠZV so se zmanjšale na 15 = porabljenih sredstev. Vseeno so v letu 97 imeli 3 državne prvake, kup turnirjev in tekmovanj, 20. pohod na Ključ in dva izredna občna zbora. Smatrajo, da so kot celota kljub vsemu največje društvo v občini. Oktobra 97 so v skladu z novim zakonom o društvih sprejeli nov statut in pričeli urejati odnose, v skladu z novo zakonodajo. Po novi zakonodaji je predvsem na novo definirano članstvo, odgovornost predsednika, finance, prenehanje društva in imetje. Zakonske zahteve nalagajo društvom, da postane podjetje, ki naj bi imelo kup birokratskih obveznosti, ter odgovorne in sposobne strokovnjake, brez dohodka, vimetja in vpliva na odločanje. Zal predpise in organiziranost športa krojijo razne službe, ki jim je prvi cilj zagotavljanje svojih pozicij, delujejo pa popolnoma odtujeno od problemov pri organizaciji športa in brez vedenja, kaj potrebujejo in kaj delajo davkoplačevalci... V nekaj mesecih so uskladili poročila za leto 97, izdelali plan za leto 98, imenovali novega blagajnika društva, arhivarja in več vodij sekcij (eden je umrl), uredili registracijo društva; odpravili so interne blagajne, zamenjali podpisnike in naslovnike za pošto, uredili finance in dokumentacijo, uredili pogodbe z gospodarji in skrbniki bifeja, zgladili odnose z Lokostrelsko zvezo, rešili probleme z emblemi in dresi, speljali občni zbor z volitvami, uredili spisek članstva, uskladili pravila nekaterih sekcij, konec maja »pripravljajo« zapoznelo 20- letnico društva, urejajo popis imetja in čakajo na pogodbo o upravljanju z objekti. S problemi, ki jih imamo, se redno obračamo tudi na Športno zvezo Vrhnika, ki pa namesto servisa društvom postaja organ , ki porabi cca 1/3 denarja zase, ostali 2/3 pa deli po nerazumljivih kriterijih. Problemi, na katere smo opozarjali že v dobi SIS-ov, so se še povečali in način dela na ŠZV le - te le povečuje. Omenili bomo le problem vode in elektrike, ki pa dokaj nazorno prikazuje razme- ŠZV plačuje elektriko in vodo vsem uporabnikom v Športnem parku Vrhnika in ŠD Dren; tudi z menjavo vodomerov in priključki na omenjenih lokacijah niso imeli težav, da o izgradnji - sofinanciranju objektov in vzdrževanju ne govorimo. V Dragomeru je porabo vode pokrivala ŠZV, porabo elektrike pa svet KS, s tem, daje društvo skrbelo za urejanje in vzdrževanje športnega parka in okolice doma KS. V letu 97 je svet KS zaračunal porabo elektrike športnemu društvu. Društvo je dalo svoj priključek za elektriko v plan 98, in plan med prvimi oddalo na ŠZV. Ker v občini športni objekti niso legalizirani, lastništvo pa je popolnoma neurejeno, smo prosili za pogodbo o najemu, iz članarine plačali priključek za elektriko in čakali na sprejetje proračuna in plana ŠZV. Julija 97 je Komunalno podjetje poslalo račun Gasilskemu društvu Dragomer - Lukovica za zamenjavo vodomera 0-50 Zelo aktivni in delovni so člani teniške sekcije, ki imajo tudi tri igrišča. (281,311 SIT), septembra 97 so na KPV odprli delovni nalog za ' zamenjavo vodomera, podpisali Gasilsko društvo Dragomer -Lukovica, oktobra 97 zamenjali vodomer in aprila 98, ko smo pričeli s pripravo igrišč, zaprli vodo. Lastnik priključka KS in glavni porabnik vode (poraba vode je plačana vsaj do junija 98) ŠD do zaprtja nista videla računa. Zanimivo je še to, daje zamenjava vodomera 0-50 decembra 97 pri teniških igriščih na Vrhniki stala le 53,635 SIT, račun je prišel na ŠZV in bil plačan brez vednosti TK Vrhnika. Podobno je bilo pri ŠD Dren, le da je priključek 1« stal _8,697 SIT in bil plačan s strani ŠZV. Po klicu na KPV, kjer so nam ■povedali, da naj se pogovarjamo z gospodarjem, to pa je zanje GD Dragomer - Lukovica, smo se obrnili na ŠZV , kjer nam je strokovni sodelavec po- vedal, daje klical na KPV, kjer so rekli, da se v Dragomeru za-jebavamo in da je s tem ŠZV svoje naredila. Naslednji dan je ŠZVsprejela kriterije in finančni plan 98, kjer za naše društvo ni upoštevan noben priključek niti plačilo elektrike, od cca 24 mio za šport v občini pa predstavljamo manj kot 2 %, manj kot prestavitev garderobe na Drenu, manj kot 200 SIT na prebivalca na leto, manj kot klub, ki nima ničesar in še ni registiran, malenkost več kot čiščenje na ŠZV in in trikrat manj kot čistila in mate-rijal za vzdrževanje. Zadnji podatki spominjajo na boj z mlini na veter in večino res prisililjo v to, da se izognejo stroškom, izgubi časa in živcev, Ciril pa pravi: » V športu je treba iti na zmago pa čeprav včasih pride do poškodb«. NEUREJENA OKOLICA CERKVE SV. LOVRENCA Delo inšpekcijskih služb nezadostno, Delo izvršnih organov neučinkovito! Zavedam se, da vsesplošno kritiziranje in nerganje nad delom državnih in občinskih upravnih organov ni vedno na mestu, saj se le-ti pri svojem delu večkrat srečujejo z nerešljivimi problemi. Včasih pa se mi zazdi, da je kritika upravičena in celo potrebna, saj organi pri preprostih a perečih problemih ne ukrepa- jo, odnosno ne urenejo ničesar. Dragomer je po mojem mnenju dokaj urejeno in mirno naselje. Urejene stanovanjske hiše, lepa okolica, trgovina, šola, vrtec, gostinski lokali, uslužnost-na dejavnost, športno rekreacijski objekti, krajevno pokopališče... Da, krajevno pokopališče pri Sv. Lovrencu na Griču, kot tisti hribček imenujejo prvotni prebivalci Dragomerja -staroselci. Je tipično, idilično vaško pokopališče okrog cerkvice. Seveda je bil za to predvideni prostor za obzidjem pri tako zelo povečanem številu prebivalcev v Dragomerju pretesen, zato se je pod okriljem Sveta krajevne skupnosti Dragomer -Lukovica pred leti pokopališčni prostor povečal, s samoprispevkom nekaterih krajanov pa seje leta 1995 dogradila tudi mrliška vežica. Pred časom je bre-zoviška župnija obnovila cerkvico Sv. Lovrenca, ki je -mimogrede povedano - kulturni spomenik in je kot taka spomeniško zaščitena. Na ravnini pred cerkvijo in pokopališčem stoji mežnarija, stara kmečka hiša, ki je še poudarjala idiličnost kraja. Zato ni čudno, daje bila pot na Grič priljubljeno sprehajališče Dragomerčanov. Da, uporaba preteklega časa je upravičena, saj seje ta mirna in idilična okolica v zadnjem času zelo spremenila. Pred tremi, štirimi leti je bila polovica domačije prodana nekim tujcem, domnevno Črnogorcem. Ti so del svoje polovice domačije podrli ter dozidali nekak čuden prizidek. Okolica je postala odlagališče gradbenega materiala in vsemogoče ropotije. Na opozorilo članov Sveta KS niso reagirali. Nasprotno, vse bolj širijo svoje domnevno lastništvo: lansko leto so brez kakršnega koli dogovora ali pristanka KS razrili prostor pred mrliško vežico in ga v takem stanju tudi pustili. Okoli domačije stoji kakih pet več ali manj dotrajanih osebnih avtomobilov brez registracije. Na dvorišču ob poti, ki pelje na pokopališče, imajo privezana dva psa, ki se ob vsakem mimoido-čem trgata z verige, tretji, bolj prijazen pes, pa prosto teka okrog. V bližnjem gozdu se pase trop koz, okrog domačije pa se ponavadi na ves glas razlega glasba, tudi tista »Ts spodnjega konca«. Zaradi vsega tega so se krajani začeli izogibati poti, ki vodi mimo omenjene domačije, motena pa je tudi pieteta, ki naj bi jo pokopališče uživalo. Na zahtevo krajanov je Svet KS začel ukrepati. Ugotovljeno je, da v Zemljiški knjigi na Vrhniki ni vnesenih nikakih sprememb v zvezi z lastništvom omenjene parcele. Če pa so sedanji priseljeni stanovalci slovenski državljani, kje imajo prijavljeno prebivališče in kako je z gradbenim dovoljenjem, pa ni bilo mogoče ugotoviti. Zadeva je bila prijavljena na Vrhniko ustreznim organom, a ti do danes Svetu KS Dragomer - Lukovica niso posredovali nikakih pojasnil in po trenutnem stanju na Griču tudi ukrepali niso. Bomo dobili v Dragomerju drugo Rakovo Jelšo? Trudim se, da bi bil lojalni državljan, strpen do vseh, ki žive v Sloveniji. Vendar pa težko gledam, kako pravila in zakoni ne veljajo za vse enako, oziroma kako se samovolja in nasilje izplača. In prav v tem primeru mislim, daje kritika vrhniških izvršilnih organov na mestu, le vprašanje je, če bo kaj zalegla. Pavel Sepe Krajani na svet KS že več mesecev pritiskajo, da se uredi okolica pred platojem cerkve Sv. Lovrenca na Griču, vendar je tudi to zasebna lastnina in le dobra volja lastnikov bi lahko pripeljala do rešitve. Zaplana Na zboru krajanov je bil podan predlog sveta KS, da se na Zaplani na novo uredi oštevilčenje. Ker pa je Zaplana vedno večja, je bil predlog, da se celotno vas razdeli na zaselke: Jelo-vec, Strmica, Jerinov grič, Pre-zid, Marinčev grič, Zaplana, Mizni dol, Jamnik in Trčkov grič. V prostorih KS Zaplane v bivši šoli Zaplana je razgrnjen zemljevid in na njem so zaselki tudi označeni. Prosimo vse, ki imajo pripombe ali morebitne drugačne predloge, da to sporočijo na Krajevno skupnost Zaplana do 31. maja 1998. Vedno večji promet Čistilna skozi Dragomer - Lukovico akcija v Podlipi Občani Občine Vrhnika so organsko in neločljivo povezani z Ljubljano. Arterija te povezave je nedvomno magistralna cesta Vrhnika - Ljubljana. Ni tako dolgo nazaj, da bi pozabili, kako je bil dobršni del te ceste ena sama jamasta, razpokana in razdrapana površina, po kateri so se morali vsaj dvakrat dnevno voziti nešteti občani. To je neprijeten spomin. Sedaj je cesta lepa in gladka. Vprašanje pa je, koliko časa bo taka tudi ostala. Cesto vidno uničuje tranzitni promet. Vozniki slovenskih kamionov, tudi tistih najtežjih, so ugotovili, da prihranijo nekaj tolarjev na cestninski postaji, če pri odcepu za Brezovico zavijejo iz avtoceste Ljubljana - Razdrto, peljejo po magistralni cesti do Vrhnike in se tu zopet zapeljejo na avtocesto. Seveda to počno tudi v obratni smeri. Temu vzgledu se pridružuje vse več voznikov kamionov s tujimi registracijami. Seveda smo svobodna in demokratična država in zato ima vsakdo pravico voziti po cestah, ki si jih sam izbere. Imamo pa organe in institucije, ki morajo budno paziti na to, da posamezniki s svojo izbiro ne povzročajo družbene škode in če jo, to preprečiti. Ali do sedaj res nihče od teh, ki imajo na skrbi promet in ceste ni pomislil, da odsek magistralne ceste od Brezovice do Vrhnike ni grajen in projektiran za pošastni tranzitni promet in da teh nekaj centimetrov asfalta, s katerim so preplastili staro cestno podrtijo, ne bo moglo dolgo kljubovati stotisočem in miljonom ton tovora, ki se tu prevaža. Sedaj tovornjakarji izbirajo tisto pot, ki je lepa in gladka pa še nekaj tolarjev prihranijo. Ko bo ta pot postala zopet ena sama jama, se ji bodo izognili in zopet uporabljali del avtoceste med Vrhniko in Brezovico, kajti iluzorno je domnevati, da bo magistralna cesta med Vrhniko in Ljubljano kaj kmalu zopet na seznamu za nujno obnovo. Tisoči prebivalci iz naselij med Sinjo Gorico in Brezovico pa ne bodo imeli nobene izbire. Ta cesta je zanje edina in samo ena. Zato je promet po njej že sedaj izjemno gost in ob konicah je stanje na njej že podobno tistemu na cesti Črnuče - Trzin -Domžale. Rešitev tega problema je zelo •enostavna. Na odseku Vrhnika - Brezovica je potrebno prepovedati tovorni tranzitni promet, prometni organi pa bi morali to prepoved stalno in dosledno nadzirati. Organi Občine Vrhnika so dolžni, da to čimprej in takoj dosežejo. S tem ne bodo ustregli samo velikemu številu svojih občanov, ampak bodo preprečili tudi miljardno škodo. Pavel Sepe Na pobudo delovne skupine CRPOV iz Podlipe se je veliko mladih in njihovih staršev, skupaj več kot 30, v Podlipi in Smrečju udeležilo čistilne akcije z naslovom »od izvira do morja«. Potekala je v torek, 7. aprila popoldne, v okviru projekta »Moja dežela — lepa, urejena in čista«, za katero stojijo Turistična zveza Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, v verigi slovenskih občin tudi občina Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika. Le-to nam je preskrbelo plastične vreče in rokavice za pobiranje odpadkov. Očistili smo struge potokov in teren ob cesti ter sanirali dve črni odlagališči v Razorski dolini, pri čemer smo koristili delovni stroj Komunalnega podjetja Vrhnika. M. M. IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠ STAROVRHNIŠKI KOTIČEK Igralci hokeja in line v državni ligi V okviru športnega društva POVZ je bila lani ustanovljena tudi sekcija in line hokeja. V prejšnji sezoni so igralci odigrali kar nekaj turnirjev po Sloveniji in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Za letošnjo sezono se fantje vestno pripravljajo, saj se bodo v maju vključili v Državno ligo, ki bo potekala po turnirskem sistemu. Turnirji bodo v Ljublja- ni, Celju, Dolenjskih Toplicah, Horjulu, Portorožu, Opatiji in finale na Jesenicah. Ekipa našega športnega društva bo nastopala pod imenom Legende Stara Vrhnika. Kapetan ekipe bo Metod Osredkar, pri pripravah pa jim bosta priskočila na pomoč tudi Drago Mlinarec, trener hokejistov Jesenic, in pomočnik trenerja državne reprezentance. Čistilna akcija Tudi v naši krajevni skupnosti smo se aktivno vključili v akcijo Turistične zveze Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor. Akcijo čiščenja okolja smo načrtovali v soboto, 18. aprila. Zal nam je deževno vreme to preprečilo, tako da smo akcijo ponovili v soboto, 25. aprila. Pozivu krajevne skupnosti se je odzvalo kar veliko šolske mladine in nekaj staršev. Pričakujemo, da se bo naslednje akcije, ki jo načrtujemo jeseni, udeležilo več krajanov. Očistili smo okolico vaških poti in poskrbeli za lepši videz vasi. Hkrati smo organizirali tudi odvoz kosovnih odpadkov v organizaciji Komunalnega podjetja Vrhnika. Vsem udeležencem se za udeležbo na akciji najlepše zahvaljujemo. Mini tornado na Stari Vrhniki V nedeljo, 19. aprila, so bili nekateri krajani Stare Vrhnike priča nenavadnemu dogodku. Iz črnega oblaka, ki se je nenadoma pripodil nad del Stare Vrhnike, seje spustil pravi mali tornado, kakršnega lahko vidimo le na TV posnetkih iz Amerike. Spustil se je točno nad stanovanjsko hišo Voljčevih (Zaklje- vih) in v trenutku odpihnil nekaj deset kosov strešne opeke in podrl Bogatajevo hruško v neposredni bližini. Res, nenavaden dogodek, ki ga v naših krajih nismo vajeni. K sreči je vse skupaj trajalo samo nekaj trenutkov tako, da so domači s pomočjo sosedov škodo hitro odpravili. Razsvetljava na košarkarskem igrišču Košarkarsko igrišče na Stari Vrhniki je v zadnjem času kar zelo zasedeno, saj ga uporabljajo košarkarji, odbojkarji in hokejisti In line. V športnem društvu Povž smo pripravili razpored uporabe igrišča, da ne bi bilo nesporazumov. Da bi podaljšali termine uporabnosti igrišča, smo se odločili, da bomo igrišče razsvetlili. Tako smo člani društva prejšnji mesec postavili nosilne drogove, napeljali elektriko in ozemljili drogove. Sedaj je igrišče razsvetljeno in ga bomo lahko uporabljali člani društva, Krajevna skupnost in Gasilsko društvo za organizacijo raznih prireditev na prostem. Za pomoč se zahvaljujemo Krajtvni skupnosti Stara Vrhnika, Komunalnemu podjetu Vrhnika, Ključavničarstvu Pla-hutnik in Marku Ogrinu za priklop elektrike. Franci Petkovšek KS BEVKE Obnova kulturnega doma V Bevkah smo pričeli z že dolgo načrtovano obnovo KULTURNEGA DOMA. Začeta obnova je obsežnejša od dosedanjih tekočih vzdrževalnih del in ima namen združiti pod eno streho gasilstvo, kulturo, vzgojo in izobraževanje, rekreacijo, razne prireditve... V obnovljenih in na novo dograjenih prostorih bomo tako dobili prostore za dva oddelka vrtca s pisarno, razdelilno kuhinjo in sanitarijami, svoje prostore pa tudi gasilci, krajevna skupnost, mladi, upokojenci. Namen obnove je tudi ta, da prostori zaživijo ne samo enkrat ali dvakrat letno, marveč vsak dan in to po možnosti dopoldan in popoldan. Program aktivnosti pripravimo čim prej, da po končanih delih ne ostanejo prostori sami sebi namen. Zato je tudi zelo pomembno, da se v samo obnovo že sedaj vključijo vse zainteresirane organizacije in društva. To pa bomo dosegli s pravočasnim in smiselnim načrtovanjem, opremljanjem in koriščenjem prostorov. Dose-daj je največ interesa poleg krajevne skupnosti še s strani PGD Bevke, saj so člani v pripravi opravili že veliko organizacijskih in drugih del. PGD Bevke vodi tudi akcijo za finančno pomoč in izgradnjo. Že opravljena dela: izdelan projekt, ureditev meje, imenovan je gradbeni odbor, podpisana je pogodba za izvajanje del, ki jih ne moremo opraviti sami krajani s prostovoljnim delom, opravljeni so bili pogovori z občino Vrhnika, vodstvom vrtca, kjer so tudi pripravili možne variante za vrtec v Bevkah, narejen izkop, zaliti so že temelji, podrli smo tudi že oder v dvorani in prezide, za kar se^ vsem, ki ste pri delih sodelovali zahvaljujem in vabim še naprej, k aktivnemu sodelovanju vse, ki čutite in živite za napredek Bevk. Opravljeno je že veliko dela, vendar nas glavno še čaka. Potrebno bo zbrati potrebna finančna sredstva. Vendar pomembna je tudi dobra volja in pripravljenost izpeljati program referenduma, kar je mogoče najbolje. PREDSEDNIK KS BEVKE Vinko Krešmanc So stvari, ki ostanejo 11 maj, 6i maj... Vsem občanom čestitamo k občinskemu prazniku in želimo prijetno praznovanje Cankarjevih dnevov Združena lista socialnih demokratov Območna organizacija Vrhnika Počastitev materinskega dne v Blatni Brezovici Kulturno društvo Blatna Brezovica je 21. marca z večerom, ki je bil kulturno in zabavno obarvan, počastil materinski dan. Pred številnim občinstvom je nastopila TANJA PLOHL z recitacijo pesmi Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. Z recitacijo pesmic pa so se predstavili še NEŽA KOPRIVEC, BOŠTJAN OBLAK, TINA SVETE, DEAN GOSTIŠA in MATIJA GOSTIŠA. ALEŠ SVETE je prisotnim predstavil pesem Kmečka mati, ki se je »rodila« v srcu domačinke, MARIJE HLADNIK. Mamice in druge navzoče so razveselili še JERNEJ GOSTIŠA, ki je pogumno zaigral na trobento, in mladi folklorist iz osnovne šole v Bevkah. K lepšemu večeru je s svojim petjem prispeval tudi del okteta RASKOVEC. Večer smo izkoristili tudi za predstavitev dveh slikarjev iz Blatne Brezovice. V gasilskem domu, kjer je proslava potekala, je bila manjša razstava slik. Prvi del slik so bile delo, lahko rečemo, v vasi že priznanega slikarja FRANCA GOSTIŠE. Drugi del slik pa so bile plod mlajše, pa zato nič slabše slikarke TINE HLADNIK. Večer smo nadaljevali s kvi-zom, kjer sta »boj« med štirimi pari uspešno vodila FRANCI GOSTIŠA in MATEJA VR-HOVC. Udeleženci kviza so prejeli lepe oz. »dobre« nagrade. Po končanem programu so se prisotni pozabavali in zaplesali ob zvokih žive glasbe. Zahvaljujemo se sponzorjem večera: GOSTILNI GODEC iz Borovnice, GOSTILNI MOČIL-NIK z Vrhnike, KRNICA BAR-u (z Verda in CVEDTLIČARNI KARMEN z Vrhnike. Hvala tudi g. Janku Japlju iz Bevk za prijazne besede v prejšnji številki Našega časopisa. (T. G.) ZEGNANJE NA SV. TROJICI V NEDELJO, 7. JUNIJA Tega dne bo po obeh rednih dopoldanskih mašah popoldne 7. junija, v nedeljo, ob 15. uri v cerkvi pri SV. TROJICI nad Vrhniko maša za vse ponesrečene v gorah. Maševal bo triglavski župnik iz Dovjega FRANCE URBANIJA Po maši bo pred cerkvijo zabavni program. Za ples in veseli del žegnanja bo igral ansambel LOJZETA SLAKA Prireditev bosta povezovala MARJAN ŠNEBERGER in JURE SESEK. Tudi letos bo bogat srečelov, katerega izkupiček je namenjen za obnovitvena dela pri cerkvi na SV. TROJICI, ter za Radio Ognjišče. Srečke boste lahko kupili že dopoldne po obeh mašah. Za lačne in žejne bo poskrbel Franci Pišek -PIZZERIJA BOTER. Postregli bomo tudi z dobrotami, ki jih bodo napekle naše gospodinje. Vabijo vas: 00 SKD VRHNIKA ŽUPNIJSKI URAD VRHNIKA RADIO OGNJIŠČE VETERINARSKA POSTAJA VRHNIKA, d.o.o. Cesta gradenj 1 štev.: sl./98 datum: 23. 4.1998 RAZGLAS Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo obvezno cepili pse proti steklini za leto 1998 na območju občin VRHNIKA in BOROVNICA po naslednjem razporedu: PONEDELJEK: 11. od 8.30 do 9.00 od 9.15 do 10.00 od 10. 10. do 10.30 od 10.40 do 11.00 od 11.15 do 12.00 od 12.30 do 13.00 od 13.20 do 13.30 od 14.00 do 15.00 od 15.15 do 16.15 TOREK: 12. 5.1998 od 8.00 do 8.45 od 9.00 do 9.30 od 9.45 do 10.00 od 10.10 do 10.30 od 11.00 do 11.30 od 12.00 do 12.30 od 12.45 do 13.00 od 13.15 do 13.45 SREDA: 13. 5. 1998 od 8.00 do 8.20 od 8.30 do 8.40 od 8.50 do 9.20 od 9.30 do 9.40 od 9.50 do 10.00 od 10.15 do 11.00 od 11.50 do 12.00 od 12.10 do 12.20 od 12.30 do 13.00 od 13.15 do 13.25 5. 1998 pred trgovino v Dragomerju pri trgovini na Logu Pri Verbiču na Logu Pri Skodlarju na Logu pri vet. higieniku na Drenovem Griču pri Gostilni Kavčič na Drenovem Griču na Frtici ponovno v Dragomerju pri trgovini takoj za glavno cesto ponovno na Logu pred trgovino Pri Špelaku v Bevkah Pri Lahu v Blatni Brezovici Pri Frenku v Sinji Gorici Pri Kozincu v Sinji Gorici Pri Popitu v Mali Ligojni Pri Cankarju v Veliki Ligojni Pri Toncu v Veliki Ligojni Pri Tomažu na Stari Vrhniki na križišču v Razorsko dolino pri avtobusni postaji pod Donatom Pri Trohi v Podlipi pri avtobusni postaji za Kajndol pri avtobusni postaji na Samiji pri kasarni v Smrečju Pri Mivšku v Zaplani pri cerkvi v Zaplani pri Gostilni Prčon v Zaplani Pri Bizjanu v Zaplani ČETRTEK: 14. 5. 1998 od 8.00 do 8.45 od 9.00 do 10.20 od 11.00 do 11.15 od 11.25 do 11.45 od 12.00 do 12.30 od 12.40 do 12.50 od 13.00 do 13.20 od 13.50 do 14.10 od 14.30 do 15.00 od 15.15 do 15.45 PETEK: 15. 5. 1998 od 8.30 do 9.15 od 9.30 do 10.15 od 10.25 do 10.45 od 11.00 do 12.00 na Bregu pri Mikužu Pri Kosu v Borovnici Pri Ivanu v Brezovici Pri Bizjaku v Ohonici Pri Majerju na Dolu v gradu Bistra Pri Petričku na Verdu pred trgovino na Pokojišču na žagi na Verdu pri Gostilni Marinčič na Verdu pri Gostilni Matilda na Vrhniki pri Gostilni Turšič pri Ceponu na Verdu za trgovino na Veterinarski postaji, Cesta gradenj 1 SOBOTA: 16. 5. 1998 od 8.00 do 10.30 za zamudnike celotne občine Vrhnika in Borovnica, in sicer na Veterinarski postaji na Vrhniki, Cesta gradenj 1. Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. Psa naj na mesto cepljenja pripelje odrasla oseba. Cena cepljenja je 3650 SIT. Vodja postaje: Andrej Brus, dr. vet. med. Marjan Nadlišek Občni zbor planincev Vrhnika je bil polnoštevilno obiskan, v ospredju predsednik društva Jože Sušteršič. ZBOR PLANINCEV VRHNIKE NA PLANINI Učenec Jan Fabijan prejel zlati znak Planinske zveze Slovenije Anton Jerina Lepo nedeljsko jutro je 19. aprila na Planino nad Vrhniko pritegnilo lepo število vrhniških planincev. Pri Zavetišču ob raz-glasnem stolpu so namreč imeli občni zbor svojega Planinskega društva. Planinsko društvo Vrhnika ima po sedanjih podatkih kar 522 članov, ki delujejo v treh odsekih: mladinski odsek, alpinistični odsek in sekcija Veseli Triglavci. Vse prisotne planince in goste je pozdravil predsednik društva Jože Sušteršič. Med drugim je tudi povedal, da je bilo v letu 1997 opravljenih 533 prostovoljnih ur pri obnovi razglednega stolpa in pri vseh vzdrževalnih delih na zavetišču, kot imenujejo dom na Planini, kije v upravljanju društva. Zahvalil pa seje tudi Turističnemu društvu Vrhnika, kije del zemljišča, na katerem je zavetišče in razgledni stolp, podarilo planincem v upravljanje. Nato je sledilo poročilo predsednikov vseh treh sekcij pri planinskem društvu Vrhnika. Mladinski odsek je poudaril predvsem organizacijo že 33. tabora, ki je bil v Bohinju. Ponosni pa so tudi na številne izlete, ki se jih udeležuje v povprečju 50 šolskih otrok preko celega leta. Alpinistični odsek pa se je pohvalil s številnimi zanimivimi vzponi v Sloveniji in tujini. Tako so opravili 57 vzponov v kopni skali, 12 ledno - kombiniranih vzponov, 34 vzponov po Franko Križaj zaledenelih slapovih in 12 smukov v stenah. Prav njihov član Aljoša Grom, tudi športnik Vrhnike za leto 1997, je opravil veliko vrhunskih vzponov z rdečo piko in na pogled. Sekcija Veseli Triglavci pa se ponaša s številnimi množičnimi pohodi. Iz poročila predsednika Srečka Krašovca je bilo razvidno, da sekcija združuje vse po-hodniške skupine pri društvu in to: Veseli Triglavci, Vesele Tri-glavke, Lintverni, Polžarji in Vaščani. Po vseh teh podanih poročilih, ki so bila tudi od planincev soglasno sprejeta, je predsednik društva Jože Sušteršič podelil društvena priznanja za dolgoletno uspešno delo naslednjim članom društva: Franciju Hlebcu, Dominiku Jerebu, Petru Va-lentiču, Marjanu Nadlišku, Franku Križaju, Romanu Novaku in Antonu Jerini. Za pomoč društvu pri izvedbi planinskih taborov pa sta priznanje prejela Športno društvo Polž iz Stare Vrhnike in Janez Marolt. Posebno nagrado je prejel tudi Aljoša Grom, za vse rezultate v letu 1997, ki jih je dosegel v športnem plezanju. Na koncu pa je učenec osnovne šole Ivana Cankarja Jan Fabijan prejel zlati znak Planinske zveze Slovenije za številne pohode in obiskovanje slovenskih gora kot mladi planinec. Od vseh navzočih planincev je prejel velik in zaslužen aplavz. Zbor planincev se je s to podelitvijo uradno končal, sledilo je družabno srečanje. Za zabavo je poskrbel ansambel Škrpet, brez »Pečarjevega« golaža pa se planinci in ostali niso vrnili v dolino. S.S. TEHNIČNI MUZEJ SLOVENIJE V BISTRI S Volk pred lovci — trobentači v razstavnem prostoru v Bistri. Dominik Jereb Roman Novak V imenu ŠD Povž (Stara Vrhnika) Franci Petkovšek Učenec osnovne šole Ivana Cankarja Jan Fabijan prejema zlati znak planinske zveze Slovenije Razstava: Volk ne groza! Volk je ogrožen! Tehnični muzej v Bistri pri Vrhniki je v četrtek, 16. aprila 1998, v razstavni dvorani muzeja odprl razstavo z imenom »VOLK ne ogroža! Volk je ogrožen!« Otvoritev razstave je bila pod okriljem Tehničnega muzeja Slovenije, Lovske zveze in Uprave RS za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor ter Društva Kočevski narodni park. Prav to društvo se je odločilo, da v letu 1995 priredi prvo razstavo v Kočevju, predvsem z namenom opozoriti vse koristnike narave, da se pusti volk v naravnem okolju, pač tam kjer domuje, da ne bi prišlo do izumrtja te vrste živali. Tudi pričujoča razstava v Bistri naj bi še naprej opozarjala in prikazala volka takega kot je, ne zato, da bi ga razširili povsod po Sloveniji, ampak da bi ga varovali tam, kjer je to še možno, brez bistvene škode za slovensko družbo, ne zaradi neposredne koristi, ampak zaradi popolnosti narave. Kot vse druge prostoživeče živali imajo tudi volkovi pravico, da živijo v naravi. Ta pravica do obstoja ne izvira na noben način iz človekovih koristi, ampak iz osnovne pravice vsakega živega bitja — skupaj s človekom, da obstaja kot del ekosi-stema. Če bi volk izumrl, je to izumrtje nekaj dokončnega, kar se ne da priklicati nazaj. S. S. Skavti praznovali rojstni dan Zemlje! Skavti OSTROROGEGA JELENA so na Markovo soboto zjutraj napolnili skrivnostno tiho zelenico pri sveti Trojici nad Vrhniko. V tem tednu - 22. aprila je bil namreč mednarodni dan Zemlje. Praznovanje seje začelo z soudeležbo pri procesiji ob godu svetega Marka, nadaljevalo pa z uvodom, kjer so skavtom spregovorili brezoviški kaplan Branko Potočnik, stegovodja Rado Urbančič in župan Vrhnike Vinko Tomšič. aya/ana mt-t99t Uspel sejem »Vse za vrt in dom« V želji, da bi pripomogli k olepšanju našega kraja, je TD Bla-gajana — Komisija za lepše okolje, tudi letos pripravilo sejem VSE ZA VRT IN DOM. O programu komisije in njenih akcijah smo spregovorili tudi na vrhniškem radiu. Minuli sejem je bil ena od prvih akcij v projektu vseslovenskega značaja Moja dežela — lepa, urejena in čista. Vedno več ljudi se zaveda, kako pomembno je urejeno okolje za kakovost življenja. Sejem je bil že tretji po vrsti in po obisku sodeč so ga občani vzeli za svojega, saj je bila ponudba na stojnicah zelo raznovrstna in bogata. Najbolj so šle v prodajo okrasne rastline in razna semena. Povpraševanje po vrtnem orodju je bilo veliko, žal pa so nekateri proizvajalci in prodajalci teh artiklov zaradi negotovega vremena odpovedali svojo udeležbo. Najdaljša vrsta je bila pred prikolico Komunalnega podjetja, kjer je Dejan Gorza neutrudno polnil vreče s kompostom, pridobljenim v vrhniški kompostarni. Obiskovalci sejma so z izrednimi simpatijami pozdravili akcijo delitev brezplačnih sadik okrasnih rastlin in komposta. Finančno so akcijo omogočili: Občina Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Parkovno vrtnarstvo Hlebec in Turistčno društvo Blagajana. ' V knjigo vtisov so obiskovalci sejma zapisali kar precej pohval, vzpodbud in predlogov, kijih bomo pri organizaciji sejma v prihodnjem letu seveda upoštevali. Gledcna doslej dosežene rezultate v akciji TZS Moja dežela — lepa, urejena in čista, saj smo že četrto leto zapored dobitniki visokih priznanj, bi si želeli, da bi skupaj s krajani Vrhnike naredili korak naprej in si letos pridobili najvišje odličje. ARGONAVTSKI DNEVI 19., 20. in 21. junij Bliža se junij in v Turističnem društvu Blagajana potekajo priprave na Argonavtske dneve s polno paro. Skupaj z Občino Vrhnika, Zvezo kulturnih društev. Konjeniškim društvom, Športno zvezo, Agencijo COM TAR in Clubom Nauportus, pripravljamo bogat program, ki bo potekal od petka 19. 6. zvečer vključno z nedeljo 21. 6. in bo zanimiv za staro in mlado. K sodelovanju vabimo vse, ki imajo kakršno koli zamisel ali program zanimiv za predstavitev v teh dneh. Še posebej vabimo k sodelovanju podjetnike in obrtnike s področja Vrhnike in širše okolice, da izkoristijo sejemsko ponudbo, ki bo potekala vzporedno z zabavno kulturnim programom za promocijo svoje dejavnosti s posebnimi promocijskimi ponudbami. Vsi zainteresirani lahko svoje zamisli sporočite v pisarno TD Blagajana, telefon 751-341 najkasneje do 10. junija, zaradi uskladitve programa. Nasvidenje na ARGONAVTSKIH DNEVIH! morali opraviti dopoldan. Odkrivali so črna odlagališča in jih vrisovali na zemljevide, reševali vprašanja o onesnaževanju in sproti pobirali odpadke, ki so jih srečevali med potjo. Za čas kosila so se vrnili na Trojico, kjer so navdušeno prisluhnili lovcu iz lovske družine Vrhnika in opazovali, kako se destilira voda. Za zaključek je seveda sledilo praznovanje na čast Materi Zemlji, skavti so svojo izvirnost morali pokazati pri izdelavi daril iz odpadkov in kovanju pesmice o Zemlji. Presenečenje je bila torta, ki so jo na koncu vsi skupaj pojedli in veseli zapustili okoliš svete Trojice. Zahvaljujejo se tudi občini Vrhnika za pomoč pri pripravi tega sreaanja. Vsem Zemljanom pa želijo sporočiti, daje Zemlja le ena, da nam je bila dana v upravljanje ter, dajo spoštujmo in negujmo njeno zelenje in živalstvo. Meta Kastelic Mati Zemlja sprejema darila. Boštjan Koprivec in Suzana Stržinar, ki sta vodila srečanje, sta nekaj več kakor 60 skavti-njam in skavtom podala navodila in razdelila naloge, ki so jih ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Tržaška c.25,1360 Vrhnika Telefon:061-753-648 PROGRAM PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI MAJ 1998 Petek, 8. 5. ob 10. uri ZAKLJUČEK 21. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Slavistično društvo Slovenije, Zveza kulturnih društev Vrhnika Nedelja, 10. 5. ob 9. uri SLAVNOSTNA SEJA občinskega sveta občine Vrhnika. Občina Vrhnika Sreda, 13. 5. ob 18. uri Otvoritev razstave CANKARJEVI PRVOT1SKI — LIK OTROKA V CANKARJEVIH DELIH, Zveza kulturnih društev Vrhnika Nedelja, 17.5. ob 17. uri in ob 19. uri, POMLADNI KONCERT Komornega orkestra Vrhnika in Mešanega pevskega zbora Mavrica, dirigent Marko Fa-biani, zborovodkinja Darinka Fabiani. Zveza kulturnih društev Vrhnika. Petek, 22. 5. ob 19. uri Predstavitev knjižnice: VODNIK PO CANKARJEVI VRHNIKI Uprava za kulturno dediščino in Občina Vrhnika Zveza kulturnih društev Vrhnika. Ponedeljek, 25. 5. ob 19. uri Ustanovitev sekcije SLOVENSKEGA RODOSLOV-NEGA DRUŠTVA ha Vrhniki Slovensko rodoslovno društvo Zveza kulturnih društev Vrhnika Muzejsko društvo Vrhnika. Petek, 29. 5. ob 19. uri VEČER POEZIJE z pesnico in lončarko Ifigenijo Simonovič. PRIREDITVE V DOMU KARLA GRABELJŠKA Petek, 8. 5. ob 20. uri KONCERT Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja, zborovodja: Lovro Grom. PRED CANKARJEVO SPOMINSKO HIŠO NA KLANCU Nedelja, 10. 5. ob 16. uri CANKARJEVA UMETNIŠKA BESEDA izbor besedil v izvedbi gledališke igralke Ive Zupančič in ob spremljavi dueta blokflavt: Do-ra Mrše in Špela Molek. Zveza kulturnih društev Vrhnika. V CERKVI SV. PAVLA Sobota, 23. 5. ob 19. uri KONCERT ob 15-letnici delo- vanja Cerkvenega mešanega zbora, zborovodkinja s. Boža Čotar. V OSNOVNI ŠOLI IVANA CANKARJA Petek, 29. 5. ob 20. uri LETNI KONCERT Ženskega pevskega zbora Concinite, zborovodja: Jože Furst. Zveza kulturnih društev Vrhnika. FILMSKE PREDSTAVE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI MAJ 1998 Petek, 1. 5. ob 19. uri BREZNO slovenski film Režija: Igor Šmid V gl. vlogah: Darja Reichman, Barbara Jakopič, Bojan Emer-šič, Peter Boštjančič, Barbara Oman Nedelja, 3. 5. ob 20.30 ŠAKAL ameriški akcijski Režija: Michael Caton-Jones V gl. vlogah: Bruce Willis, Richard Gere, Sidney Poitier Sobota, 9. 5. ob 19. uri ŠKRATJE (The Borrowers) angleška komedija Režija: Peter Hewitt V gl. vlogah John Goodman, Mark Williams, Celia Imrie Nedelja, 10. 5. ob 20.30 SEDEM LET V TIBETU (Seven years in Tibet) ameriška drama Režija: Jean Jacques Annaud V gl. vlogah: Brad Pitt, David Thewlis, B.D. Wong Sobota, 16. 5. ob 19. uri Nedelja, 17. 5. ob 21. uri BOLJE NE BO NIKOLI (As good as it gets) ameriška komedija V gl. vlogah Jack Nicholson, Hellen Hunt, Greg Kinnear Nedelja, 24. 5. ob 20.30 VESOLJSKI BOJEVNIKI (Starship troopers) ameriški znanstvenofantastični Režija: Paul Verhoeven V gl. vlogah: Casper Van Dien, Dina Meyer, Denise Richards Sobota, 30. 5. ob 19. uri MIŠJI LOV (The mosehunt) Režija: Gore Verbinski V gl. vlogah: Nathan Lane, Lee Evans, Christoper Walken Nedelja, 31. 5. ob 20.30 KAMA SUTRA francoski film — PREDPREMIE-RA Režija: Mira Nair V gl. vlogah: Indira Varma, Sa-ritaa Choudhury, Naveen Andrews, Ramon Tikaram, Rek-ha, Pearl Padamsee KONCERT Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote in Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja z Vrhnike v petek, 8. maja 1998, ob 20. uri v domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Vabljeni! Slikar Jožef Petkovšek Slikar Jožef Petkovšek je bil rojen 7. marca 1861 v Verdu pri Vrhniki in je umrl 22. aprila 1898. leta. Njegov slikarski talent je odkril vrhniški slikar Simon Ogrin, ki ga je začel poučevati in s tem usmerjati v slikarstvo. Kasneje se je mladi Petkovšek v Munchenu vpisal v slikarsko šolo pri Karlu Rauppu in pri Ottu Seitzu. Leto 1884 je preživel v Parizu, vpisan v zasebno slikarsko šolo. V tem času je zelo veliko kopiral v Louv-ru in se srečeval z Jurijem Šubicem. Petkovšek se je dobro poznal z Antonom Ažbe-tom in Ferdom Veselom. Zadnjih deset let življenja je imel težave s psihično neuravnovešenostjo, domači in okolica ga niso razumeli. Veliko časa je preživel v bolnicah, vendar je še vedno potoval in veliko slikal. Večino svojih del je sam uničil. Deset let po smrti so na njegovo slikarsko delo opozorili njegovi znanci slikarji: Jurij Šubic, Rihard Jakopič, Matej Sternen, Ivan Vavpotič in pisatelj Ivan Cankar. Stoletnico smrti Jožefa Petkovška smo na Vrhniki obeležili z izdajo spominske kuverte in z izdelavo priložnostnega poštnega žiga. prof. Sergej Kapus Jože Petkovšek -slikarstvo ali mit V sredo, 22. aprila, je bilo. v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predavanje prof. Sergeja Ka-pusa z naslovom Jožef Petkovšek — slikarstvo ali mit. V uvodnem delu je nastopila Sonja Polanc, kije prebrala Cankarjevo črtico Petkov-škov obraz. Predavanje so spremljali diapozitivi. V zaključnem delu so se obiskovalci z vprašanji in mnenji o delu ter življenju slikarja Petkovška vključili v zanimivo predavanje. ■ ■ ■ 1 I ■ I 1 Osnovna šola Ivana Cankarja, Lošca 1, na Vrhniki vabi krajane občine Vrhnika in sosednjih občin na slovesno odkritje doprsnega kipa Ivana Cankarja, ki bo v nedeljo, 10. maja 1998, ob 10.30 uri pred osnovno šolo. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl, doprsni kip - delo akademskega kiparja Janeza Pirnata, bo odkril minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Slavko Gaber. V kulturnem programu bosta nastopila dramska igralca Nadja Strajnar Zadnik in Jože logar ter Big Band Glasbene šole Vrhnika. WÊÈÊÊÈÊÊBËÊÈÊÈÊÊÊÈËÈÈ Loto V ponedeljek zjutraj vstanem, daje me visok pritisk. Saj ni čudno, da sem jezen in ves kisel kakor vrisk. V torek rečem sam pri sebi, da za LOTO ne dam nič, ■ mene že ne bo pretental, kar naj vzame ga hudič!!! V sredo piše v časopisu, da sedmice ni bilo. Kaj me briga! Jaz sem sklenil, da prerasel sem vse to. A v četrtek — glej ga vraga! — po možganih me žgečka: »Kaj pa če bo ravno tokrat moja kombinacija!?« V petek na večer za mizo sedem z listki pred seboj pa spet tiste križce delam; naj bo zadnjikrat nocoj! Navsezgodaj dolga vrsta nas v soboto že stoji, kot bi kaj zastonj delili, čakamo pobožno vsi. Predračun si že dopoldne v nedeljo naredim, kaj bom kupil za milijone, ki na lotu jih dobim. A zvečer se spet izkaže, da je boben »goljufiv«! Znova so me nategnili pa še sam sem tega kriv!!! V ponedeljek zjutraj vstanem... Frančiška Celarc Klančič POVABILO NA DELAVNICE OBLIKOVANJA KERAMIČNA DELAVNICA VELIKA FORMA Oblikovanje keramičnega izdelka zelo velikega formata, izhodišče bo srednjeveška Škofja Loka. Delavnica je namenjena samo tistim, ki so uspešno zaključili nadaljevalni tečaj — KROGLA Škofja Loka, Groharjeva galerija, od 22. do 28. junija 1998 Mentorica: oblikovalka unikatne keramike in pedagoginja Dubravka Urban Kotizacija: 21.000 tolarjev Bivanje: ni organizirano KIPARSKA DELAVNICA KAMEN Delo bo potekalo v kamnolomu. Tema bo povečava oblike iz rastlinskega.sveta. Delavnica je namenjena tistim, ki so že obiskovali tečaje modeliranja. Vsak udeleženec mora imeti svoje orodje za obdelovanje kamna. Drenov Grič pri Vrhniki, od 10. do 16. avgusta 1998 Mentorica: akademska kiparka Alenka Vidrgar Kotizacija: 20.000 tolarjev Bivanje: ni organizirano FOTOGRAFSKA DELAVNICA POT SKOZI STEKLO — diapozitivi Udeleženci fotografske delavnice se bodo približali odnosu steklo — svetloba in steklo — steklopihalec. Osnovni motiv nastalih diapozitivov bo prosojnost stekla in transformacija svetlobe v steklu in skozenj. Poudarek bo na individualnem pristopu. Vsak udeleženec bo v okviru dane teme izoblikoval lasten koncept in izdelal serijo barvnih diapozitivov. Vsak udeleženec mora imeti svojo fotografsko opremo. Rogaška Slatina, od 21. do 29. avgusta 1998 Mentor: fotograf Herman Pivk Kotizacija: 19.000 tolarjev Bivanje: v dijaškem domu Steklarske šole, dvoposteljne sobe, polni penzion predvidoma 3.300 tolarjev na dan. Informacije in prijave do 28. 5. žaška 29, tel.: 753-648. 1998 na ZKO Vrhnika, Tr- 100 LET AVTOMOBILIZMA V SLOVENIJI Srečanje starodobnih vozil na Vrhniki Stari lepotec BMW V8, lastnik Angelo Penko, letnik 1957, 2600 cm3, 100 KM, v tisti dobi je bila najhitrejše serijsko izdelana limuzina v Evropi s 165 km/h. V soboto, 9. maja, bo na Vrhniki zanimivo 1. srečanje starodobnih vozil ob 100-let-nici, ko je prvi avtomobil prispel v Slovenijo. Davnega 15. novembra 1898 je baron Anton Codelli prvi iz Dunaja v Slovenijo pripeljal svoj avtomobil. Na Dunaju je postal elektro inženir in kot petindvajsetletni mladenič tam vzljubil avtomobile ter enega pripeljal prvi v Slovenijo. Avtomobil je bil Benz Comfortable, ki je imel vsega 2,5 KM in največjo hitrost 16 km/h. Sam baron pa je bil ljubitelj številnih novosti in iznajdb. S firmo Tele-funken je sodeloval na Balkanu in v Afriki. Leta 1928 je poleg mnogih drugih novosti patentiral celo izum televizije. Kot smo omenili, se bo zbor starih avtomobilov pričel v soboto, 9. maja 1998 ob 9.00 uri na parkirišču pred Cankarjevim hramom in na Trgu za sodiščem. Sodelovalo bo preko 30 starodobnih vozil, različnih znamk in letnikov, večinoma starih več kot 25 let. Vso organizacijo pa vodi Angelo Penko, tudi lastnik enega starejših letnikov osebnega vozila BMW, skupaj s turističnim društvom Blagajana Vrhnika in ZSAM Vrhnika. Tako bo mogoč ogled vseh starih vozil do 11.00 ure, nato pa bo sledila vožnja po nekaterih krajevnih skupnostih občine Vrhnika, po sami občini Borovnica ter sam zaključek ob 15.00 uri popoldan v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri. Spotoma bodo vozila obiskala številna zgodovinsko kulturna obeležja. Sama prireditev bo potekala v okviru občinskega praznika Občine Vrhnika, namenjena pa je vsem ljubiteljem te zvrsti tehnične kulture, predvsem pa ljubiteljem starodobnih avtomobilov. Na Vrhniki se kar nekaj občanov (po podatkih nekaj več kot pet) ukvarja s prenavljanjem odnosno usposabljanjem svojih starih (po letnikih) avtomobilov in tudi motornih koles. Zato je tudi želja Angela Penka, da bi se vsi ti zanesenjaki združili, pritegnili še druge ljubitelje ter tako ustanovili najprvo sekcijo, nato pa lahko še svoje društvo. Vsem velja povabilo, tudi iz drugih občin, za katere izhaja glasilo Naš časopis. Vsi pa ste vabljeni na 1. srečanje starodobnih vozil, ki bo 9. maja ob 9. uri na Vrhniki. S. S. SPOŠTOVANI! Vljudno Vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE IVANA CANKARJA NA VRHNIKI ki bo v soboto, 9. maja 1998, v času od 9.do 18. ure. V okviru prireditev Cankarjevi dnevi na Vrhniki si boste lahko ogledali predstavitev bojnih enot (11. bataljon za zveze, 16. bataljon za nadzor zračnega prometa, 1. rakeketni divizion zračne obrambe in 54. oklepnomehanizirani bataljon) in se popeljali z bojnim vozilom oklepne enote na vadišču ob Stari Vrhniki. Obenem bo potekalo tekmovanje v plastičnem maketarstvu »TANKETA - 98«, katere pokrovitelj, v sodelovanju z Združenjem graditeljev plastičnih maket, je naša oklepna enota. Obli. uri bo prijateljsko nogometno srečanje med ekipama 54. OKMB in Nogometnim klubom Vrhnika, ob 13. uri pa košarkarska tekma med 11. BZV in Košarkarskim klubom Logatec. Naše skupno druženje se bo končalo ob 18.uri z Aronovimi viteškimi igrami (z Ranča Kaja in Grom). Vstop je prost, za parkiranje je poskrbljeno. Že v naprej se veselimo Vašega obiska. podpolkovnik Robert PUŠ, POVELJNIK VOJAŠNICE IVANA CANKARJA VRHNIKA 1NOTRANJSK 1 RADIO LOGATEC D.O.Ol D o □ <=> D 'Wo □ D^|>fJbss Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH ODDAJ Z NASLOVOM »99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE« ZA MESEC APRIL! — Humko, d.o.o., Bled — Maco, d.o.o., Idrija — LaMirage, Ljubljana & Škofja Loka — Avtotrade, Sinja Gorica — Optika Prime, Kranj — Mercator — Kmetijska za- 31. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE VRHNIKA V CANKARJEVEM DOMU Prizadevnost je treba pohvaliti V prejšnji številki Našega časopisa smo poročali o občinski reviji pevskih zborov na Vrhniki. Kakor smo obljubili, v tej številki objavljamo tudi strokovno oceno. Nastop pevskih zborov je pozorno spremljal in ga ocenil g. Karel Leskovec, strokovni svetovalec pri Zvezi kulturnih društev Slovenije, Napisal je naslednje: ZKD Vrhnika je 20. marca 1998 organizirala 31. občinsko revijo pevskih zborov. Osem vokalnih skupin je vrhniškim poslušalcem predstavilo svoje pevske dosežke. Ti so zbore in zborovodje nagradili z aplavzom in se jim tako oddolžili za požrtvovalno delo na področju zborovske poustvarjalnosti. Zaradi vse večje poplave popularne in ne vedno kvalitetne glasbe ima vokalna glasba posebno mesto pri vzgoji in duhovni rasti pevcev in poslušalcev. Tu izpostavljam vlogo zborovodij,.ki morajo pravilno izbrati program (skladbe s tehtnim sporočilom), interpretacijo le-tega, kar pa lahko dosežejo z veliko mero strokovnosti. S tem se vzgaja tudi pevska publika, ki postaja vedno bolj zahtevna in kritična, kakor tudi zbori in delo z njimi. Naj zapišem nekaj svojih opažanj, ki so se mi porodila ob poslušanju pevcev v Cankarjevem domu. MOPZ ŠTINGLC, zborovodja Stane Knap. Zbor je prišel iz sosednje borovniške občine. Zvok zbora je naraven in intonančno dokaj čist. Priporočam, da vztrajajo pri fantovskem petju, ker to v Sloveniji že izumira. Program je bil primerno izbran in lepo predstavljen. ŽPZ LIGOJNA, zborovodka Majda Smrke. V zboru sem slišal nekaj obetavnih glasov, ki bodo s točnej-šo intonacijo in z bolj doživeto interpretacijo odpravili pomanjkljivosti. Z vztrajnim in strokovnim delom bo zbor lahko dosegel vidnejše uspehe. MEPZ MAVRICA, zborovodka Darinka Fabiani. Zbor in zborovodka sta, sodeč po aplavzu, poslušalcem dobro poznana. Skladbe, ki so jih zapeli, so bile muzikalno in pevsko lepo oblikovane. Več pozornosti je treba posvetiti vokalni tehniki in številčno okrepiti moški del zbora. MEPZ DRENOV GRIČ - LESNO BRDO, zborovodka Mojca Oblak. Pevce tega zbora že nekaj časa poznam, s tokratnim nastopom pa so me prijetno presenetili s čistim in ubranim petjem. Rahel problem so neprimerni tempi. OKTET RASKOVEC, umetniški vodja Tone Jurjevčič. Oktet je vokalna skupina, ki je po svoji strukturi zelo deli-katna, saj mora biti vsak pevec tudi solist, kar zahteva od pevcev veliko pevskega znanja. Vse to so pevci dokazali z lepim zaokroženim nastopom, kar je rezultat strokovnega dela glasbeno prekaljenega mentorja. MEPZ IVAN CANKAR, zborovodja Lovro Grom. Da glasba ne pozna meja, dokazujejo pevci, ki prihajajo na vaje iz vrhniške in logaške občine in vadijo izmenično na Vrhniki ali v Logatcu. Zbor kaže veliko željo po petju, kar pa samo po sebi kljub zavzetemu druga, z.o.o., Logatec — Gostišče Ulovka, Zaplana nad Vrhniko — Unitas, Ljubljana — Casino, Ljubljana Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj program na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo — Šerif iz Oklahome —Ognjena Puščica — Jutranja Zarja in Večerni Zahod delu zborovodje za dobro petja ne zadošča. Z več pevske izobrazbe bi bil njihov nastop lahko prepričljivejši. MEPZ sv. PAVLA, zborovodka s. Boža Cotar. Zbor zajema pevce tudi iz drugih zborov, kar se ob strokovnem delu zborovodkinje dobro obrestuje. Zbor zveni polno in izenačeno. Skladbe so bile muzikalno lepo oblikovane. Priporočam, da zbor glede na pevski potencial poseže po zahtevnejših skladbah. ŽPZ CONCINITE, zborovodja Jože Furst. Zbor poznam s tekmovanja v Mariboru. Tokrat sem ga poslušal nekoliko pomlajenega, kar je zelo spodbudno. Najpomembnejše delo čaka pevke na področju zvoka (glasbena izobrazba). Tako bodo dirigentove zamisli bolj doživeto izražene. Program je bil skrbno izbran. Zbor je zapustil dober vtis. Občinska revija pevskih zborov je pokazala, da ima zborovska glasba veliko »oboževalcev« in se ni bati, da bi zamrla. Morda bi apeliral na moške pevce, saj v vrhniški občini ni moškega zbora. Osip moških zborov je čutiti tudi v širšem slovenskem prostoru. Na koncu naj pevkam, pevcem in njihovim mentorjem zaželim še veliko uspehov in lepih trenutkov pri njihovem plemenitem in »garaškem« poslanstvu. Delegacija švicarskih gostov na sprejemu na občini Obisk švicarskih gostov pri MPZ Ivana Cankarja Od 13. 4. do 16. 4. 1998 seje na Vrhniki mudila delegacija glasbenih strokovnjakov, ki so kot predstavniki Orkestralnega društva Dottikon iz Švice Mešani pevski zbor Ivana Cankarja. Obisk delegacije je bil namenjen seznanjanju, izmenjavi not in dogovoru o obisku zbora 23. 10. 1998 v Dottikonu v Švici. Program obiska je bil intenzivno pripravljen in vse dni zapolnjen. Sestavljen je bil tako, da je izpolnil nujni in najpomembnejši del razgovorov ter zabavni del, ko smo jim omogočili ogled dela Slovenije, pač glede na možnosti in razpoložljivi čas, saj vsega, kar smo želeli, ni bilo mogoče uresničiti. Uradni del razgovorov je potekal na Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, in sicer ob prisotnosti gostov iz Švice, z naše strani pa so bili prisotni ga. dr. Helena Hren - Vencelj, Marta Rijavec, predsednik zbora Ivana Cankarja, dirigent zbora ter kot prevajalec in organizator Igor Novljan. Razgovor je potekal v prijetnem vzdušju in se končal s popolnim zadovoljstvom. Istega dne zvečer so se gostje udeležili pevske vaje v dvorani Pavza. Zbor jim je zapel del svojega repertoarja, s katerim namerava nastopiti tudi v Švici. Naši gostje so bili zelo navdušeni in vidno ganjeni, saj melodije naših pesmi ugajajo švicarskemu ušesu. Na koncu vaje nam je gospa Senn zapela tudi kratko švicarsko ljudsko pesmico, za kar je požela velik aplavz zbora, kije bil na tej vaji praktično popoln. Po vaji smo se vsi skupaj v Gostilni Turšičmalo pozabavali in seveda peli. Vzdušje je bilo zelo prijetno in gostje so vedno znova izražali svoje čudenje in hvalo na vse, kar so doživljali. Bili so ganjeni nad domačnostjo, prijetnostjo in zabavnostjo vsega zbora. Vsredo, 15. 4., je goste sprejel in pozdravil župan Vinko Tom- šič, kjer so si izmenjali tudi darila. V nadaljevanju obiska smo jim pokazali Portorož, Cerkniško jezero, Bistro, Vrhniko, Ljubljano. Venomer so ponavljali, daje Slovenija kot Švica in da bodo še prišli na počitnice. Žal nam je, so dejali, da Slovenije Švicarji ne poznamo oziroma zelo malo in jo zamenjujejo za Slovaško. Zagotavljali so nam, da bodo v krogih svojih po-ananstev to neznanje odpravljali. Kot organizator pa želim napisati naslednje: na Vrhniki mi je bilo pravzaprav lahko organizirati 4- dnevni obisk Švicarjev. Pri vseh, kjerkoli sem kaj prosil, je bila podpora takojšnja, kar je znamenje, da ima kultura na Vrhniki še veliko, veliko podpore. Imenovati pa moram tiste, ki so obisk omogočili in našim gostom nudili svoje usluge. Najlepša hvala s strani zbora Ivana Cankarja in s strani švicarske delegacije: - Občini Vrhnika, g. županu Vinku Tomšiču - Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika - Športni zvezi Vrhnika - Comingu Vrhnika - Gostišču Povž Vrhnika - Gostilni Simon Vrhnika - Pizzeriji Boter Vrhnika - Gostilni Jurca Podlipa - Gostilni Močilnik Vrhnika - Pavzi Vrhnika - Primisu Vrhnika, d.d. - IUV Vrhnika Pa še nekaj! Po izjavi Švicarjev so vrhniški gostinci, pri katerih so gostovali, po kakovosti in strežbi že v Evropi, po količinah pa daleč pred njo. Prvi stik z Dottikonom smo uspešno prestali, sedaj pa čaka člane zbora Ivana Cankarja obveznost, da do oktobra resno in intenzivno vadijo, da bodo častno zastopali Vrhniko in Slovenijo ter ponesli našo pesem čez mejo. Verjamemo v uspeh. I.N. Ženski pevski zbor Concinite vas vabi Spet je leto naokoli in pevke ŽPZ Concinite z Vrhnike smo vam pripravile nov koncert, z novim programom in pod vodstvom našega novega dirigenta, gospoda Jožeta Fdrsta. Zborovodja slovenskega kot tudi mednarodnega slovesa, ki ga ljubitelji zborovskega petja gotovo dobro poznate, je sprejel izziv in se jeseni 1997 odzval našemu povabilu. Kot pevke s 15 - letno tradicijo nas najbolj veseli dejstvo, da smo po odhodu naše ustanoviteljice in zborovodkinje, gospe Darinke Fabiani, ostale skupaj. Danes torej prepevamo pod novim vodstvom, vendar v skoraj enaki sestavi in z našim starim imenom ter tako še naprej gojimo ljubezen do zborovske pesmi, ki nas druži in osrečuje že vrsto let. V obdobju, ki je pred nami, smo si zadale kar nekaj obsežnih projektov, od katerih je v prvi vrsti nakup novih oblačil. Zato bomo tokrat denar od prodanih vstopnic za koncert namenile izključno tej veliki investiciji. Verjamemo namreč, da gre pesem še lepše v uho, če je prijetna za oko. Sicer pa smo prepričane, da bomo tudi tokrat del veselja in zagnanosti, ki nas spremljata ob našem delu, uspele prenesti prav na vsakega poslušalca. Pridite in nam prisluhnite torej! Z veseljem vas pričakujemo v petek, 29.5.1998, ob 20. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. ŽPZ Concinite Vrhnika NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI - april 98 Vrhnika malo drugače V prejšnji številki smo precej pisali o lepo urejeni Vrhniki ter o številnih priznanjih, kijih Vrhnika kot mesto prejema. No, poklicalo nas je nekaj stalnih sprehajalcev v območju Močilnika in izvira Ljubljanice. Opozorili so nas, da je čisto ob izviru Ljubljanice v Močilnik na majhnem polotočku razna krama, od razbitih klopi, desk do odpadnih vej in dreves. Ta prostor je namreč zelo zanimiv za krajši počitek, srečanja mladine (kar smo tudi videli) in za ogled izvira Ljubljanice. Prostor smo tak tudi poslikali (slika zgoraj) in zvedeli, da bodo vsi leseni odpadki in polomljene klopi uporabljeni za prvomajski kres, ki ga je organiziralo društvo invalidov Vrhnika. Že postavljen kres smo res na večer pred 1. majem slikali (slika spodaj) in videli, da se je vsa nesnaga znašla v kresu. Mogoče je bolj zanimivo vprašanje, kdo čisti ta del Močilnika, vsaj tako so nas spraševali res samo anonimni telefonski klici. Videli pa smo tudi lepo očiščene poti in potke v okolici Močilnika, tako da red ni načelno vprašanje, ampak je zaskrbljujoče smetenje posledica dejstva, da so med nami tudi taki, ki se ravnajo po pregovoru: Kjer se osel valja, tam... ».S. mi Srečanje občanov in borcev v Ribiškem domu Območni odbor Združenja borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Vrhnika je v nedeljo, 26. aprila, pripravil tradicionalno srečanje občanov in borcev pri Ribiškem domu na Tojnicah na Vrhniki. Srečanje je bilo izpeljano tudi ob prazno- vanju državnega praznika — Dneva upora proti okupatorju, katerega se je udeležilo nekaj manj ljudi kot prejšnja leta, čeprav je bilo vreme zelo naklonjeno za izvedbo celotnega srečanja. Zbranim je spregovoril Franc Passetta, predsednik borcev Vrhnike in Borovnice, kateri je pozdravil vse prisotne ter poudaril pomen dneva 27. aprila, ko je bila v Ljubljani v Vid-- marjevi hiši ustanovljena takratna osvobodilna fronta, kije vodila upor proti okupatorju. Vse prisotne je na koncu pozdravil še župan Vrhnike Vinko Tomšič, oktet Raskovec pa je zapel nekaj partizanskih pesmi, nakar se je pričelo tovariško srečanje, kjer so se obudili marsikateri spomini na črne dni II. svetovne vojne. S. S. ••v-V'-YV'V-'V-'-v-'V'-v V--..-V Vv'YYV'VYVV''. #. Ob 40-letnici Cankarjeve knjižnice Cankarjeva knjižnica je bila ustanovljena 21. junija 1958. leta. Njeni začetki segajo sicer precej dalj nazaj, v dobo čitalništva. Delo vati je začela v leseni baraki IUV z 961.-imi od vsepovsod zbranimi knjigami kot Ljudska knjižnica pod vodstvom upokojenega učitelja g. Ivana Mich-lerja. Pomagal mu je g. Janez Smrtnik, sodeloval pa je tudi g. Viktor Grom. Septembra 1. T962 se je kot upravnica knjižnice redno zaposlila ga. Marija Iskrenovič, kije že oktobra selila knjižnico s 3.848 knjigami v večji prostor današnje KS in jo takoj začela urejati po sistemu UDK. Zaradi finančnih težav pa sta obe nekaj naslednjih let dobesedno životarili. Šele po 1. 1970 so se pogoji dela začeli izboljševati. Čez dve leti je bil uveden prosti pristop, kar je zelo povečalo obisk in izposojo. Zaposliti je bilo treba, po desetih letih, še eno knjižničarko. Plačevanje letne članarine namesto vsakokratne izposojnine 1. 1974 je v knjižnico privabila veliko mladine. Ob zaposlitvi tretje delavke so se začele ure pravljic za najmlajše, ki jih imamo še danes. Ob 100-letnici rojstva vrhniškega pisatelja se je knjižnica poimenovala po Cankarju. Z veliko prizadevanja seje 1. 1979 selila v prostorno novo zgradbo z ločenim oddelkom za mladino in za odrasle, kjer je še danes. Iz leta v leto pa je tudi tu opaziti vedno večjo utesnjenost. Pridobljen je bil že načrt za gradnjo prizidka, a je projekt padel v vodo. Izhod iz prostorske stiske je širitev v sosednjo trgovino IUV, za katero se na Občini že dalj časa zavzemajo. Rešen bi bil problem vsaj čitalnice, ki je knjižnica praktično nima, prostor pa bi služil tudi za organiziranje prireditev. Zaživela bi lahko tudi domoznanska zbirka, za katero zdaj ni ne prostora, ne kadra. Čeprav nas je zadnja leta zaposlenih sedem delavcev, je to še vedno pod normativom glede na naše pogoje dela. Na obstoječo zalogo preko 50.000 knjig smo npr. lani izposodile na dom 110.976 enot knjižničnega gradiva 46.673 - im obiskovalcem, pa šc 73.520 enot za uporabo v knjižnici. Obisk in izposoja vsako leto kar lepo naraščata.Vpisanih imamo 7.043 bralcev, od tega 451 na novo v lanskem letu.Vse večje mladine, ki išče gradivo za razne naloge. Ker priročnikov in dražjega gradiva iz priročne knjižnice ne izposojamo na dom, morajo bralci vse to pregledati v knjižnici oz. jim gradivo fotokopiramo. Zelo veliko časa nam je vzel prehod na računalniško poslovanje. Komaj smo se med prvimi knjižnicami prebili do avtomatizirane izposoje po enem predpisanem programu, že se moramo preusmeriti na nov, ponovno od MZK sprejet vseslovenski program Cobiss. To pa nam bo vzelo, pri sedanji kadrovski zasedenosti, še ve-liko-časa in sredstev, seveda predvsem na račun naših uporabnikov. Novih zaposlitev namreč ni, pomagamo si z delom preko študentske organizacije, pred kratkim pa smo dobili zaposlitev preko javnih del; prostorska stiska je vse večja, sredstva za nakup gradiva, ki jih dobivamo od MZK in od Občine pa ne zadoščajo več za nakup vse dražjega in vedno bolj iskanega gradiva.. Srečo imamo, da imajo na Občini posluh za knjižnico in nam redno nakazujejo vsa dogovorjena sredstva, s čimer se druge knjižnice še zdaleč ne morejo pohvaliti. Cankarjeva knjižnica je že od 1. 1962 matična knjižnica za vrhniško občino. 1972. 1. se ji je priključila knjižnica Borovnica in bila njena enota do 1.1.1997, ko se je osamosvojila. L. 1975 je začelo delovati izposojevališče na Logu, 1992 pa še v Dragomerju. Zaradi premajhnega obiska smo obe izposojevališči zaprli. Delovale so tudi potujoče kolekcije. Danes posojamo knjige Domu upokojencev in Vojašnici. Članarine za posameznike nimamo, ker se želimo držati mednarodnih priporočil o brezplačni knjižnici, kije tako dostopna vsakemu. Ze od 1984. leta vse več podjetij plačuje kolektivno članarino za svoje delavce. Zadnja leta je sodelovanje zaradi krize začelo pešati, vendar brez njihove pomoči ne moremo nadaljevati zamisli. Zato si letos ponovno prizadevamo nadaljevati 14. letno tradicijo in pridobiti za kolektivno članstvo tudi manjša podjetja in obrtnike, vse v dobro uporabnikov. Ti si tako lahko v knjižnici, na mladinskem oddelku kot na oddelku za odrasle, brezplačno izposojajo vse knjižnično gradivo: knjige za tri tedne, z možnostjo podaljšanja še za eno dobo, tudi po telefonu, razen del za obvezno šolsko branje; video kasete in zgoščenke za dva dni ter računalniške zgoščenke za 5 dni. Neknjižnega gradiva ne podaljšujemo. Za prekoračitev izpo-sojnega roka zaračunavamo zamudnino: za odrasle 15 SIT na dan za knjigo, za mladino 5 SIT, za neknjižno gradivo 150 SIT oz.400 SIT na dan. Naročenih je 140 časnikov in časopisov, katerih zadnje številke niso za izposojo. Našim članom sta na voljo, zaenkrat le občasno zaradi prešibke linije, tudi dva računalnika za internet. Član knjižnice postane lahko vsak, ki sc vpiše in dobi izkaznico, brez katere si ne more izposojati gradiva. Odrasli plačajo ob vpisu 200 SIT. Občani.drugih občin, katerih podjetje ni kolektivni član, pa zaenkrat sami plačajo letno članarino v znesku 1200 SIT. Knjižnica je odprta: oddelek za odrasle: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, mladinski oddelek : od 10. do 18. ure, v sredo do 16. ure, ob sobotah je zaprto; ob sredah je ob 17.uri Cicibanova urica za predšolske otroke Postanite in ostanite naš član, obiskujte knjižnico, koristite naše usluge, pa tudi potrpite z nami, če kdaj ne boste deležni, zaradi obilice dela, vse pozornosti in zadostne pomoči. Lepo pa ste že danes vabljeni v nedeljo, 21. junija v Cankarjev laz na praznovanje 40 -letnice. Za ugled Cankarjeve knjižnice, ki ga ta danes ima, gre velika zahvala dolgoletni, pred letom in pol upokojeni ravnateljici, ge. MARIJI ISKRENOVIČ, kije vseh 34 let vodenja dobesedno živela za knjižnico, za njen obstoj in razvoj in jo vseskozi bogatila s svojimi izvirnimi idejami in dejanji. Ivanka Voljč ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE ZGODOVINE Bober, bizon, medved in drugi barjanski prebivalci Ozemlje Ljubljanskega barja je bilo v času ledene dobe (pleistocena) vedno izven območja, ki gaje pokrival led. Ledena odeja je uklepala zlasti alpsko območje, tako so bili najbližji ledeniki v Zgornjesavski dolini in v Kamniških Alpah, morda tudi na Nanosu in Snežniku. Barje z zaledjem pa je bilo, čeprav hladnejše kot danes, ves čas kopno in poraslo, zato so si na njem poiskale dom številne živalske in rastlinske vrste. Večino kostnih ostankov ledenodobnih sesalcev so našli v jamskih nahajališčih, skupaj z ostanki orodij takratnega lovca, ali v gramoznicah. V glinokopu viške opekarne so tako našli če-ljustnico staropleistocenskega losa, v bivši Petri-čevi opekarni na Vrhniki pa so naleteli na rogovje tundrskega jelena. Skupaj s kulturnimi ostalinami so bili najdeni živalski ostanki jelena, divjega prašiča, srne, tura (danes že izumrlega divjega goveda), vidre, jazbeca ter celo bobra, volka in medveda. Odkrili so, da so Mostiščarji že udomačili nekatere živali, kot so barjansko govedo, domači prašič, ovca in domači pes. Tudi ptice so bile pogoste prebivalke barskega jezera: Ob koliščih so našli ostanke kormora-nov, pelikanov, štorkelj, divjih gosi, močvirske race, žlabravke, nemega laboda, žerjava in drugih. Da je bilo v tedanjem času na Barju veliko plena, pa priča najdba pravega, pravcatega orla. Nekatere živali so se v našem okolju ohranile še dolgo po poledenitvah. Bober je tako na Barju živel še v rimski dobi, saj poročajo o njegovih kostnih ostankih iz Emone. Turi in bizoni so se obdržali še dlje, vse do prihoda Slovencev, kar spričujejo številna krajevna imena, kot so Turjak, Turjanci, Turiška vas in Bizovik. Za losa domnevajo, da se je obdržal vse do srednjega veka. Od sesalcev, ki so sedaj že izginili iz naših krajev, pa so se najdlje ohranili risi; zadnjega so ubili v začetku druge polovice prejšnjega stoletja, piše Jernej Pavšič v svojem vodniku po Ljubljanskem barju. Zgodovinopiscc Josip Novak pa je že v začetku stoletja zapisal, daje bil plen lovca nekdaj izredno bogat, saj so se po barjanskih gozdovih skrivali srne, jeleni, losi,, divji in šotni prašiči, orjaški pravoli, turi in bobri. PEDIKURA tel. 752 530 Ljubljanske meta-Znanstvena fantas- STROKOVNA LITERATURA Angleški popotnik: slovarček Barry, R.: Teorija o skoraj vsem Bistro glavo varuje čelada Bovo, E.: Korenine srednjega veka Buharaev, R.: Kazan Burns, D.D.: Kako smo lahko srečni in zadovoljni Chomsky, N.: Somrak demokracije Cibic, R.: Spomini Slovenca v tujski legiji Cotič, M.: Igrajmo se matematiko Golinelli, P.: Pozni srednji vek Jamnik, A.: Liberalizem in vprašanje etike Jesenovec, A.: Književnost na maturi '98 Kladnik, D.: morfoze Kordigel, M.: tika Kos, J.: Postmodernizem Lam, K.C: Tehnika prijetnega bivanja Macmanners, H.: Vodnik za pustolovce Moore, T.: Nega duše Mrhar, P.: Spoznavajmo Javascript Nace ima dolgevtace Naparstek, B.: Sesti čut Nov lunin koledar za vsa vrtnarska opravila Pavlovif, Z.: Slabo ravnanje z otroki v Sloveniji Perspektive sodobne varnosti Remic-Jager, V.^ Slovenski jezik Stanonik, M.: Štiri matere - ena ljubezen Stres, A.: Cerkev in država Strle, A.: Teologi za prihodnost Šematizem ljubljanske nadškofije Stepic, L.: Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako teška? Vidrgar, A.: Glina Zalar, Z.: Osnove elektrotehnike 1 Žorž, B.: Stiska je lahko tudi izziv LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Anderson, K. J.: Ruševine Beckford, W.: Vathek Birch, B.: Louis Braille Bizjan, L: Ogovarjanje deklet na ulici Blažič, J.: Eksil Brown, P.: Charlie Chaplin Courtney, J. : Sir Peter Scott Doyle, R.: Ženska, ki seje zaletela v vrata Drakulif, S.: Okus po moškem France, A.: Kuhinja pri kraljici gosji nožici Garcia Marquez, G: Poročilo o ugrabitvi Jaklič, F.: Ižanci gredo! Jančar, D.: Prikazen iz rovenske Macdonald, F.: Helen Keller Matičič, N.: Med lučjo in temo Novak, M.: Karfanaum ali as killed Pahor, B.: Spopad s pomladjo Pollard,M.: Maria Mantessori Prežeren, F.: Gedichte Pretnar, T.: Prešeren in Mickiewicz : o slovenskem in poljskem romantičnem verzu Sivec, I.: Krvava grajska svatba Sket, J.: Miklova Zala Tank Trgovina z lepoto Važte, L: Mejaši Vrbovžek, B.: Sredi navadnega dne Walters, M.: Ledenica Žužek, B.: Pozno popoldne LEPOSLOVJE ZA MLADINO Agard, J.: Zvitomir Zajec: Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi Baumgart, K.: Tinček ni zajček Blake, Q.: Zelena ladja Brezina, T.: Noč Vampirjev bele klobasice Brisou- Pellen, E.: Knjižničarjeva velika ljubezen Carre, C: Peklenski večer Disney, W.: Anastazija Doskočilova, H.: Krtek in orel Gantschev, L: Kje je krtek? Golob, B.: Vejica, nagajiva smejica Hawkins, C: Tomi in prijatelji na dirki Joly, F.: Nori na nogomet Latting- Ehlers, L.: Potovanje s kanujem Mal, V.: Ime mi je Tomaž Muck, D.: Blazno resno slavni Muck, D.: Fonton Orlev, V.: Žival iz mraka Peroci, E.: Povestice tik tak Pinguilly, Y.: Teden na pokopališču Piquemal, M.: Mali oblak Sepulveda, L.: Zgodba o mačku, ki je naučil galebko leteti Starman, J.B.: Sinja pravljica Štampe- Žmavc, B.: Muc Mehko-žapek Thabet, E.: Radovedni Amir Thies, P.: Vrnitev čarovnikov. VanCleave, J.: Astronomija za vsakega otroka Wilkes, A.: Moj prvi slikovni besednjak Kje je krtek? Golob, B.: Vejica, nagajiva smejic OBČNI ZBOR OBMOČNE ORGANIZACIJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB VRHNIKA V letu 1998 precej izletov V Cankarjevem domu na Vrhniki je bil v sredo, 15. aprila 1998, občni zbor območne organizacije Združenja borcev in udeležencev NOB Vrhnika. Zbora so se udeležili delegati krajevnih združenj Vrhnike in Borovnice, delegati skupnosti borcev, ki imajo na območju svoj domicil, in člani Izvršnega in Nadzornega odbora. Zbranim je poročilo o delu v letu 1997 podal predsednik območnega odbora Franc Passet-ta ter med drugim poudaril: »Območni odbor ZB NOB Vrhnika se je v tem času sestal dvakrat. Na obeh sestankih je predsednik območnega odbora poročal o delu RO ZZB NOB Slovenije in predstavil analizo političnih sprememb v zadnjem letu v Republiki Sloveniji glede na vrednotenje NOB. Odnos je nekaj boljši pri vseh strankah, razen pri skrajno desnih. Na seji odbora, ki je bila posvečena predvsem pripravam na komemoracije ob Dnevu mrtvih, je predsednik dal tudi poročilo o stabnju grobnice na Drči ter o poteku obnovitvenih del. Pregledali smo tudi seznam spomenikov in spominskih obeležij, ki jih je nujno obnoviti. Ta seznam smo nato posredovali občinskim svetnikom in županu občine Vrhnika, da bodo vključeni v proračun za leto 1998. V tem času je dal odpoved na svojo dolžnost predsednik KO ZB NOV Verd, vsled bolezni. Vsi člani pa so se priključili KO ZB NOV Vrhnika. Posamezni člani predsedstva so bili zadolženi za pripravo razstave 1997 in prav tako za razstavo 1998. Prav tako so bili zadolženi za spremljanje obnovitvenih del na grobnici na Drči ter za povezavo z županom in Zvezo kulturnih organizacij na Vrhniki. Udeležili so se tudi skupščin KO ZB NOB, in sicer na Vrhniki, v Borovnici in na Stari Vrhniki. Druge KO ZB letnih skupščin niso sklicale. Imele so samo stik s posameznimi člani ob pobiranju članarine. Ob analizi prireditev, ki smo jih organizirali v lanskem letu, smo ugotovili, daje bil obisk izjemno dober. Ob otvoritvi razstave Tisk zrcalo vojne je bilo prisotnih preko sto ljudi. Tudi kasneje je bilo za Vrhniko veliko obiskovalcev razstave. Veseli smo, da sije tako ob otvoritvi, kakor tudi kasneje, to razstavo ogledalo veliko mlajših ljudi. Koncert PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA je bil lepo obiskan kljub izredno slabemu vremenu, ki je bilo »nemogoče« prav uro pred pričet-kom. Dvorana je bila kljub vitve knjige PESMI UPORA. Zlasti so bili presenečeni založniki, zaradi tako množičnega zanimanja za to pesem. Zadovoljni smo, še prav posebno zato, ker seje teh prireditev udeležilo tako veliko število občanov, ki niso naši člani. Dobro so obiskani tudi vsi izleti, kakor tudi vse proslave, ki se jih udeležujemo izven Vrhnike. Tako so bile dobro obiskane svečanosti in spominske prireditve: Dražgoše, Podljubelj, Novo mesto, Nova Gorica, Go-nars.« Članom zbora je bil predstavljen tudi program dela za leto 1998, ki pa sloni predvsem na družbenem druženju na številnih izletih po Sloveniji. Tako so soglasno sprejeli poročila in program, ki obsega naslednje izlete in stalne aktivnosti: 23. maja: Izlet po Notranjski 13. junija: Udeležba na spominski slovesnosti in komemo-raciji ob obletnici osvoboditve taboriščnikov Podljubelj — Tržič 28. junija: Udeležba na prireditvi — z mednarodno udeležbo — V Beli krajini — 55-obletnica partizanskega sodelovanja z za- vezniki »NASI ZAVEZNIKI« Metlika 12. in 13. septembra: Obisk Raba in udeležba na proslavi osvoboditve Raba in spominska svečanost za umrlimi na tem otoku 1. oktobra: Udeležba na proslavi ob 55-letnici Kočevskega zbora — Zbora slovenskih odposlancev 10. oktobra: Izlet po Prek-murju 18. oktobra: Recital proze Karla Grabeljška — Gabra ob obletnici rojstva 1. novembra: Komemoracija na Drči in pred krajevnimi spomeniki, polaganje vencev in cvetja na grobišča in spominska obeležja Konec decembra obisk in obdaritev članov ZB NOB v Domu upokojencev na Vrhniki. Stalne aktivnosti skozi vse leto: — spremljanje veteranske zakonodaje in realizacija zakonskih določb, — stalni kontakt z referentko za borčevska vprašanja na Upravni enoti, — obveščanje članov z morebitnimi spremembami in dopolnili oziroma novitetami, — spremljanje stanja grobov in grobišč in dogovor z obema županoma za sanacije, — sodelovanje s Slovensko vojsko, veterani 91, veterani Sever, društvom izgnancev, društvom vojaških invalidov, — še naprej pošiljati čestitke za pomembnejše življenjske obletnice, — obveščati člane in občane o prireditvah iz programa, o akcijah pisati tudi v Naš časopis in morda tudi v druga občila, — sodelovati pri pogrebnih svečanostih naših članov, če svojci to žele in toliko, kolikor žele, — širiti knjige, ki govore o pesmi ali prozi o naši borbi, — sodelovati pri akcijah in prireditvah, ki jih organizira GO ZZB NOB Slovenije, —. nadaljevati z vključevanjem mlajših članov v naše združenje, — ohranjati stike z domicilni-mi odbori enot, ki imajo domicil v naši občini, — sodelovati s sekcijami, ki so vključene v rtaši Območni organizaciji (vojaški upokojenci in vojaški invalidi). S. S. Delovno predsedstvo, ki je vodilo občni zbor območnega odbora. Dogodke v letu 1943 je nanizala Marija Pečan iz Muzeja novejše zgodovine, kjer so vsi razstavljeni eksponati tudi shranjeni. Otvoritve razstave »Vrhnika v letu 1943« so se udeležili številni udeleženci vojne za Slovenijo. Razstava Vrhnika v letu 1943 Delegati občnega zbora Združenja borcev in udeležencev NOB Vrhnika. Območni odbor združenja borcev NOB Vrhnika in Zveze kulturnih organizacij Vrhnika sta v mali dvorani Cankarjevega doma pripravila razstavo VRHNIKA v letu 1943. Otvoritev razstave je bila v petek, 24. aprila, udeležilo se jo je lepo število borcev NOB in ostalih občanov Vrhnike. Za kulturni program je poskrbela pevka Spela Petkovšek, na klavirju pa jo je spremljala Helena Keršmanc. Glasbenici sta bili deležni lepega in krepkega aplavza. Na razstavi so različni dokumenti, načrti, skice in slike Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane, še posebno paje zaživela s pomočjo gospe Marije Pečan, ki je razstavo tudi predstavila in nanizala dogodke na Vrhniki v času vojne v letu 1943. Takrat je Vrhnika imela dvakrat manj prebivalcev kot danes. Pisalo se je tretje leto vojne in do septembra je bila okupirana pod Italijo kot del »Ljubljanske pokrajine«, nato pa pod Nemci kot del nemške operacijske cone »Jadransko primorje«. Leto 1943 je bilo po koledarskih podatkih povprečno leto, zima zelo ostra, poletje pa vroče in dolgo. Iz pričevanj o dogodkih v letu 1943, ki jih je predstavila Marija Pečan, predstavnica Muzeja novejše zgodovine Ljubljana ob otvoritvi razstave, pa vam jih nanizamo le nekaj: «12. februarja 1943 je oddelek italijanske vojske pripeljal na Čelešnikove njive v Veliki Ligojni 8 talcev med njimi tudi ujetega partizana - pesnika Ivana Roba. Vseh osem so postre-lili. Dolomitski partizani, med katerimi so bili tudi Vrhničani, so v noči med 21. in 22. februarjem 1943 napadli postojanko vaških straž na Korenem nad Horjulom in v začetku marca še Žažar. Zaradi močno utrjenih postojank, slabe oborožitve partizanov in tudi bližine italijanskih tankov se jim akcija ni posrečila. Pozimi 1942/43 so pripadniki vaških straž odkrili bunker vrhniškega komiteja Komunistične Akcija čiščenja okolja je bila tudi v samem Starem Malnu. Iz bazena se očistil celotno nesnago v bazenu, ki seje nabrala od celega leta. Tako, če osvežujoča kopel. je spustila voda in najemnik koče je bodo poletni meseci topli, bo možna S. S. partije Slovenije v gozdu nad Podčelom in ga 23. februarja napadli; vendar so se uspeli vsi iz bunkerja kljub nekaj ranjenim rešiti. 7. marca 1943. je komandant posadke vaških straž na Vrhniki poveljstvu XI. armadnega zbora v Ljubljani poslal pismo, v katerem je sporočal, da je v njegovi posadki »mnogo nezanesljivih« ljudi. Poseben seznam nezanesljivih podoficirjev in vojakov, ki ga je pismu priložil, je vključeval 91 imen. Tako je ovadil kar polovico svojega moštva. Ljubljanski vrh je bil vsa vojna leta križišče partizanskih poti, ki so vodile na Primorsko, v Dolomite in n Dolenjsko. Zato je bila že jeseni 1942. tu postavljena kurirska postaja TV 17. Tudi v letu 1943 je vzdrževala zvezo s sosednjima postajama TV 10 v Iški in TV 2a v Kališah pa tudi s TV 2 v Dolomitih. Ta postaja je delovala z občasnimi prekinitvami vse do leta 1945. Osvobodilno gibanje v vrhniškem okrožju je bilo pomladi in poleti 1943. organizacijsko povezano v štiri rajonske odbore: Vrhnika, Borovnica, Logatec, Horjul, maja pa je bil priključen še rajon Dobrova in kasneje tudi Rovte. Aktivisti Osvobodilne fronte vrhniškega okrožja so se v začetku 1943. leta zadrževali okrog Podlipske doline in Stare Vrhnike. Zaradi varnosti so se ves čas selili. Nekaj časa so prebivali pod Železnikom, nato po obronkih Razorske doline, teden dni celo v Koritih pri Stari Vrhniki. Sredi marca so se preselili v gozdove okrog Ljubljanskega in Bukovega vrha. Novembra pa so si skopali zemljanko (bunker) blizu Podčela in tam uredili sedež okrožnega in rajonskega odbora Osvobodilne fronte. V njem so imeli radijski sprejemnik in ciklostilni stroj za tiskanje letakov ter radijskih poročil. Uporabljali so ga do konca vojne. 19. aprila 1943. je v poročilu vrhniške OF na višjo instanco zapisano: »Ustanovili smo SPZZ (Slovensko protifašistično žensko zvezo) in ZSM (Zvezo slovenske mladine) na Vrhniki.« V ženski zvezi je kmalu delovalo 80 žensk, do konca leta pa že 125. Krajevni odbori so bili po vaseh: Stara Vrhnika, Verd, Bistra in Podgora, v sami Vrhniki pa so bili odbori ženske zveze na Stari postaji, Vasi in v Hribu. Ženske so pomagale zbirati hrano, obleko, sanitarni material, denar, razpečevati osvobodilni tisk... Pripadniki vaških straž so si ves ta čas prizadevali uničiti aktiviste Osvobodilne fronte, ker so uvideli, da OF hitro pridobiva ljudi za gibanje. Po smrti vrhniškega dekana Janeza Burmka je prišel 10. avgusta 1943. na Vrhniko dekan Franc Milavec. Z njegovim prihodom se je še poostril prepad med pristaši in pripadniki osvobodilnega gibanja ter stranjo, ki je kolaborirala z okupatorji. 26. avgusta prispejo na Vrhniko nemške čete, 27. avgusta zasedejo šolsko poslopje. Kma- lu nato zavarujejo Stampetov most in postavijo zasede okrog Vrhnike. Italijanskim vojakom niso več zaupali, Vrhnika pa je bila pomembno železniško vozlišče. 8. septembra 1943. je italijanska vlada razglasila brezpogojno vdajo svojih oboroženih sil zaveznikom. 11. septembra 1943. je Glavni štab slovenske partizanske vojske razglasil splošno mobilizacijo za orožje sposobnih Slovencev, od 17. do 45. leta starosti. Vrhničani so prostovoljno vstopali v partizanske vrste: 20. septembra se je 30 prostovoljcev priključilo 3. bataljonu Tomšičeve brigade. Istega dne je Izvršni odbor OF izdal razglas o razpisu volitev za Zbor odposlancev slovenskega naroda. V vrhniškem okrožju (razen v delu logaškega rajona) volitev zaradi nemških vojakov niso mogli izvesti. Zato so bili za vrhniški del okrožja za odposlance določeni trije aktivisti. Na Zavrhu nad Borovnico je bila italijanska protiletalska postojanka, ki se 10. septembra 1943. še ni predala. Janez Sta-novnik, takrat član poverjeniš-tva Osvobodilne fronte za Notranjsko, ki se je trenutno zadrževal na kurirski postaji TV 17, se je šel z italijanskimi vojaki pogajat o predaji orožja partizanom, vendar so se začetni obetajoči pregovori tragično končali za partizanskega kurirja, ko se je vmešala nemška vojska. Ob kapitulaciji Italije so bili pripadniki vaških straž pred razpadom. Nekaj jih je odšlo domov, nekateri so se zatekli v varstvo nemškega okupatorja. Iz vseh okoliških postojank (razen iz Rovt) so se spustili na Vrhniko in Verd. Okrožni odbor OF z Vrhnike je sporočil izvršnemu odboru na osvobojeno ozemlje 26. septembra 1943., da se je na Vrhniki skoncentriralo okrog 300 belogardistov in približno toliko tudi na Verdu. V »Ljubljanski pokrajini« je nemška vojska skupaj z domačo reakcijo ustanovila Slovensko domobransko legijo. Na Vrhniko je bil postavljen II. bataljon domobranske legije. Kjer železniška proga prečka avtocesto Vrhnika - Postojna (2 km zahodno od Verda), stoji most, ob katerem so kar tri partizanske divizije preizkušale svoje bojne spodobnosti - Stampetov most. Štiri brigade XIV. divizije so 14.10.1943 napadle dobro zavarovani most. Po hudem boju in nekaj hrabrih juri-ših ga je Tomšičeva brigada zavzela in omogočila delo minerski skupini. Porušili so dva oboka mostu in tako za 14 dni ustavili ves promet na progi. Jesen in zimo 1943. je zaznamovala velika nemška ofenziva, ki je bila nadaljevanje ofenzive bivši »Ljubljanski pokrajini«. Občutili sojo tudi Vrhničani.« Pričujoča razstava je bila odprta do 6. maja in si jo je ogledalo kar precej občanov Vrhnike, saj je poskušala spomniti na marsikateri dogodek, ki se je dogodil v tem vojnem letu Vrhnike. N.Č. Novice iz vojaškega življenja Prisegla 3. generacija vojakov V vojašnici na Vrhniki je bila v petek, 17. aprila, svečana prisega 3. generacije mladih vojakov, ki bodo na Vrhniki enovito služili cel vojaški rok. Okoli 350 mladih fantov iz cele Slovenije je v vojašnico na Vrhniko prišlo konec meseca marca. Po prvih spoznavanjih z vojaškim načinom življenja in usposabljanja je sledila prisega. Na svečanost je prišlo veliko število staršev, prijateljev in de- klet, da je bila Vrhnika zopet zasedena s številnimi avtomobili registrskih tablic cele Slovenije. Slavnostni nagovor je imel polkovnik Boris Ožbolt, načelnik Oddelka za usposabljanje GS SV. Spregovoril je tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je vse vojake in njihove svojce pozdravil in zaželel lepo bivanje na Vrhniki. Za kratek kulturni program je poskrbel oktet RAS-KOVEC. Podpisovanje svečane prisege se je nato nadaljevalo v notranjih bivalnih prostorih vojakov, ker je bilo slabo vreme. Vojaki so staršem in ostalim še pokazali svoje prostore ter z njimi odšli na prost vikend na domove. S. S. Podpis prisege je moral potekati v notranjih prostorih, ker je dež krojil svečanost. V vojašnici na Vrhniki nov poveljujoči Že pred prihodom nove 3. generacije vojakov v vrhniško vojašnico je bila pred zborom stalnih vojakov, podčastnikov in častnikov izpeljana kadrovska zamenjava v vodstvu vojašnice. Zaradi odhoda dosedanjega poveljnika vojašnice Petra Palčiča na novo delovno dolžnost, je trenutno povelje- vanje, do imenovanja novega poveljnika, prevzel dosedanji namestnik poveljnika major Vlado Kovačič. Dosedanjemu poveljniku Petru Palčiču se v imenu uredništva zahvaljujemo za resnično dobre odnose in prijateljske stike in mu na novi dolžnosti želimo še nadaljnjih delovnih uspehov. Majorju Vladu Kova-čiču (na sliki) pa tudi želimo na sedanji novi dolžnosti veliko uspeha in še naprej dobrega informacijskega sodelovanja, saj smatramo, da mora slovenska vojska biti še bolj odprta in večkrat predstavljena v naših občinskih medijih. S. S. Dan odprtih vrat vojašnice Ivana Cankarja Še posebno razveseljuje vsakoletna velika udeležba najmlajših maketarjev, saj lahko na tekmovanju primerjajo svoje izdelke z drugimi vrstniki, od starejših pa lahko dobijo veliko koristnih nasvetov in informacij. Marsikdo namreč meni, da je sestavljanje maket povsem nezahtevno opravilo ali hobi, vendar je treba v izdelavo posnetka orginala nekega vojaškega vozila ali dogodka na bojišču (diorama) vložiti veliko znanja in vedenja o samem vozilu ali časovnem obdobju, ki ga dogodek predstavlja. Poleg tega je treba osvojiti kar nekaj tehnik in spretnosti pri barvanju in upodobitvi končnega zunanjega videza izdelka. Na splošno maketarstvo s področja vojaštva vključuje vsa zgodovinska obdobja od antičnih časov pa do danes v merilih gradnje od 1/72, 1/35 do 1/15, Vrhnika in Borovnica. S svojim delovanjem, v skladu s statutom ZVVS, je hkrati odprt za vse veterane vojne za samostojno Slovenijo z območja z interesom, da bi se le-ti z včlanitvijo v čim večjem številu povezali v skupnih hotenjih in sporočilih. Bili smo med prvimi pobudniki čimprejšnjega prehoda na bolj demokratično organiziranost znotraj ZVVS, ki edina omogoča dokaj reden stik med članstvom in ustvarja odnos, da izvoljeni delujejo predvsem za organizacijo v celoti. V ta namen smo doslej organizirali precej srečanj veteranov ob spominskih datumih in na krajih pomembnih dogodkov med vojno. Prireditve Dan odprtih vrat so postale sestavni del slovenskega družabnega življenja dobršnega dela izobraževalnih ustanov (šol, falkutet, inštitutov...), podjetij, vojašnic in tudi najviš- delimo pa ga na štiri discipline: K-l: Samostojne figure vseh zgodovinskih obdobij, K-2: Vojaška vozila in sredstva, K-3: Vinjete (prikaz nekoliko večjega dogodka). Kot najzahtevnejše lahko opredelimo gradnjo dioram in vinjet, saj mora ma-ketar obvladati izdelavo vseh sestavnih delov, kot so figure (vojaki, civilne osebe, živali...), vojaška vozila in sredstva (tanki, avtomobili, topovi, konjske vprege...) ter okolico z zgradbami in vegetacijo. Vse pa mora biti smiselno vkomponirano v predstavitev nekega izmišljenega ali posnetka resničnega dogodka. Ob tej priložnosti bi se rad najlepše zahvalil poveljstvu in pripadnikom 54. OKMB za pomoč pri organizaciji tekmovanja v preteklosti z željo po enako uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje. Vsi maketarji in ljubitelji ma-ketarstva vljudno vabljeni na TANKETO 98.« Predstavnik Območnega odbora ZZVS Vrhnika-Logatec g. Jože Molk: »Območni odbor ZVVS Vrhnika-Borovnica organizira aktivnosti in zastopa člane ZVVS z območja občine jega zakonodajnega telesa naše države. Tudi pripadniki Vojašnice Ivana Cankarja ne stojimo križem rok. Tako kot že zadnje štiri leta bomo tudi letos, v sklopu majskih občinskih dnevov (Cankarjevi dnevi), organizirali takšen dan. Osnovni namen bo okoliškemu prebivalstvu predstaviti vojaško usposabljanje vseh enot v vojašnici (54. OKMB, 11. BZV, 1/9 RBR ZO in 16. BNZP), bojno opremo, s katero smo opremljeni, bivalne in učne objekte, v katerih nabiramo nove moči in znanje. Da bi pritegnili čim širšo civilno družbo, smo tudi tokrat za popestritev dneva povabili nekaj zanimivih gostov, ki bodo skupaj z nami pripravili nekaj sočasnih zanimivih prireditev. V želji, da bi nadaljevali dosedanje dobro sodelovanje z Zvezo vojnih veteranov Slovenije Vrhnika-Borovnica, smo našim veteranom tega dne odstopili jedilnico za njihovo srečanje za tako imenovani redni letni zbor. Seveda ne gre brez tradicionalnih starih znancev - plastičnih maketarjev vseh generacij, ki že vseskozi sodelujejo z nami in z veliko vnemo pripravljajo tekmovanje plastič- nih maket, ki bo potekalo v vojaškem klubu. Ob koncu Dneva nam bodo svojo izurjenost prikazali predstavniki Ranča Kaja in Grom s t.i. Aronovimi viteškimi igrami. Seveda ne bomo pozabili na šport; pomerili se bosta nogometni ekipi 54. OKMB in Usnjar z Vrhnike ter košarkarji 11. BZV z ekipo iz Logatca. Pričakujemo zagrizene športne igre, kjer bodo številni navijači bodrili svoje ekipe do željene zmage. Omeniti je treba, da bodo vsi nastopajoči sodelovali brezplačno. Prvič doslej bomo med obiskovalce (če bodo želeli) razdelili anketne liste z vprašanji o mnenjih, povezanih s prireditvijo. Ob nastajanju tega zapisa smo predstavnika Združenja graditeljev plastičnih maket, g. Andreja Kogoja, in člana Območnega odbora ZVVS Vrhnika-Borovnica, g. Jožeta Molka, zaprosili, naj nam v nekaj besedah predstavita svoji dejavnosti. Predstavnik Združenja graditeljev plastičnih maket g. Andrej Kogoj: »V okviru Dneva odprtih vrat vojašnice Ivan Cankarja bo letos že tretjič potekalo tekmovanje v plastičnem maketar-stvu TANKETA, ki ga skupaj organizirata Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije iz Ljubljane in 54. OKMB. Že tretje leto zapored bo v. Vojašnici Ivana Cankarja, na povabilo poveljstva 54. OKMB, potekalo tekmovanje in druženje plastičnih maketarjev z območja oklepne tehnike in vojaštva. V okviru tekmovanja in Ijeni v odbor svojemu članstvu poročajo in prejmejo od zbora nove zadolžitve, pa tudi kritiko za nazaj. Za letos in za vnaprej smo uspeli pridobiti gostoljubje za to srečanje v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki. Letošnji, 6. letni zbor bomo organizirali na Dan odprtih vrat te vojašnice, kar nam je še posebno ljubo. Veterani jo namreč dobro poznamo, saj smo v njej med vojno nadzorovali nasprotnika, po vojni pa smo jo prevzemali in varovali ter končno oddali v dobre roke tehnično zahtevnih enot SV. Na zboru bomo poleg rednega pregleda lastnih aktivnosti spregovorili o stanju ZVVS in o Zakonu o veteranih, se seznanili s sklepi Pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana-okolica z dne 17. 4. 1998 in opravili nadomestne volitve predsednika Območnega odbora Vrhnika-Borovnica. Po končanem zboru se bomo skupaj z družinami in drugimi obiskovalci z veseljem predali gostoljubni ponudbi Dneva odprtih vrat vojašnice Ivana Cankarja.« O Ranču Kaja in Grom, ki bo letos pri nas sodeloval prvič, smo po njihovi predstavitveni brošuri povzeli nekatere zanimivosti, povezane z njihovo dejavnostjo: »Viteške igre so se razvile iz viteških turnirjev in so bile družabno srečanje plemenite gospode na gradovih premožnejših plemičev ter tudi v mestih. V počastitev posebnih praznikov so se zbrali povabljeni plemiči iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih gradov, da so se zabavali ob glasbi, glumačih in drugih družabnih igrah. Ena od takšnih je bila tudi viteška igra, ki je zbranim gostom prikazala spretnost bojevanja in jezdenja najbolj izurjenih vitezov. Mnogi med njimi so si spretnost pridobili na bojnih poljih in viteških turnirjih. Uprizarjali so prave dvoboje med dvema vitezoma, razstave maket se je zadnje dve leti predstavilo javnosti več kot petdeset graditeljev maket vojaških vozil, dioram in vinjet ter figur, ki so od leta 1996, ko je tekmovanje potekalo prvič, pokazali izjemen napredek pri gradnji in izdelavi svojih izdelkov. Vsako leto se sestanemo na rednem zboru, na katerem izvo- Vojaki čistili okolico Vojaki vojašnice Vrhnika so v sredo, 15. 4. 1998, to je celo pred svečano prisego, ko so resnično postali vojaki, imeli očiščevalno akcijo. Akcija je bila organizirana s strani Turističnega društva Blagajana Vrhnika, katera je potekala v sklopu projekta »Moja dežela — lepa, urejena in čista«, z imenom »OD .IZVIRA DO MORJA«. Vojaki in vsi zaposleni v vojašnici so očistili vojašnico, okolico Vojašnice, vojaško vadbišče do Betajnove in dve poti v smeri Starega Malna. Po končani akciji jih je v Starem Malnu čakal topel čaj in ob povratku v vojašnico, so lahko opazovali šte- vilne polne vreče z odpadki. Prav ti kupi vreč pa nam ne smejo biti v ponos, saj naj bi vsi čuvali našo lepo naravo in svoje odpadke sami pospravljali, ne pa da nekdo iz drugih krajev pospravlja našo nesnago. S. S. Jasa pred Starim Malnom je bila počiščena, vendar je vprašanje, za koliko časa, saj so prvomajski prazniki in čas piknikov lahko zopet vse razkopali. in sicer tako na konjih kot na tleh. V takih bojih so uporabljali popolno bojno opremo -oklep, ščit in različno orožje. Najbolj znan slovenski turnirski dvobojevalecjebil v 15. stoletju vitez Gašper Lamberg s Kamna. Da bi obudili stare običaje in oživili zgodovinska izročila, so marsikje v državah zahodne Evrope že pred več deset leti pričeli uprizarjati viteške igre in turnirje (Španija, Italija, Nemčija, Francija, Avstrija). Prvi poskus oživitve srednjeveških običajev v Sloveniji je bil v gradu Snežnik 24. 6. 1995. Viteške igre so pripravili na Ranču Kaja in Grom iz želje po ohranjanju zgodovinskega izročila in kulturne dediščine ter iz ljubezni do konj. Osrednji del igre je gledalce seznanil z nekaterimi jahalnimi in borilnimi veščinami s hladnimi orožji, ki so jih vitezi morali obvladati. Mnoge spretnosti, ki so bile nekdaj odločilne za preživetje, so se ohranile do dandanes, vendar spremenjene v športne aktivnosti (jahanje, lokostrelstvo, sabljanje, lov). Po prvih uspešnih uprizoritvah viteških iger v letu 1995, ko je projekt prerasel sposobnosti delovanja Ranča Kaja in Grom, je leta 1996 prevzel koordinacijo viteških iger Zavod za kulturno in naravno izobraževanje mladih Moj Aron ter igre poimenoval Aronove viteške igre. Samuel Lajevec PRAZNOVANJE V VOJAŠNICI IVAN CANKAR Tank STEWART dobil svoje domovanje Vojašnica Ivana Cankarja na Vrhniki je ob dnevu upora proti okupatorju v soboto 25. aprila pripravila svečanost ob odkritju pomnika slovenske vojaške zgodovine - TANKA STEWART, ki je tako dobil pravo mesto za svoje domovanje. Namreč: v tej vojašnici na Raskovcu domuje tudi 54. oklepno - mehanizirani bataljon Slovenske vojske, kateri nekako nadaljuje tradicijo tankovskih enot na Vrhniki. Sam tank so uporabljali v II. svetovni vojni pri osvobajanju Slovenskega primorja in Trsta. Bil je kot pomnik tankistov postavljen pred osnovno šolo v Dekanih. Sedanji vrhniški tankisti pa so ga v dogovoru s pokrajinskim muzejem v Kopru prepeljali v vrhniško vojašnico, ga obnovili in postavili v vojašnici kot pomnik slovenske vojaške zgodovine, da se bodo trenutkov takratnih vojnih dogodkov spominjali tudi mladi tankisti, ki prihajajo na služenje vojaškega roka na Vrhniko. Na otvoritvi so se zbrali številni tankisti vseh generacij, borke in borci prekomorskih brigad in udeleženci NOB, predstavniki slovenske vojske, vete- rani vojne za Slovenijo ter številni drugi gostje iz Vrhnike in drugod. Prisotne je pozdravil poveljnik vojašnice Ivan Cankar podpolkovnik Robert Puš in poudaril pomen predstavljenega tanka STEWART v njihovi vojašnici. Nato je besedo predal slavnostnemu govorniku, predstavniku glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB Slovenije, ki je povedal: »V imenu GO ZZB in udeležencev NOB Slovenije in v imenu predsednika Ivana Dolničarja vas prisrčno pozdravljam. Ob tej priliki izražam veliko hvaležnost poveljstvu 54. oklepno mehaniziranega bataljona slovenske vojske, zahvaljujoč njihovemu razumevanju, da danes odkrivamo ob prazniku dneva ustanovitve OF obnovljen spomenik partizanski tank, ki predstavlja simbol borcev NOB, 1. in 2. tankovske brigade in spomin na njihova izredna dejanja in njihov delež v NOB in osvobajanju naše domovine Slovenije. Letos praznujemo 55. letnico ustanovitve prvih treh prekomorskih birgad in začetek priprav na usposabljanje bodočih tankistov L in 2. prekomorske tankovske brigade, ki so danes tudi tu med nami. Ko se je zahvaljujoč OF slovenskega naroda kot vojno politični organizaciji NOB začel leta 1941 upor proti okupatorju, si nihče ni mogel predstavljati, da bo jeseni leta 1943 narodnoosvobodilna vojska Slovenije štela že nad 40.000 bork in borcev. Mnogi med njimi so se borili v raznih krajih Evrope proti na-cifašizmu. Okupirana Evropa je takrat ostrmela nad razvito, številčno in dobro organizirano in sijajno partizansko vojsko malega naroda, kar je bil v drugi svetovni vojni edinstven primer v Evropi. Čeprav smo borci NOB čustveno zazrti v preteklost in v vrednote NOB, je državni praznik dneva upora proti okupatorju vsestranski sinonim za vse upore slovenskega naroda, tudi vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Ob tem prazniku slovenski vojni veterani, ki se združujemo v ZZB in udeležencev NOB, Združenju veteranov vojne za osamosvojitev Slovenije in Združenju Sever vse bolj programsko in simbolično povezujemo zgodovinske dogodke TANK STEWART na podstavku v vojašnici Ivan Cankar na Roskovcu in boje generacij, ki so vsak po svoje prispevali k rojstvu samostojne slovenske države. Vse bliže smo tudi dogovoru, da bomo imeli v prihodnosti skupen dan veteranov in skupni praznik vseh borcev za svobodno Slovenijo. To bi bil prispevek vojnih veteranov k boljšemu sožitju vseh dobro mislečih državljanov Slovenije. V števil- Skupna slika tankistov in lovcev NOB pred tankom nih občinah se ta proces začenja, ne glede na to, kaj o tem mislijo strankarski štabi na vrhu. V imenu GO ZZB in udeležencev NOB Slovenije se zahvaljujem za pozornost, ki jo poveljstvo oklepnega mehaniziranega bataljona na Vrhniki in štab slovenske vojske namenja številnim srečanjem borcev pre-komorcev v zadnjih letih v vojašnici Ivana Cankarja, tako z organiziranjem srečanj, razstav ter zapisov o teh dogodkih v časopisu Slovenska vojska. Letos so združenja borcev organizirala skupaj z SV sijajne prireditve, kot npr. Na Pohorju pri Treh žebljih, v Jelenovem žlebu in danes se pridružuje tem prireditvam še srečanje tu v tej vojašnici. Veseli smo, da je tudi zgodovina NOB znamenitih dogodkov in bojev, dostopna pripadnikom mlade slovenske vojske in častnikom te vojske. Žalostne oči Toni žalostnih oči čaka njega, a ga ni, da ne vrne se, je pisal, naj si drugega dobi. Prihrumi ob zori vlak in ustavi njen korak, zavrtijo se drevesa in nebo in bel oblak. Toni žalostnih oči zdaj te nič več ne boli, sveča tiho dogoreva, dež kot solze z vej drsi. Frančiška Celarc Klančič Stara cesta 50, Vrhnika tel.:755 195 Največja izbira PiVa V mestu in okolici! Naša vsakoletna srečanja v tej vojašnici so še posebej dragocena, ker nas borce NOB seznanjate z dosežki obrambne sposobnosti bataljona in slovenske vojske nasploh. Teh uspehov se veselimo in vam želimo da tudi v bodoče napredka in se razvoj v sodobno vojsko, ki jo borci NOB globoko spoštujemo, jo imamo radi in v njo zaupamo. Še enkrat čestitke ob prazniku dneva upora proti okupatorju. Hvala.« S tem govorom in himno slovenske vojske, pa je bil uradno odkrit TANK STEWART in izročen v varstvo vrhniškim tan-kistom 54. okmb. Vsi prisotni so si z zanimanjem od blizu ogledali razstavljeni tank in pogovor je nanesel na trenutke iz druge svetovne vojne, ko so tanki in njihovi tankisti počasi vendar vztrajno osvajali vsako ped slovenske zemlje ter tako prispevali velik delež k samostojni Sloveniji. V vojaškem klubu vojašnice je bila za vse prisotne še otvoritev razstave »Pekrski dogodki«, ki je predstavila dogodke v sliki in besedi v letih 1990 - 1991, ko seje v Pekrah pri Mariboru urila prva generacija slovenske vojske takratne TO. Ti dogodki so predstavljeni v stalni razstavi v vojašnici v Slovenski Bistrici in je na Vrhniki le del razstavljenih eksponatov, pač vsi tisti, katere so lahko pripeljali in razstavili. Ob tej priložnosti je razstavo otvoril nekdanji poveljnik tankistov v vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki Bojan Končan. Vsi udeleženci praznovanja so si na koncu z zanimanjem ogledali predstavitev vseh bojnih enot, ki domujejo v vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki. Vojaki so prikazali bojna vozila, opremo in številne naprave, ki jih uporabljajo pri svojem vojaškem usposabljanju. Bivši borci - tankisti pa so si najraje ogledali najnovejše tanke in njihovo bojno opremo. Seveda vsi z mislijo, da te opreme ne bi nikoli več uporabili v borbi odnosno v prave vojaške namene, saj je bilo ob uporabi le-teh veliko gorja in žrtev. S.S. Gostitelja prireditve sta bila sedanji poveljnik vojašnice Robert PUŠ (levo) in Bojan Kančan (desno) bivši poveljnik tankistov SE PRIPOROČAMO! Vsak dan od 8h do 24" Petek - sobota do Ol" Predlog bralcem in sodelavcem Na aprilski seji komisije štirih občin za izdajanje Našega časopisa je bilo omenjeno, da bi lahko bralnost glasila, ki ga imate pred seboj, nekoliko povečali. To pa na ta način, da bi ob poročilih izpuščali dolge sezname sponzorjev, ki organizirajo različne prireditve. Oblika takih objav se je razmahnila, ker tudi to glasilo na svoj način sponzorira različne kulturne, turistične in športne ter različne druge dejavnosti, kar se je zdelo in se še zdi samoumevno. Seveda je merilo za te objave zelo različno: večji darovalci se razburjajo, ker so objavljeni v enaki velikosti kot manjši darovalci, nekateri sodijo, da se morajo zahvaliti tudi javno prav za vsako malenkost, ker so prepričani, da brez tega prihodnjič ne bo nič, nekateri sodijo, da je prav, če so deležni javne zahvale za vsako malenkost. Toda iz malenkosti je sestavljeno življenje. Doslej in tudi v prihodnje bomo to prepuščali dogovorom in presoji organizatorjev prireditev, ki si pomagajo z darovi. Dokler je bil časopis majhen in je bil dragocen vsak prispevek, ki ste ga poslali, je bilo to spodobno in prav, vendar se čedalje pogosteje dogaja, da iz prispevkov zvemo malo in zelo na kratko o tem, kaj se je na prireditvi dogajalo, več pa zvemo o tem, kdo vse je prireditev podprl. Teh objav ne bomo ukinjali, vendar je res, da nekoliko motijo normalno branje časopisa, če je tega preveč. Zato predvidevamo prostor zadaj med oglasi, kjer bi prirediteljem te sezname še naprej brezplačno objavljali, še zlasti, kadar gre za različna prostovoljna društva, ki nikakor ne morejo tvegati še tega stroška. Tega ne bomo izpeljali na vrat in na nos, ampak bomo počakali, kaj o tem sodite. Če bo upor prevelik, bomo odnehali. Premislite torej o tem in če se vam ne zdi škoda papirja in znamke, to tudi napišite na uredništvo Našega časopisa. Opozarjamo pa vas še na drugo težnjo, ki jo imamo pripravi Našega časopisa: v naslednjih mesecih bomo poskušali v vseh štirih občinah, kjer tega še ni, oblikovati uredniške odbore časopisa, ki naj bi skrbeli za gradivo za občinske strani. Na Brezovici tak odbor že imajo in zelo solidno pripravi gradivo za časopis ter se pogovori o tem, kaj bo objavljeno. Vendar tudi tam včasih procedura zašepa, zlasti zadnje dni, ko je časovna stiska in marsikdo želi objaviti še kakšno informacijo, uredniku domov. V dobi internet a tone bi smel biti problem, je pa včasih treba imeti posebej srečno roko, da se informacija v časniku ne ponovi. V prejšnji številki se je zgodilo, da smo v Naš časopis spravili 650.000 tiskarskih znakov, kar je okrog 350 tipkanih strani gradiva, objavljenih je bilo okrog 150 fotografij. Tega je bilo torej za srednje dolg roman, česar ne prebere hitro niti vešč bralec. Odbori so potrebni zato, da o gradivu in morebitnih pomanjkljivostih odločajo ljudje, ki občino oziroma kraje zelo dobro poznajo, da jim ne uide noben kolikor toliko pomemben dogodek. Na ta način lahko pride do zamere, če kaj prezremo. Zavedati se je treba dejstva, da sta stalna ekipa Našega časopisa z novinarske in organizacijske plati samo dva človeka, se pravi, da poskušamo časopis narediti z majhnimi stroški pa še zanimiv za občinstvo, ki mu je namenjen. Uredniški odbori po občinah bi pomenili, da bi tudi to glasilo še bolj verno, kot to dela do zdaj, odražalo dejansko podobo krajev in ljudi, ki v njih živijo. Urednik 31. ZIMSKA SOLA V NARAVI i osnovne šole Ivana Cankarja prvič na Rogli O zimski šoli v naravi smo se pogovarjali s pomočnikom ravnatelja in večletnim vodjem šole v naravi g. Alojzom Peternelom. Poveda nam je, da je prvo šolo v naravi, ki je bila na Zaplani, organiziral »oče« šol v naravi v Sloveniji g. Jože Beslič. O letošnji šoli pa smo izvedeli naslednje: Kakor zadnja leta so tudi letošnjo šolo v naravi načrtovali v Kranjski Gori. Kljub dvema načrtovanima terminoma pa je bilo zaradi pomanjkanja snega treba poiskati drugo možnost za uresničitev programa. Zaradi dobro izpeljanih športnih dni na Rogli so se odločili, da bodo letos tudi šolo v naravi organizirali tam. Dogovorili so se za obdobje od 29. 3. 1998 do 3. 4. 1998. Udeleženci so imeli izredno srečo z vremenom, saj je sonce sijalo vseh šest dni, kolikor je trajala šola v naravi. Za tiste učence, ki niso želeli smučati, so organizatorji letos v program prvič vključili tudi druge vsebine, kot so: pohodi, plavanje, sankanje, jahanje, vožnja z bobi, sanmi in sanmi s konjsko vprego. V enaintrideseti zimski šoli v naravi je bilo: 21 učencev 5.A razreda 22 učencev 5.B razreda 19 učencev 5.C razreda 22 učencev 5.D razreda 22 učencev 5.E razreda 23 učencev 5.E razreda 23 učencev 5.F razreda 19 učencev 5.G razreda 12 učencev OVI in 4 učenci ŠPP. Učence so spremljali razredniki, štirje učitelji športne vzgoje, 16 zunanjih strokovnih sodelavcev in vodja. Prvič sta s kamero dva dni učence spremljali učenki 8.F razreda, Tanja Bukovec in Ana Jurišič. Daljši posnetek si boste lahko ogledali na vrhniškem kanalu. Šola v naravi je zelo uspela, saj seje smučati naučilo vseh 42 učencev začetnikov, aj na koncu pohvalimo vse udeležence: učence za prizadevno delo in vzorno vedenje, razrednike in učitelje ter vaditelje smučanja pa za dobro opravljeno delo! Za novinarski krožek: Nastja Pajk, 8.f Ponesrečen razredničarka prinesla tabletko proti bolečinam, da sem lažje ■ počakal na prevoz. Vedel sem že tudi, da me bo v Ljubljani čakal ati. Pome je prišel vaditelj Miro, ki je imel velik in prostoren avto. Udobno so me namestili in med potio sem zaspal. Pred Kli- padec ničnim centrom me je že čakal ati. Skupaj sva odšla na nezgodni oddelek. Zdravnik meje pregledal in mi povedal, da imam lažji zvin. Tako se je vse dobro izteklo, le nekaj skrbi je bilo prej. Jernej Caruso, 5.a Skirce Mi smo male skirce, z Vrhnike doma, pr'šli smo se smučat, pa se nam ne da; Cele dneve tam, pod tisto žičnico stojim, čakam tista sidra, pa nobenega ne dobim; In čakam in čakam in smučarke stokajo in čakam in čakam še palce stokajo; Pol je pršu skira, u klane nas je nagnau, prec' nas je okregal, če ni b'lo kaj prav; A na koncu rečemo: Tu luštno je bilo, vsi smo živi, zdravi — domov pa moramo. Bilo je v petek okrog enajste ure, ko smo pomalicali. Med odmorom smo bili prosti, zato smo si ogledali skakalnico ob vznožju hribčka. Zvabila nas je in začeli smo skakati. Nekajkrat smo se spustili in vse je bilo v redu. Ko pa sem šel spet, meje postalo strah, da bom pri pristajanju padel. Bil sem na vrsti. Spustil sem se in odrinil. To mi je šlo lepo, toda pristanek je bil zelo boleč. Obležal sem na mokrem snegu. Takoj so se okrog mene začeli zbirati sošolci, nato še učitelji in pridrveli tudi reševalci. Pregledali so me in ugotovili, da me bodo morali odpeljati s teptal-nim strojem do hotelov, od tam pa bom moral v Ljubljano. Ko so me pripeljali do koče, od koder upravljajo sedežnico, so me položili na ležišče in me pokrili. Takoj me je pregledal zdravnik in ugotovil, da prevoz ni tako nujen. Zato sem na ležišču obležal in čakal. Med tem so prišli k meni razredničarka in sošolci. Ker sem imel kar hude bolečine, mi je Vrsta Mateje Šraj na smučarskem pobočju ROGLE "Z '9 i -tj*' Skupina druge vsebine pod vodstvom Natalije Božič Malica na »MASIN ZAGI« Napornega smučanja je konec, sedaj pa hitro na zasluženo kosilo. V PTC Loka na Vrhniki so učenci osnovne šole Ivana Cankarja razstavili svoje likovne izdelke pod naslovom »Dišalo bo pa pomladi«. Razstava je bila od 17. aprila do 24. aprila. Razstavljene pa so bile svilene rutke, ki so nastale pri krožku slikanja na svilo pod mentorstvom Katarine Kobal in pa šopki, ki so nastali pri pouku 1F razreda pod vodstvom Jelene Mivšek. LOKALNA RAZVOJNA KOALICIJA Kako do zasnove prostorskega razvoja? Občine na Ljubljanskem barju in njegovem hribovitem zaledju bi morale v bodoče sprejeti medsebojno usklajena stališča glede osnovnih usmeritev razvoja, še posebej prostorskega. Osnove razvoja v prostoru naj bi bile izraz gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki naj bi se razvijale tako, da bi v čim bolj primerni in okolju prijazni obliki dobile svoj odraz v prostoru. Usklajenost razvoja bi dosegli tudi tako, da bi ob upoštevanju sprejetih izhodišč nakazali konkretne rešitve za posamezne občine. Te rešitve pa bi seveda morale biti usklajene tudi z že obstoječimi ali novimi izvedbenimi dokumenti. V nekaterih primerih bi bilo treba dopolniti že obstoječe planske dokumente. Upoštevajoč dejstvo, da novega zakona o prostorskem planiranju še nimamo in da zakonodaja pri izdelavi občinske planske dokumentacije zahteva le upoštevanje izhodišč republiškega plana, je prepuščeno predvsem pripravljenosti posameznih občin, da uskladijo svoje razvojne zasnove. Osnove za usmerjanje razvoja naj bi izhajale iz usmeritev karte razvojnih dilem in naj bi bile kolikor je le mogoče izdelane po istih principih. Za vsako od udeleženih občin je potrebno izdelati strokovne podlage za usklajeno usmerjanje razvoja na medobčinski ravni. Dokument naj bi imel značilnosti regionalnega prostorskega plana, čeprav jih sedanja zakonodaja še ne predvideva. To ne pomeni podvajanja dela pri pripravi planskih dokumentov posameznih občin, pač pa celo poenostavitev, saj bi na bolj učinkovit način prišli do boljših rezultatov. Naj navedemo nekaj temeljnih izhodišč za usmerjanje razvoja: 1. RAZVOJ V PROSTORU nem zaledju Ljubljane zato je treba narediti vse, da bo razvoj poselitve, infrastrukture in delovnih mest uravnotežen. ■ 2. SKLADNOST IN CELOVITOST RAZVOJA Območje LRK mora ohraniti svoje značilnosti in »izrabiti« človeške in naravne potenciale v čim večji meri. 3. ENAKOVREDNOST ŽIVLJENJSKIH RAZMER V VSEH OBMOČJIH Omogočiti je treba enakovredne, vendar ne iste življenjske razmere, kar bo povečalo pes- trost in privlačnost območja. 4. SKLADNOST NAČEL TRŽNOSTI S POTREBAMI SPLOŠNE BLAGINJE Nasprotje med tema dvema načeloma se kaže na najrazličnejših področjih in območjih, pogosto tudi neopazno. LRK mora posebno pozornost usmeriti v razvijanje svobodne iniciative, vendar pa mora vedno delovati tudi v korist splošne blaginje. Do uresničevanja tega cilja ne bo prišlo samo po sebi, ampak bo treba na medobčinski ravni uvajati ustrezne pospeševalne oziroma korekcijske instrumente. 5. INTEGRACIJA OKOLJA IN PROSTORA PRI SPREJEMANJU ODLOČITEV Skoraj vsaka razvojna odločitev posredno ali neposredno zadeva tudi okolje. Opredeliti bo treba kriterije sprejemljivosti oziroma primernosti za različna območja in področja. 6. NAČRTOVANJE V PREHODNEM OBDOBJU Kljub problemom v zvezi s tranzicijskim obdobjem in pogostim nejasnostim planskih in drugih dokumentov je treba izgrajevati vizijo prihodnjega razvoja in njej prilagajati razvojne odločitve. 7. VLOGA DRŽAVE PRI USMERJANJU RAZVOJA Da bi bila vloga države čim bolj učinkovita je treba opredeliti razvojna vprašanja, ki zadevajo celotno Slovenijo. Potrebna je primerna razmejitev dela in pristojnosti med višjimi in nižjimi ravnemi (občina - območje LRK - sosednja območja -Ljubljana). 8. DRUŽBENO SOGLASJE GLEDE RAZVOJNIH USMERITEV Na medobčinski ravni je treba sprejeti soglasje o temeljnih konceptualnih vprašanjih prihodnjega razvoja tega območja. To velja predvsem tudi za vprašanja, ki smo jih nakazali v točkah od 1. do 7. ŠTEFAN SKLEDAR IZBRANI RAZVOJNI PROBLEMI, KI SO TRENUTNO NAJBOLJ AKTUALNI NA NAŠEM OBMOČJU: 1. RAZVOJ POSELITVE 2. UREJANJE PROSTORA a. Svetovanje glede ponudbe prostora za različne namembnosti b. Konkretizacija ciljev za posamezne pokrajinske enote 3. NARAVNA IN KULTURNA DEDI(c)ČINA 4. KOMUNALA a. Deponije b. Črna odlagališča c. Čistilne naprave č. Kompromisne rešitve v zvezi s čistilnimi napravami d. Onesnaženje vodotokov 5. KMETIJSTVO a. Izhodišča za postopno preobrazba b. Kmetijstvo in voda ' "---i'-Ko 1 '"Klianft 7 zdravo hrano 6. INDUSTRIJA a. Izhodišča za postopno preobrazbo b. Ohranjanje delovnih mest c. Varstvo okolja 7. MALO GOSPODARSTVO a. Svetovanje za razvoj malega gospodarstva b. Problem sive ekonomije 8. TURIZEM a. Oblikovanje celostne turistične ponudbe b. Dopolnjevanje turizma z drugimi dejavnostmi 9. ŠIRŠI VIDIKI VARSTVA OKOLJA BOROVNIŠKI OBČINSKI PRORAČUN Številke za letos BREZOVICA PRI BOROVNICI Obnovljena spominska plošča Obnovljena plošča Na dan upora proti okupatorju 27. aprila je borčevska organizacija borovniške občine pripravila skromno spominsko slovesnost ob Debevčevi hiši v Brezovici pri Borovnici, na kateri so letos obnovili spominsko ploščo. Na njej so napisana imena treh bratov, ki so poleti leta 1944 padli v Širši in ožji bližini svojih domov. Zupan Andrej Ocepek, kije za- čel to spominsko slovesnost, je pozdravil vse navzoče, med drugimi so prišli tudi predstavniki območne organizacije z Vrhnike, in nekateri soborci pokojnih bratov, nato pa je poudaril, kako občina skrbi za vse spomenike v kraju in da bo tudi nadalje njena naloga. O treh bratih Debevec je potem govoril njihov partizanski tovariš Andrej Petelin iz Preser-ja, kije bil tudi priča dogodkov, ob katerih sta padla dva brata. Plastično je pripovedoval, kaj se je dogajalo med akcijo v Preser-ju, kjer so nameravali potrgati sporočila okupacijskih oblasti in pritrditi svoja. Ker je bila svetla noč, soju opazili. Prvega izmed bratov Debevcev je pokosil rafal. Drugi je padel, ker niso bili dovolj previdni, nad domačo vasjo. Zajeti so hoteli domobranca med kosci, niso pa vedeli, da se blizu skriva še eden, kije alarmiral druge, in so jih pričakali v grmovju. Tedaj je razen enega brata od rafala iz strojnice padel tudi Jože Kavčič. Tretji brat je padel pri Kož-Iješkem grabnu. Andrej Petelinje povedal, da OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOROVNICA Novo vodstvo in načrti V začetku aprila je Turistično društvo Borovnica pripravilo redni občni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo. Predsednik društva je postal Jože Jur-ček, trgovec iz Borovnice, ki je že zdaj s svojo dejavnostjo pa tudi z veliko pripravljenostjo pomagal društvu pri njegovih začetnih korakih in vseh večjih podvigih. V novem upravnem odboru so ostali tudi nekateri člani dosedanjega odbora, tako da se bo nadaljevalo v prejšnjih letih začeto delo. Tako prevzema dediščino Jožeta Petrovčiča, prvega predsednika, brez katerega še zdaj ni nobene akcije v Peklu, sicer pa pozorno motri, kaj se dela v društvu, da se to ne oddalji od prvotnih programskih načel. Društveni zbor je pozdravil borcjvniški župan Andrej Ocepek, udeležilo se ga je nekaj občinskih svetnikov, vsekakor v večjem številu kot prejšnja leta, med njimi predsednik občinskega sveta inž. Marjan Kržič, niso pa izostali tudi predstavniki nekaterih podjetij, planinskega, jamarskega društva, zlasti pa članice društva podeželskih žensk Ajda, ki so na začetku tudi zapele nekaj pesmi za lepši uvod. Turistično društvo Borovnica močno računa zlasti s slednjimi, ker rade priskočijo na pomoč, kadar je treba v kraju kaj napeči ali pomagati pri izvedbi večjih prireditev. Letos je bila opazna tudi udeležba kar dveh predstavnikov TD Blagajana z Vrhnike, med drugim je prišel novi predsednik Viktor Razdrh, ki je posebej omenil, da je Bistra s svojimi znamenitostmi tisti kraj, kjer društvi lahko zelo dobro sodelujeta, še zlasti, če bo tudi vodstvo Tehniškega muzeja Slovenije naklonjeno zamislim iz obeh društev. Poročilo o dosedanjem delu in program društvenih dejavnosti smo objavili že v prejšnji številki Našega časopisa, zato zdaj samo nekaj poudarkov z občnega zbora. Ugotovljeno je bilo, da se društvo v Borovnici uveljavlja zlasti z nekaterimi bolj odmevnimi prireditvami, da pa seje nekoliko preveč zaprlo vase in v svoje težave, ki so bile pretežno finančne narave. Prav tako je bilo obljubljeno, da bodo prostovoljci še naprej urejali in obnavljali objekte v Peklu, v skladu s finančnimi možnostmi. Ohranili bodo tudi tradicijo, da društvo za kraj pripravi vsaj eno veliko prireditev, letos naj bi bilo srečanje domačinov in odseljenih Bo-rovničanov enkrat poleti. O tem bomo več pisali v naslednjih številkah Našega časopisa. Društvo se prav zato ne sme zapirati vase, ampak mora sodelovati tudi z drugimi društvi v občini, ki lahko prispevajo k prijaznejši podobi kraja. Novi upravni odbor je že za 1. maj čakala večja akcija, vsakoletni pohod okrog Planine. Po udeležbi lahko sodijo, daje pohod kljub kislemu vremenu uspel, in daje bila tudi sprememba cilja pohoda posrečena poteza. je bila hiša, na kateri je spominska plošča v Brezovici pri Borovnici, ki je zdaj obnovljena, vedno gostoljubno sprejela obiskovalce, ki so prihajali iz gozda, in da od tam nikdar niso odšli praznih nahrbtnikov in brez novic, kakšni so sovražnikovi premiki in nameni v borovniški dolini. Slovesnost so s svojim petjem povzdignile članice borovniškega društva podeželskih žensk Ajda, vodi jih Rudi Cerk, ki so zapele tri partizanske pesmi ob spremljavi harmonikarja Toneta Palčiča. Domačini in gostje so se potem zadržali še ob krajšem prigrizku najprej ob Debevčevi domačiji, nato pa še pri gostilni Most. Potovanje v Šmarje Kot smo poročali, so učenci iz turističnega krožka na osnovni šoli dr.Ivana Korošca v Borovnici zmagali na regijskem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava in se tako uvrstili na sklepno vseslovensko tekmovanje, ki je bilo v Šmarju pri Kopru. Učenci so pripravili vse zahtevano, se pravi razstavo, igrico in nalogo, ki naj bi čimbo-lje predstavila domači kraj ter gosta privabila na obisk. Borovniški učenci so na sklepnem tekmovanju dosegli srebrno priznanje, kar je za udeležbo prvič kar dobro in spodbudno, pet ekip je Šmarju prejelo zlato priznanje. Zlasti uspešni so bili učenci iz krajev, kjer je turizem že dolgo razvit in imajo tudi vsi tisti, ki ga promovirajo, lažje delo. Najbrž pa bo, kakor se je pokazalo že na tekmovanju v Borovnici, treba tekmovanje, ki postaja vse bolj množično, temeljito domisliti, saj je preveč razočaranih, ki nikoli ne zvedo, kaj so naredili napačno pri svojih izdelkih. Turistična zveza Slovenija, ki to organizira, bo tako morala v prihodnjih letih postaviti zastran tega bolj trdna merila in tudi določiti, kdo vse je lahko v lokalnih komisijah predtekmovanj. Tako pa to srečanje - kar ni slabo - ostaja družabni dogodek med mladimi, ki podobno mislijo. Učenci, ki prihajajo iz različnih okolij, so za sklepni nastop zelo različno opremljeni. Imamo vtis, daje bila zmaga na regijskem tekmovanju, ki so jo dosegli borovniški učenci, zelo hud zalogaj za borovniško občino, ker v proračunskih postavkah uspeh pač ni bil predvidena postavka. Najbrž bo treba malo zabremzati odprte glave mladih Borovničanov, ki se večkrat izkažejo tudi zunaj občinskih plotov, da se uskladijo s splošnim povprečjem, (nč) Borovniški občinski svet je na zadnji seji le sprejel občinski proračun, ki ima nekaj zanimivih postavk, je pa pravzaprav seznam neizpolnjenih želja iz lanskega in prejšnjih let in seznam novih želja z nekaterimi številčnimi označitvami, ki bodo ali pa ne bodo realizirane. Vsekakor je za marsikoga to odločilno leto, v katerem se bo pokazalo, ali bodo številke na papirju postale tudi meso, in ne le obljube, denarja za vse potrebe pa tako ali tako ni. Kot pravijo, marsikje je tudi tako, vendar imajo zadeve bolje razdeljene. Odgovor občinske uprave na vprašanje glede delitvene bilance z vrhniško občino je, daje letošnja postavka planirana 20 milijonov na strani odhodkov in 14,5 milijona na strani prihodka borovniške občine. Vrh- niška občina je svojo borovniško obveznost kompenzirala takoj, odplačevanje svojega dolga pa raztegnila na 10 let. Zdaj tečejo med občinama pogajanja o tem, da bi odplačevanje skrajšali s predlaganih 10 let na 3 ali 5 let. Borovniška občina kar izdatno podpora svoje kmetijstvo, po lanskem razpisu je prišlo k njim od države 6 milijonov tolarjev, letos predvidevajo, da bodo lahko dobili vsaj 2,5 milijona tolarjev. Nekaj naj bi bilo tudi za vzdrževanje gozdnih cest. Sicer pa o kmetijskem programu posebno poročilo odbora. Včasih se kdo vpraša, kako je s središčem Borovnice, ki kaže ob obnovljeni občini in cerkvi klavrno podobo: lastnika Cuka- lovega hleva sta se odločila, da za ponujeno ceno občini ne bosta prodala stavbe in dajo bosta sama obnovila v skladu z zahtevami spomeniškega varstva. Zavod je planiral za obnovo milijon, prav toliko občina, ki pa je denar načrtovala s pogojem, da lastnika predložita dokaz, da jima je denar nakazala država. Letos je načrtovana tudi ograja okrog športnega igrišča pod šolo, da bo zaradi nje onemogočen dostop na igrišče z vozili. Najbrž bo letos urejena kanalizacija na švigljevi ulici. Največji izdatek naj bi bil delo na pokopališču, kjer je treba pripraviti vse načrte, vendar se pričakuje že letos začetek gradbenih del. Najprej naj bi pokrili potok ter pripravili na novem pridobljenem zemljišču vse za možnost prve pokope. Pevke društva »Ajda« na Ptuju Od 24. do 27. aprila 1998 je bila na Ptuju že 9. razstava Kmečkih dobrot. Letošnja razstava je bila v znamenju Notranjske regije. Tja smo bile kot ljudske pevke povabljene tudi članice našega društva »Ajda« iz Borovnice. Nastopile smo kot prve v petek ob odprtju razstave. Zapele smo dve ljudski pesmi in bile po- zdravljene z velikim aplavzom. Po končanem programu smo si ogledale knjižnico v Minorit-skem samostanu pod vodstvom patra in potem še razstavo kmečkih dobrot. Z nami je bilo še nekaj naših članic, župan g. Ocepek, Rudi Cerk in ga. Julka Fortuna iz Podlipe. Skupaj smo preživeli en lep dan in z gospo Julko smo na poti domov prepele še veliko ljudskih pesmi. Na razstavi kmečkih dobrot pri Krušnih izdelkih in drobnem čajnem pecivu: Zlato priznanje za pšenični kruh z dodatki je prejela g. VERA SUHADOLNIK z Za-larjeve 26 v Borovnici. Marija Suhadolnik Revija pevskih zborov Na sobotni večer 18. aprila so se v večnamenskem prostoru osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici zbrali pevci, ki delujejo v petih pevskih zborih in skupinah v tej občini. Kulturno društvo Borovnica je namreč Dodatna zahvala Pri zahvali sodelavcev ob prestavitvi pesniške zbirke Vol-terski vzdihi (objavljena je bila v aprilski številki Našega časopisa) so pomotoma izpadla imena sodelavcev: gledališkega igralca Andreja Kurenta, gdč. Sabine Kržič, gdč. Nine Brezovar in sponzorja, g. Toneta Gantarja. Za neljubo napako se jim opravičujemo in se jim zahvaljujemo za sodelovanje. Naknadno smo prejeli prispevek še od LIKA Vrhnike, d.o.o. Hvala! Iniciativni odbor za izdajo pesniške zbirke pripravilo vsakoletno pevsko revijo, pri kateri niso sodelovali le otroški zborovski sestavi, ki so se dva dni prej predstavili na Glasbenem živ žavu. Tako so nastopili pevski zbor društva upokojencev, MeCPZ sv. Marjete, MOPZ štinglc, oktet Ljubljanskih mlekarn in nazadnje pevke društva podeželskih žensk Ajda. Na koncu so zapeli vsi pevci skupaj kot velik zbor, pri čemer skromno pripominjamo, da je šele skupna zasedba okrog 45 pevcev tista, ki bi lahko še bolj dostojno predstavila borovniška glasbena prizadevanja, čeprav je bilo pri vseh nastopajočih na tej reviji mogoče zaznati lep napredek od lanskega leta. Poslušalstvo v dvorani ni bilo številno, morda tudi zato ne, ker se ti sestavi pred Borovničani pojavljajo zelo pogosto in ob različnih drugih priložnostih. Za sklep večera je bilo še družabno srečanje vseh sodelujočih, in svoj prostor je za to pri-ložnsti na ta pevski večer gostoljubno odprl nekdanji gostilničar Jože Zalar. OSNOVNA SOLA dr. IVANA KOROŠCA BOROVNICA organizira računalniško izobraževanje za odrasle in sicer: 0231. Osnove računalništva - WINDOWS 95 in OFFICE 95 - osnove od 18. - 22. maja 1998 od 19 - 21 ure ( 10 ur) 0232. WINDOWS 95, OFFICE 95 - za uporabnike z predznanjem od 25. - 29. maja 1998 od 19 - 21 ure ( 10 ur ) Prijave zbira OŠ dr. Ivana Korošca na telefon 746-008 dopoldne. Cena tečaja je 7.000 SIT. V primeru večjega števila prijav bomo organizirali dodatne termine. OS dr. Ivana Korošca Borovnica Program pospeševanja pridelave hrane Občinski svet občine Borovnica je na nadaljevanju 31. redne seje 16.4. 1998 sprejel Odlok o proračunu občine Borovnica za leto 1998. Za kmetijstvo je v proračunu namenjenih 8.000.00fr,00 SIT. S programom pospeševanja pridelave hrane v občini Borovnica v letu 1998 se zagotavlja; 1. spodbuda pitanja govedi, konj in drobnice — s programom se zagotavlja: 1.500.000,00 SIT — spodbuda: 40 SIT/kg žive teže žrebet, za drobnico 500,00 SIT/za kos (minimum uhlevitve je 5 plemenskih živali), za goveje pitance 6.000,00 SIT/teleta (minimum uhlevitve sta 2 teleti) — uveljavitev: regres se uveljavlja z obračunom oz. z odkupnim blokom za prodane živali v občini Borovnica 2. regresiranje semenske koruze in drugih semen — s programom se zagotavlja: 350.000,00 SIT — spodbuda: regresira se 20% prodajne cene semenske koruze, 40% prodajne cene travnodeteljnih mešanic in 50% prodajne cene brezvirusnih sadik — uveljavitev: regres se uveljavlja z računi na občini Borovnica oz. z zahtevkom Kmetijske zadruge 3. regresiranje obresti za naložbe in obratna sredstva v kmetijstvu — s programom se zagotavlja: 350.000,00 SIT — spodbuda: regresiranje obrestne mere za dobo enega leta v višini 100% — uveljavitev: naveden regres uveljavlja banka, pri kateri je posojilo koriščeno 4. osemenjevanje in zdravljenje oz. zavarovanje živine — s programom se zagotavlja: 1.400.000,00 SIT — spodbuda: osemenjevanje 2.200,00 SIT/kravo, vsak kmet prejme premijo v višini 2.500,00 SIT/na kravo, kmetje dobijo sredstva za vse registrirane in označene krave po seznamu iz leta 1997 — uveljavitev: spodbudo za osemenjevanje živine bo upošteval veterinar, premija za vse registrirane in označene krave po seznamu iz leta 1997 pa bodo nakazana posameznim lastnikom živali prek Hranilno-kreditne službe. Prejeta sredstva kmetje namensko uporabijo za zavarovanje krav pri katerikoli slovenski zavarovalnici ali za plačilo veterinarske storitve. 5. podpora za urejanje pašnikov — s programom se zagotavlja: 250.000,00 SIT — spodbuda: 3.000,00 SIT/ha za pašnike, ki so še potrebni obnove, 30.000,00 SIT/ha za novo urejene pašnike, vzdrževanje pašnikov se prizna vsaki 2 leti — uveljavitev: programe za pridobitev sredstev pripravi svetovalna služba oz. ustrezna institucija, ki to nadzoruje in svetuje način paše 6. konjereja — s programom se zagotavlja: 300.000,00 SIT — spodbuda: rejcem kobil se zagotavlja 30= regresa za skočnino, zagotavlja se tudi 500 kg ovsa za žrebca, sofinanciranje vzdrževanja žrebca (če ni opravljenih 30 pripustov na leto, razliko poravna ta program), udeležba žrebca na letnem licitiranju (prevozni stroški in dnevnica) ter zavarovanje žrebca — uveljavitev: Kmetijska svetovalna služba oz. rejec žrebca 7. čebelarstvo — s programom se zagotavlja: 500.000,00 SIT — 250.000,00 SIT se zagotavlja za čebelarski krožek, zdravljenje in preventivo bolezni ter strokovni seminar. Čebelarsko društvo je v letu 1997 utrpelo veliko škodo, ker seje pojavila poleg varoe še huda ameriška gniloba in uničila 80 gospodarskih panjev čebel. Kot finančno pomoč pri vzpostavitvi ponovnega normalnega stanja čebel na območju Čebelarskega društva Borovnica se v letošnjem letu zagotavlja 250.000,00 SIT. 8. izobraževanje in društva — s programom se zagotavlja: 550.000,00 SIT, in sicer za: Društvo podeželskih žena Ajda 300.000,00 SIT 3. kmečke igre PGD Brezovica 30.000,00 SIT servis molznih strojev 50.000,00 SIT Praznik borovnic — julij 98 150.000,00 SIT predavanja in tečaji 20.000,00 SIT 9. manjše melioracije — s programom se zagotavlja: 1.400.000,00 SIT — spodbuda: 50% sofinanciranje posameznih zemeljskih del; limit za posamezno kmetijo je 60.000,00 SIT, 50% sofinanciranje za redno vzdrževanje sekundarnih jarkov na kmetijskih površinah z jarkačem, za širitev nasada borovnic se zagotavlja tudi 100.000,00 SIT/ha za čiščenje zaraščenih površin na Barju 10. urejanje poti in kolovozov — s programom se zagotavlja: 1.400.000,00 SIT — spodbuda: zagotavlja se nasipni material oziroma materialna sredstva, financira se tudi prevoz, medtem ko živo delo organizirajo in opravljajo lastniki sami, zagotavlja se tudi del sredstev za obnovo mostov Za spremljavo in izvajanje navedenega programa je zadolžen Odbor za kmetijstvo pri občinskem svetu občine Borovnica. Kmetijski svetovalec, g. Janez Drašler, ima uradne ure na občini Borovnica vsako sredo od 10. ure do 12. ure. PREDSEDNIK ODBORA ZA KMETIJSTVO Vinko Košir, l.r. Nabava kolesarske čelade V veljavo je prišel novi Zakon o varnosti v cestnem prometu v katerem med drugim v 73. členu točka 3 govori da »Oseba mlajša od 14 let, ki vozi kolo oziroma kolo s pomožnim motorjem, mora med vožnjo imeti na glavi pripeto kolesarsko zaščitno čelado, ali čelado iz prvega odstavka tega člena (homologira-no zaščitno čelado). Enako velja tudi za osebo, mlajšo od 14 let, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem, vozi kot potnik. Odbor za cestno prometno varnost v občini Borovnica obvešča krajane, da lahko naročite kolesarske čelade za svoje otroke v prostorih občine Borovnica po ceni 2.160,00 SIT. ODBOR ZA CESTNO PROMETNO VARNOST OBVESTILO Župan občine Borovnica obvešča vse občane, daje od 22. 4.1998 do 22. 5.1998 v javni obravnavi: 1. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Vrhnika, ki se nanašajo na območje občine Borovnica. 2. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi ureditvenega načrta pokopališča v Borovnici. Osnutek obeh dokumentov - tekstualni in grafični del bo razgrnjen na občini Borovnica in na vpogled v času uradnih ur. Javna obravnava osnutkov bo organizirana v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici, dne 15. maja 1998 ob 19. uri. Oba dokumenta se nanašata na ureditev pokopališča v Borovnici. Ureditveni načrt določa pogoje za urejanje obstoječega pokopališča, predvsem njegovega jugovzhodnega dela in izgradnjo novega. Novo pokopališče je zasnovano na pretežno nepozidanih površinah, ki ležita ob severovzhodni in jugozahodni meji obstoječega pokopališča. To sta površini podjetja LI-KO (cca. 1650m2) in župnijskega urada (cca. 280m2). Zasnova obsega izgradnjo večjega grobnega polja in dopolnitev obstoječega, izgradnjo poslovilnega objekta in ploščadi ter ureditev dostopnih poti in parkirišča. Širitev pokopališča bo zaradi postopka pridobivanja zemljišča izvedena v fazah. VI. fazi se načrtuje ureditev zemljišč, ki so že v lasti občine, na katerih se bo pridobilo cca. 80 grobnih polj in zgradila nova mrliška vežica s poslovilno ploščadjo. Dovozna pot s parkirnimi mesti do novega pokopališča in veže bo potekala iz smeri Borovniščice. V naslednjih letih bo potrebno pridobiti zemljišče za II. fazo razširitve pokopališča, s katero bo tudi zaokrožena oblikovna podoba celotnega pokopališča, kot je v tem UN predvidena. ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek l.r. Odlaganje gradbenih in kosovnih odpadkov Kot ste nekateri že opazili, je deponija gradbenih odpadkov na Dolu pri nogometnem igrišču polna, zato tam ni več mogoče odlagati gradbenih odpadkov. Opažamo pa kar nekaj manjših črnih odlagališč, predvsem v Brezovici in proti Peklu. Prosimo občane, da gradbene odpadke odlagajo le na za to določenih lokacijah. Glede tega se lahko obrnete na Občino Borovnica, na referentko ^za komunalne zadeve S Perspektivna ekipa OŠ Brezovica stojijo z leve: trener IZTOK KŠELA. SULI TABAKOVIČ, MITJA BROLIH, GREGOR MEDEN, BOŠTJAN VERČIČ; čepijo z leve: SIMON SKVARČA, MARKO KOZAMERNIK, GREGOR ER-BEŽNIK in JAKA SOJER (manjka ALJAŽ KUNČIČ) in praktične nagrade. Pohvaliti moram dobro organizacijo tega tekmovanja, za kar gre zahvala športnim pedagogom OŠ Brezovica (I. Kšela, A. Kunčič, P. Mavrin). Pravo športno navijaško vzdušje so pripravili navijači in navi- jačice OŠ Brezovica in prispevali k temu tekmovanju svoj delež. Na koncu lahko dodam: »Še veliko tako dobro organiziranih in kakovostnih tekmovanj si želimo v občini Brezovica na šolskem nivoju.« Gabrijela Marinko Staro in mlado -pridite na barjanski kros Kros ali tek čez drn in strn pripravljamo za soboto, 6. junija v prelepem barjanskem okolišu v Vnanjih Goricah. Vabljeni ste vsi od cicibanov do veteranov. Vsak- udeleženec bo prejel praktično nagrado, pomembno pa je tudi to, da se bo zares lepo imel, saj bo po tekmi srečanje tudi s znanimi slovenskimi atletinjami in atleti. Ni skrivnost, če vam zaupam, da so svoj obisk že napovedale Brigita Bukovec, Alenka Bikar in Nataša Erjavec, seveda, če jih ne bo prehitela kakšna pomembna tekma. Poskrbljeno bo tako za zdravstveno službo, okrepčilo in dobro organizacijo tekmovanja. Prijavite se čimprej. Kraj in datum tekmovanja: Vnanje Gorice, v soboto, 6. junija 1998 s pričetkom ob 10. uri. Prijave: Pošljite do torka, 2. junija na spodnja naslova. • GABRIJELA MARINKO, B.V.G. Vnanje Gorice, Pod Goricami 17, 1357 Notranje Gorice, tel.: 061 651 305 • METKA KASTELIC, MCK Barje z zaledjem, Gmajna 18, 1357 Notranje Gorice. Tel./fax: 061 651 648. Mob: 041 638 438, e - naslov: metka.kastelic guest.arnes.si Kategorije in dolžina proge: 9.30 - 9.55 Prevzem tekmovalnih kartončkov 10.00 Otvoritev tekmovanja 10.15 Start cicibank, cicibanov (200 m) 10.25 Start L, 2. razred deklice, dečki (400 m) 10. 35 Start 3., 4. razred deklice, dečki (600 m) 10. 45 Start 5., 6. razred deklice, dečki (2000 m) 11.00 Start 7., 8. razred deklice, dečki (2000 m) 11.15 Start mladinci, mladinke od 16- 19 let (4000 m) 11.35 Člani od 20 - 40 let, članice od 20 - 35 let (4000 m) 11.35 Veterani nad 40 let, veteranke nad 35 let (4000 m) 12.00 Razglasitev rezultatov in družabno srečanje s slovenskimi atleti * V posameznih kategorijah tekmujejo skupaj tako dekleta kakor fantje, vendar se jih obravnava ločeno."' Nagrade in priznanja: Vsak udeleženec prejme praktično nagrado in sladko presenečenje. Najboljši trije v posamezni kategorijah pa medalje in spominske plakete. Meta Kastelic Turnir trojk v košarki na Bregu V počastitev praznika 27. aprila je domače novoustanovljeno kulturno-športno društvo Breg-Pako v sodelovanju s košarkarskim klubom Borovnica '98 organiziralo turnir trojk v košarki. V mlajši konkurenci sta nastopili ekipi Piton Dream Team in Faškarji, v članski konkurenci je bilo osem ekip iz Borovnice, Vrhnike in Cerknice. Igrali so: Ulični tigri, Street bali team, Kara Vrhnika, Kopi-tov grič, Viper, Znani Cerkni-čani, Veterani ELLES, KŠD Breg-Pako. Ekipe so bile razvrščene v tri skupine po sistemu »vsak z vsakim«. V finalu so igrale prve tri ekipe iz predtekmovanja: Doseženi so bili naslednji rezultati: ' Kopitov grič : Ulični tigri 21:10 Znani Cerkničani : Ulični tigri 21:8 Kopitov grič : Znani Cerkničani 21:17 Vrstni red: 1. Kopitov grič (Turšič Miro, Peršin Gregor, Turšič Tone, Petelin Matevž) 2. Znani Cerkničani 3. Ulični tigri Vse tekme turnirja je dobro sodil Roman Centa. Na turnirju so kljub letom uspešno zaigrali tudi nekdanji igralci zveznih in republiških ligašev: Božo Nelc (Slovan, Postojna, Cerknica), Drago Mekinda in Franjo Modrijan (Vrhnika, Borovnica) ter igralci slovenske druge lige Aco Šuštar (Borovnica), Miro Bizjak (Vrhnika, Borovnica) in Ivan Kranjc (Cerknica). Med tekmovanjem je bilo organizirano še metanje trojk in prostih metov. Najuspešnejši v metanju trojk je bil»Anže Bunič, pri prostih metih pa je bil najboljši Dejan Bizjak s 7 koši, drugi Marko Kos s 6 koši in tretji Peter Weix-ler s 3 koši v finalni seriji. Prve tri ekipe so prejele pokale, prehodni pokal je pristal v rokah ekipe Kopitov grič iz Borovnice. Turnir je pokazal, da v Borovnici ponovno raste obetaven rod mladih košarkarjev, kateri se bodo lahko izkazali že v jeseni z dobrimi igrami v kadetski in članski ekipi. Ogledalo si ga je precejšnje število gledalcev. Sponzorja prireditve sta bila: okrepčevalnica FAŠKARIJA in ELLES Borovnica. Organizatorji v prihodnjem letu upajo na še večje število ekip in košarkarskih užitkov. Naš časopis Medobčinska košarkarska liga 1997/98 V soboto 18.4.1998 seje končalo medobčinsko tekmovanje v košarki. V ligaškem tekmovanju, katerega je organizirala Športna zveza Vrhnika, je od novembra 1997 do sredine aprila 1998 nastopalo 11 ekip iz občin Vrhnika, Borovnica, Logatec in Brezovica. Ekipe so v telovadnici OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici ob sobotah med 11.30 in 14.30 uro odigrale 55 zanimivih tekem. Zaključek tekmovanja in podelitev nagrad pa bo v soboto, 30. maja 1998 ob 16. uri na zunanjem košarkarskem igrišču v Blatni Brezovici. V ekshibicij-skem<-srečanju se bosta med seboj pomerili ekipi ZMAGOVALCEV MKL 1997/98 in SELEKCIJA MKL 1997/98. Vse ljubitelje košarke vabimo na ogled zanimive tekme. Po končani tekmi pa se bomo skupaj pogovorili o Medobčinski košarkarski ligi 1998/99. Končna lestvica medobčinske košarkarske lige je naslednja: 1. Mladi veterani 10 10 0 719:524 195 20 2. Loški komarji 10 8 2 518:477 41 18 3. Dragomer 10 7 3 609:535 74 17 4. ŠIG TEAM Brezovica 10 6 4 543:498 45 16 5. Grogarji 10 5 5 605:568 37 15 6. Econocom Logatec 10 5 5 490:500 -10 14(-1) 7. Kara Vrhnika 10 4 6 546:594 -48 14 8. Trim Borovnica 10 3 7 455:509 -54 13 9. Klub Leskovec 10 3 7 487:550 -63 13 10. Borovnica mladi 10 2 8 491:627 -136 12 11. Red buli Vrhnika 10 2 8 344:423 -79 9(-3) K. N. Košarkarska ekipa iz občine Brezovica ŠIG TEAM se zahvaljuje Aprila seje zaključila medobčinska rekreativna košarkarska liga, kjer je sodelovalo 11 ekip iz borovniške, vrhniške, logaške in brezo-viške občine. Od novembra seje v telovadnici osnovne šole Borovnica zvrstilo 10 tekem brezoviška ekipa s kapetanom Janezom Susma-nom na čelu pa je zasedla 4. mesto. Zahvaljuje se sponzorjem, ki so ji pomagali do tega uspeha: Šamoterstvo in gradbeništvo d.o.o. Ljubljana, Gostilna Amfora Vnanje Gorice, Tehno - cad d.o.o. Ljubljana, Gospodar d.o.o. Ljubljana, Kle-parstvo in krovstvo Švarc s.p. Vnanje Gorice, Fanor d.o.o., SLS Brezovica, Cvetličarna Rotovž Ljubljana, Inšatalaterstvo Pezdir Brezovica, Stražišar d.o.o. Vnanje Gorice, Comprint d.o.o. Ljubljana, Trgovina Manca Brezovica, Ergoles d.o.o. Ljubljana, Sitotisk Beravs Notranje Gorice, Mavrica d.o.o. Ljubljana, Občina Brezovica Na sliki ekipa ŠIG TEAMA v dresih, ki jih je sponzorirala SLS Brezovica in Gostilna Amfora. Meta Kastelic BEI KOP tMOMEM KHAHZAOIA, AVTOPREVODUSTVO i 6UUMEMSTV0 Vil. U(i|n • A, Vrhniki, lil.: Ml /755-0S7. lu: M1 / 755-185 "? iDIlil: OSM/«21-817. 041/121-917 MARKO SMRTNIK s.p. Kot novost vam nudimo prevoze gradbenega materiala in zahtevnih težjih tovorov s HIAP avtodvigalom. Na zalogi imamo tudi zemljo različne kakovosti. Opravljamo pa naslednja dela: • avtoprevoze razsutega materiala (nosilnost 10 t) • storitve z rovokopačem • razna dela v gradbeništvu • izdelujemo gradbena dela na ključ • razne izkope parcel in tras (po sistemu vam izkop, nam zemljo) • ureditev in gradnja cest, poti, dvorišč,... • izdelava podpornih zidov, temeljev (gradbene jame do zidarske faze) • gradnja greznic v različnih izvedbah • zaključna ureditvena dela na zunanjih površinah objektov NAŠE STORITVE SO KAKOVOSTNE, plačilo po dogovoru - lahko tudi na obroke. Tržaška 3, Vrhnika, tel:: 061/752-714 MESEC MAJ, MESEC LJUBEZNI IN CVETJA/ Pričakujemo vas! AvtO-iZZiv d.o.o. Čuža 15 1360 VRHNIKA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: — staro za novo — staro za staro • komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil • odkup vozil, letnik nad 1990 • mogoč nakup na posojilo in leasing • prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. Dostava plzz na dom vsak dan od 12" do 241 C^teL:755 1^^) KARA-obutev, Tržaška 5 in PTC Loka-Robova 6, pa Vas vabi k nakupu modne in športne obutve po ugodnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih! CITROEN. MERLAK PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI AVTO MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007 NOVA Xantia II in Xsara - BREAK Za vse kupce novih vozil darilo: radio in dodatna oprema SERVIS MERLAK, Vrhnika, 061/751-007 Citroën priporoča " '"" CITROËN Avto, ki vam zleze pod kožo PONUDBA ŠTIRIH MUŠKETIRJEV: JUMPER, JUMPY, C15 in BERLINGO • POLAGANJE • MONTAŽA • SERVIS • GARANCIJA • trgovin Ljubljanskoc. 10,1360VRHNIKA tel: 061/753 340,fox:061/753 302 NAJVEČJA PONUDBA IN NAJUGODNEJŠE CENE • KERAMIKA - CERDOMUS • OKNA - VRATA JELOVICA • PARKET I OIP NOVOSELEC CERDOMUS Crrdumut Ceramtcht S.pA • POLAGANJE • MONTAŽA • SERVIS • GARANCIJA • • POLAGANJE • MONTAŽA • SERVIS • GARANCIJA • vrtna miza D0BBLE, 50057,0 65 cm _ vrtna miza WEEKEND, son so • so cm otroški vrtni stol, pvc, 5001 Simoni — vrtni stol, pvc, son, ELEGANCE__ zložljivi ležalnik CANP Rimini, bombaž vrtni stol, pvc 5031, R0MANTIC___ vrtna klop, PARK, 150 SIT: 2.568.-2.763, - 381, 1.334.-4.643, 700.-5.715.- električna kosilnica s košem, ks 930 9oow 14.990. kozarec kristalin za konjak FLIRT VIVA 99, kozarec za sok FIESTA___170. METALKA TRGOVINA Prodajalna Vrhnika Robova 6, Tel: 061/755 266 '11 Ti Slovenska trgovina s tradicijo SflHKER VRHNIKA Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME • zidarska dela, • zamenjava vodovodne instalacije, • polaganje keramičnih ploščic, • montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, • odvoz odpadnega materiala. GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA. Hvala za zaupanje! OPTIK BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprto. JERSI C VULKANIZERSTVO TRGOVINA AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS JERNEJ JERŠIPSOVIČ S.p. Tel/Fax 061/ 753 111 VOLJČEVA 11 61360 VRHNIKA V maju in juniju bomo vsako sredo omogočili brezplačno testiranje zavor na novih sodobnih napravah. NOVO — NOVO — NOVO ROČNA AVTOPRALNICA PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO — kompletno traktorsko pnevmatiko z montažo • avtoplaščev za osebna in tovorna vozila z montažo. Odprto imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00 od 15.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 18.00 GRADBENIŠTVO DAMOS, d.o.o. Damjan SMRTNIK Velika Ligojna 20 VRHNIKA tel./fax: 753-020, 0609/637-734 NUDIMO: ADAPTACIJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV: — tlakovanje dvorišč z materiali po želji Stanke, — postavitev robnikov, itd. POSTAVITEV OPORNIH ZIDOV IZDELAVA KANALIZACIJE VODOVODA TEMELJEV, itd. UTRJEVANJA TERENA RAZNI IZKOPI PREVOZI ODSTRANJEVANJE SNEGA (strojno in ročno, ter odvoz) Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, faks:(061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 do 4800 I — PLOČEVINA — 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURŠIČ VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 • Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT • Na zalogi letni in zimski avtoplašči raznih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT • Montaža pri nas kupljenih novih avtoplaščev za osebna vozila je brezplačna • Možnost plačila na (3) tri čeke • Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure SKUPAJ PROTI ranim POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI BOLNIČAR & CO. kamnoseštvo NAGROBNIKI KAMNITI PULTI izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na voljo široka paleta barv STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije in drugi izdelki iz kamna. DOLNICAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja Gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/752 950 • faks: 061/752 950 TERMO tel/faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica PVC OKNA MI* VRATA VSJUI «XBJUMC MJNT VBUK09XI ivovooKAJDivjrA Misr «u>3VOMOJNrx4y£iiyii TKXI^F.IWJH MJESMirsfMM OJCJEJV IN VRAT * «nuMCOMrsjKXMur «CJECVWjriMur arj ■ Ugodni nakupi vozil: LAGUNA — 150.000 SIT ceneje TVVINGO — prvih 5000 km brezplačno (v obliki PETROLOVIH bencinskih bonov) Informacije: Ljubljana, Vodovodna 93 Vrhnika, Jelovškova 6 Avtohiša REAL korak do zaupanja tel.: 061/1891-310 tel.: 061/755-720 — prodaja tel.: 061/755-730 —servis Avto Center Vrhnika Vabimo vas v obnovljeni studio »FOTO MARKELJ«, na Petkovškovi 4, Vrhnika, kjer vam nudimo vse fotografske storitve. Otvoritev obnovljenih prostorov bo 8. maja ob 10. uri. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije O i« d.o.o. Z DOBRIM IMENOM < Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 AL112 MESECEV!! ZA »A« in »B« KAT. - brezplačen tečaj CPP organiziramo 2 x mesečno ob 16.30 uri na Tržaški 2 - v maju bo tečaj CPP 18. 5. 98 in v juniju 1.6. 98, 15. 6. 98 in 29. 6. 98 - organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom - dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji - nudimo izposojo literature Dostava pizz na dom vsak dan od 12" do 24"! (^teL: 755 195^) Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica Mil AVT0TRADE UoOaO« Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346 OBESO • VSA VOZILA NA ZALOGI • MENJAMO STARO ZA NOVO POSOJILA Z UGODNO OBRESTNO MERO - BREZ POLOGA Če ste se odločili zamenjati vaše staro vozilo za eno izmed vozil BRAVO - BRAVA - MAREA, dobite 100.001,00 SIT več za vaše staro vozilo FIAT MAREA WEEKEND Z KLIMO ZA UGODNO CENO DOBRODOŠLIH L U ram TRGOAVTO Vrhnika Z METALOTRGOM Ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 NAŠA STANDARDNA PONUDBA: • Rezervni deli za tovorna vozila: TAM, Zastava, IVECO in ostala vozila po naročilu • Rezervni deli za osebna vozila: ŠKODA, GOLF, ZASTAVA in ostala vozila, tudi po naročilu ZA POLETJE PA SKUTERJI PIAGGRO NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM MOTORJEV TOMOS POGOJI - UGODNI DELOVNI ČAS: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure TELEFON: 756-210, 756-211 faks: 756-210 N A U T I C A TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ARGO NAUTICA, d.o.o. HORJUL 79 A, 1354 Horjul objavlja prosto delovno mesto VODJA PROIZVODNJE (brizganje plastičnih cevi in fazonov) - poskusno delo tri mesece, - V. stopnja izobrazbe - večletne izkušnje pri podobnih delih. Morebitne vloge pošljite na naslov podjetja. VRHNIKA TRGOAVTO Z METALOTRGOM K SODELOVANJU VABIMO PRODAJALCA — zaposlitev je za nedoločen čas — vloge lahko na naslov: »M« TRGO AVTO v kooperaciji z Metalotrgom, Cankarjev trg 6, 1360 Vrnika; informacije na telefon: 061/756-210 ali 756-211. Corr» far i AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA s tradicijo in dobrim uspehom VSAK MESEC TEČAJI CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! KANDIDATI LAHKO OPRAVIJO IZPIT TUDI V POSTOJNI Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. NOVO: Organiziramo tečaj za voditelje motornih čolnov TURISTIČNA AGENCIJA POLETJE '98 PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS Sklepamo zavarovanja za MARIBORSKO ZAVAROVALNICO URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: C0M-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA, tel.:/fax: 061/755-828, 755-023 POSLOVALNICA LOGATEC, Cankarjeva 8, tel. 741-642 SALAMIJADA v gostilni »PRI KRANJCU« na Vrhniki Vabimo vas na prireditev ob 13. salamijadi, ki bo v soboto, 16. maja 1998 na vrtu gostilne. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ansambel »VESELE ŠTAJERKE«. Vse ki bi želeli sodelovati na ocenitvi svojih salam, le-te prinesite v soboto, 16. maja do 13. ure v gostilno »Pri Kranjcu«. Trgovina z oblačili za otroke od 0 do 16 let. Našli nas boste na STARI CESTI 49 na VRHNIKI. Tel. 755-749. Odprto imamo vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v soboto od 9. do 12. ure ********************************** MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!! ************************************ Kmetija Švigelj Mirke 11 a Vrhnika, tel. 754-781 Po ugodnih cenah vam nudimo kakovostne sadike - zelenjave - cvetja. IMS Servis popravilo pralnih strojev Oorenje Zanussi Condy Dragomer, Pot za stan 17 Rex 1351 Brezovica pri Ljubljani tel.: 061 653 227 Trgovinca v MRAVUINCEK Log, Loška c. 21 a (ob Tržaški cesti pri Mlinarju) DEČKI IN DEKLICE, KI PLENIČKE IN ČISTILNE ROBČKE ŠE POTREBUJETE, SE PRI NAS OGLASITE, IN PO UGODNI CENI 100 PJ-ENIČK KUPITE! ODPRTO: vsak dan od 13. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure Telefon: 653-422 Preživite zasluženi oddih v prijetnem okolju in blagem sredozemskem podnebju. Nudimo vam štiriposteljne in dvoposteljne apartmaje z možnostjo dodatnih ležišč po ugodnih cenah. Predsezona in posezona cenovno zelo zanimivi. Z veseljem vas pričakujemo. Družina Tabar Tel/faks 00385 51/721 633 51/211 683 Na Vrhniki - center - ugodno prodamo 1933 m2 skladiščno-proizvodnih in pisarniških prostorov. Možna preureditev v stanovanja in trgovine. Informacije: INBEX d.o.o. Ljubljana, Parmova 53, tel. 061/320-549; 0609/645-678. TRGOVSKO PODJETJE, d.d. Kidričeva c. 54 ŠKOFJA LOKA ODDAMO V NAJEM dva poslovna prostora v pritličju Poslovno trgovskega centra na Vrhniki, Robova 6, v izmeri 22 m2 in *6,50 m2. Najem je za nedoločen čas. Lokala sta primerna za različno trgovsko ali storitveno dejavnost (razen za trgovino z živili). Ponudbo pošljite na naslov podjetja do 15. maja 1998. Informacije dobite po tel. št. 064/615-361. OBVESTILO! Vzgojno-izobraževalni zavod Antonije Kucler vpisuje otroke v skrajšan program priprave na šolo. Za šolsko leto 1998/99 vpisujemo otroke, rojene leta 1992 in od 1. 1.93 do 31. 8. 93. Otroke lahko vpišete do 30. 6. 1998 na upravi vrtca Poštna 1, vsak delovnik od 9. do 11. ure ali po telefonu 754-207 od 7. do 13. ure. »AKSTVO Petrovčič Janez s.P. Podlipa 95, Vrhnika Vam nudi naslednje storitve: novogradnje z našim in vašim materialom omete, adaptacije hiš, dimnikov_ podporne zidove - škarpe iz kamna tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna, itn. MfrHHf t TEL./FA* 061/753 895 -L*." _______;_;_______;___-__■^^^HEiJ Nff POT i TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV Cenjene kupce obveščamo, da v MAJU 1998 selimo trgovino na novo lokacijo, in sicer BREZOVICA, Tržaška 513 a. Tel. št. 061/654-630 061/654-598 Trgovina bo odprta • od 7. do 19. ure od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure pa v soboto. UGODNE CENE ZA LTŽ PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OLJNE GORILNIKE, SANITARNO KERAMIKO, ENOROČNE ARMATURE ARMAL IN DRUGO ZA VODOVOD TER CENTRALNO OGREVANJE. AVTOCOLOR, d.o.o. Drenov Grič 62 Tel.: 061/752-797 Nudimo vam: • avtolake iz programa Mobihel in Glasurit • lak lazure za les zidne barve čopiči, valjčki za barvanje brusni materiali SIA in 3M program za brušenje RUPES program SATA • avtokozmetika ter širok izbor ličarskega in kleparskega materiala! Pri nakupu z gotovino nad 10.000,00 SIT vam nudimo 5% popust! Obiščite nas! Se priporočamo! PONOVNO ODPRTA TRGOVINA V SINJI GORICI (NASPROTI AVTOIZZIVA) TRGOVINA TINA SINJA GORICA 87, PRI VRHNIKI Poleg običajne ponudbe: pijače, živil, čistil, kozmetike, galanterije, vam v naši trgovini nudimo še: HRANO IN KOZMETIKO ZA OTROKE DIABETIČNE IZDELKE MEHIŠKO IN KITAJSKO HRANO SUHOMESNATE IZDELKE IZ DIVJAČINE MORSKE SADEŽE VEČ VRST PIVA IZ UVOZA OTROŠKE IGRAČE IN DARILA. Delovni čas: od pon. - do pet. od 8.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 17.00 nedelja - prazniki od 8.00 do 12.00 tel. 752-888; 041/731-949 VABLJENI 061/752 987 061/753 528 Jelovšek Marto s.p. Drenov Grič 111, Vrhnika e-mail: marko.jelovsek§iname.com črkArt jelovšek reklamni napisi tisk USPEŠNI BARMANI VRHNIKE Bled v znamenju Vrhničanov Na Bledu je od 16. do 19. aprila potekalo sedmo odprto prvenstvo Slovenije v mešanju pijač. Obenem je to bil že 21. pokal Bleda, katerega lahko označimo kot promocijo številne zasedbe iz Vrhnike. V tekmovanju barmanov so nastopili trije Vrhničani (Klemen Popit, Draga Osmanagič in Aleš Ogrin), med novinarji je izven konkurence nastopal tudi lanski državni prvak Simon Seljak, novinar Našega časopisa, med sodniki je strokovno delo barmanov ocenjeval Alojz Kos, v promocijskem delu pa sta nastopila Julka Fortuna z izdelovanjem znanih čipk in Franc Grom, kije izdeloval svoje značilne »pirne«. En dan tekmovanja pa je obiskal tudi predsednik Turističnega društva Blaga-jana iz Vrhnike, Viktor Razdrh. Tako, da so Vrnničani resnično med gledalci in tekmovalci doživeli veliko pozornost, kar gre vsekakor v prid turistične ponudbe in promocije Vrhnike tudi v znanem turističnem centru na Bledu. Samega tekmovanja 21. pokala Bleda seje udeležilo 51 barmanov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Ita- Vrhniška kompletna ekipa na Bledu na VII. odprtem prvenstvu Slovenije v mešanju.pijač, od leve: novinar Simon Seljak, sodnik Alojz Kos, predstavnik barmanov Slovenije, predstavnica Fructala, Klemen Popit (Gostilna Victoria), Draga Osmanagič (B. J. PUB), Aleš Ogrin (Piz-zerija Boter), Franc Grom, Julka Fortuna in Viktor Razdrh. Božo Kozlovič. lije, Bosne, Češke in Slovaške. Barmani so tekmovali v treh kategorijah mešanja pijač: aperi-tivni coctail, long drink (dolga pijača) in v after diner coctailu (pijača po kosilu). Nastopili so tudi novinarji za naslov državnega prvaka in izvedeno je bilo tekmovanje vseh osmih gostinskih šol iz Slovenije. Med barmani je v skupnem seštevku vseh treh kategorij zmagal domačin Miran Šobol, že priznani barman. Ta barman je zmagal tudi pri mešanju aperitivnega coctaila in long drink pijače. Velik uspeh pa je dosegel Vrh-ničan Klemen Popit (gostilna Victoria) pri mešanju coctaila after diner, kjer je zasedel drugo mesto, za predstavnikom Češke. Glede na to, pa je v tej kategoriji Klemen postal državni prvak in si je priboril mesto v reprezentanci za svetovni pokal, ki bo v mesecu oktobru na Portugalskem. Lep uspeh pa je v tej kategoriji dosegia Draga Osmanagič, kije za državno prvenstvo osvojila 3. mesto. Aleš Ogrin je tudi nastopal v vseh treh kategorijah, bil pa je oce- njevalec in vodja tekmovanja gostinskih šol. Tu je zmagala srednja gostinsko-turistčna šola iz Ljubljane. Med novinarji pa je zmagala Urška Cvital iz revije 5 zvezdic, kateri je pokal izročil Simon Seljak, ki pa je nastopal izven konkurence. Po oceni komisije bi tudi letos lahko zmagal, saj mu je bil mentor Klemen Popit. Ob tem poročilu iz VII. odprtega prvenstva Slovenije v mešanju pijač, naj omenimo, da so vrhniški barmani tudi v letu 1997 Vrhniko in Slovenijo uspešno zastopali na številnih mednarodnih tekmovanjih. Največji uspeh je dosegel Božo Kozlovič (Pizzerija Boter), ki je na Češkem v mesecu maju osvojil 2. mesto v mešanju coctaila long drink. Junija je tričlanska ekipa iz Vrhnike tekmovala v Dubrovniku. Aleš Ogrin (Pizzerija Boter) je bil 2. v skupni razvrstitvi in 3. mesto osvojil v kratkih pijačah, Klemen Popit pa je bil tu 7. Draga Osmanagič pa je v coctailu long drink zasedla 4. mesto. V Zadru je potekal meseca julija pokal otoka Ugljen, kjer je bil Aleš skupni zmagovalec ter prvi v kratkih pijačah in drugi v dolgih pijačah. Septembra se je Draga Osmanagič na Rabu uvrstila na 4. mesto pri dolgih pijačah. Meseca oktobra sta se Aleš in Klemen udeležila tekmovanja barmanov v Opatiji, kjer je Aleš zmagal pri kratkih pijačah, Klemen pa je bil peti. Na vseslovenskem gostinsko-turističnem zboru v termah Čatež v mesecu oktobru pa sta Bo- Izžrebali pet nagrad križanke »COM-TAR« V uredništvu smo izžrebali pet nagrad nagradne križanke »COM-TAR« iz prejšnje številke Našega časopisa. Nagrade prejmejo: 1. tečaj SPP + 3 ure vožnje: Mirni Troha, Poštna ulica 3 b, Vrhnika 2. tečaj CPP + 2 uri vožnje: Janez Kraškovič, Ižanska 132, Ljubljana 3. tečaj CPP + 1 ura vožnje: France Podlipec, Mala Ligojna 4. Vrhnika 4. izlet v Gardaland v maju 1998: Franjo Meglic, Zaplana 114, Vrhnika 5. tečaj CPP: Peter Mavrin, Nova pot 57, Notranje Gorice Vse nagrajence vabimo v poslovalnico COM-TAR v PTC Loka na Vrhniki (Robova 6), kjer se boste podrobneje dogovorili o načinu izkoriščanja nagrad. Vsem pa še enkrat čestitamo. žo Kozlovič in Draga Osmanagič (B. J. PUB) dobila zlati medalji v pripravljanju mešanja pijač, Klemen Popit pa srebrno medaljo. Kot je razvidno so se vrhniški barmani na vseh tekmovanjih dobro odrezali. Prav gotovo gre zahvala tudi vsem lastnikom gostiln, kjer so vsi štirje zaposleni, da so jim omogočili udeležbo na vseh teh številnih tekmovanjih barmanov. Tako se jim zahvaljujejo preko Našega časopisa in to Pizzeriji Boter, Gostilni Victoria, M-M clubu in B. J. PUB-u. Kulturno-prlredltvenl center in okrepčevalnica mm® NAGRADNA KRIŽANKA Penzion PRISTAN Fiesa Sponzor nagradne križanke v tej številki je Penzion PRISTAN iz FIESE, ki vas vabi, da letošnji dopust preživite na slovenski obali. Fiesa je oddaljena od centra Pirana 1,2 km, ima bujno vegetacijo in prijetno, skoraj zdravilno klimo. Penzion PRISTAN je oddaljen od lepo urejene in brezplačne plaže 150 m oz. 5 minut hoje. Bližina vam omogoča, da se popoldanski pripeki umaknete v prijetno senco dreves pri pen-zionu, otroci pa se lahko poigrajo na gugalnicah, vrtiljaku in drugih napravah. V 2,3 in 4-posteljnih sobah je 92 ležišč, vse sobe imajo TWC. Posebej omenjamo lastno parkirišče, kjer vam zagotavljajo parkirno mesto in brezplačno parkiranje. Večina parkirnih mest je pokritih. Pokličite po tel. 066-73-465 ali 041-690-952, poslali vam bodo podrobne informacije. Za nagradno križanko je Penzion PRISTAN namenil denarne nagrade, ki so za izžrebane reševalce bolj »priročne« kot napr. vikend paket ali kosilo za dve osebi v Fiesi: 1. nagrada 10.000 SIT 2. nagrada 6.000 SIT 3. nagrada 4.000 SIT Rešene križanke pošljite do 25. maja 1998, na naslov: Uredništvo »NČ«, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika in sicer v ovojnici z obveznim pripisom »Nagradna križanka«. N. Č. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ iol.net Pokličite nas lai¡ o tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, d.o.o. Tisk: TČR, Delo, Ljubljana. MALI OGLASI Ekonom lonca, 5 in 3 litre, nova, prodam za 15.000,00 SIT. Informacije po telefonu: 755-655. Inštrukcije osnovnošolskih in srednješolskih predmetov: matematike, fizike, angleščine, slovenščine itn... in kitare na območju občin Brezovica / Vrhnika. Pokličite po telefonu: (061) 652-580 (po 18. uri). Prva ura je brezplačna! Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice V skrbno stalno varstvo vzamem otroke, stare do 4 let. (Drago-mer - Lukovica). Tel. 653-031 (Sabina). Statve za ročno tkanje izredno ugodno prodam. Statve so nove. Informacije po tel. 064/224-264. Ugodno nudim inštrukcije za ma- radio urkirtikai tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261 ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega brata, svaka in strica Marjana Telbana z Brega pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, njegovim prijateljem in nekdanjim sodelavcem podjetja LlKO Borovnica za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, enako pevcem, pogrebcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se Domu upokojencev na Vrhniki za vso nego ob njegovi bolezni in zadnjih trenutkih življenja. Se enkrat hvala vsem. Brata in sestre Borovnica, april 1998 ZAHVALA V 95. letu starosti je mirno zaspala naša draga mama, babica in prababica Marija Bajee iz Drenovega Griča 41 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in krajanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Lepa hvala g. dekanu Vinku Podbevšku za opravljen pogrebni obred in sočutno izrečene poslovilne besede, hvala tudi g. doktorju Cukjatiju in g. pa-tronažni sestri za obiske na domu. Iskrena hvala pevcem okteta Raskovec. Hvala pogrebcem in pogrebni službi g. Antona Vrhovca, hvala tudi za zadnji pozdrav Društva upokojencev Vrhnika. Vsem še enkrat hvala Vsi njeni POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam t — pevci, glasba — venci, cvetje, sveče — urejanje grobov — urejanje dokumentacije — prevozi v pogrebnem' spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, mobitel 0609 637 617 tematiko (osnovne in srednje šole). Informacije po telefonu: 755-520. ODDAJAM POČITNIŠKO HIŠO v okolju še neokrnjene narave ob reki Kolpi. Opremljena je za 6 oseb. Možnost kolesarjenja, ribolov, sprehodi ali pohodi po okolici, vožnja s kajaki ali kanuji ali raftom in drugo. Informacije tel. 061/756-007. Otroško hojico, kombinirano s stolčkom ter mizico za hranjenje in otroški voziček, ugodno prodamo. Tel. 061 756 007. P1ETA Pogrebna služba FRANCI TRŠAR, Gabrče 9 Vrhnika Telefon: 754-109, 752-894 0609 628-257 Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 LIKO VRHNIKA LIKO, d.d. PC LES-VERD Na zalogi imamo bukova suha drva (I. II. in III. klasa). Naročilo sprejemamo AVTOPREVOZNIŠTVO KNEZ, Sinja Gorica 50a, Vrhnika. Informacije na telefon 061 /754-650, po 15. uri popoldan, vsak dan. HITRA DOSTAVA! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mami, babi, tašče, sestre in tete Marije Dolenc roj. Dolenc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred, enako celotni pogrebni službi in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Borovnica, april 1998 ZAHVALA V 90. letu je za vedno odšla naša majči ga. Franja Košmerl roj. Žitnik upokojena učiteljica z Vrhnike V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v času zdravja in bolezni in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Dragi ata, tebe več ni, a v naših srcih in na vsakem koraku bodo ostale tvoje sledi. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Anton Dolenc iz Brezij pri Dobrovi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Brezij in drugim gasilskim društvom za organizacijo celotnega pogreba. Zahvala velja tudi g. župniku Antonu Golobu, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za kakršno koli pomoč ob težkem trenutku. Družina Korun ZAHVALA Poslovil se je dragi mož in oče Anton Susman z Jezera Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Še posebej smo hvaležni za izredno skrb patronažni sestri ge. Zalki Klančnik, dr. Igorju Gabrijelu, osebju Kliničnega centra in župniku g. Vinku Malovrhu. Hvala tudi pevskemu zboru iz Preserja, glasbeniku za zaigrano Tišino, gasilcem GD Jezero in g. župniku, ki ste polepšali zadnje slovo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi diage žene, mame, babice, tašče in sestre Francke Zilavec Marušič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Posebaj se zahvaljujemo dr. Heleni Rozmane - Drašler in patronažni službi, g. župniku Vinku Podbevšku za opravljen cerkveni obred, pevcem kvarteta Raskovec, Kvartetu trobil, ZZB Vrhnika, društvu upokojencev Vrhnika in g. Vrhovcu. Vsem in vsakemu posebaj hvala. Vsi njeni Verd, 29.4.1998 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila teta Antonija Vuk z Verda 187 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za dolgoletno nego, hvala g. župniku za opravljen obred, Pieti (Tršar) za opravljene pogrebne storitve, predstavnikom ZB Vrhnika in Društvu upokojencev Vrhnika. Vrhnika Jakopičevi •À "HrT ZAHVALA IIP iv in V 83. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil mož, ata, dedek in pradedek ; i Lovro Grom z Vrhnike, Ob izviru 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in društvom za ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Vsi njegovi Vrhnika, april 1998 ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, dedka, tasta in brata Ivana Goluba iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovane sveče , in moralno podporo. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen slovesni pogreb, pogrebcem in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti naše drage Malči Nagode z Verda Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za iskrene besede ob slovesu in za lepo opravljen obred kot tudi pogrebni službi Pieta. Zahvaljujemo se dr. Heleni Rozmane Drašler za večletno skrb in nego naše tete in prisrčna hvala vsem, ki ste jo spremljali. Vsi njeni Ljubljeni oče, ugasnil zdaj je vaš pogled, za vedno se sklenile vaše pridne so roke in po plačilo večno odšlo vaše dobro, plemenito je srce! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka Ludvika Roglja iz Gorenje Brezovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in podjetjem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gospodu župniku Malovrhu in gospodu Kočarju za ganljive besede in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi očetovim prijateljem gasilcem in članom Nove slovenske zaveze za besede slovesa in zapeto njegovo najljubšo pesem. Hvala prav vsem, ki ste v tako velikem številu dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti ali se kako drugače poklonili njegovemu spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Gorenja Brezovica, 10. aprila 1998 V svojem 99. letu nas je 29. marca 1998 zapustila naša mama, babica in prababica ^» I •. 1 Terezija Pavlin Pavlinova mama iz Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev na Vrhniki, kjer je mama preživela zadnja tri leta. Prav tako bi se radi zahvalili Pogrebni službi Vrhovec in g. župniku za lepo opravljen pogreb. Se enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni ... kadar je v ljudeh svetloba, žarči iz njih. Tedaj se prepoznamo, ko hodimo skupaj v temi, ne da bi morali z roko drug drugega pobožati po licu ali se vsesti drug drugemu v srce. (A. Schweitzer) ZAHVALA Ob izgubi brata Jakoba Mastena z Verda se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala stanovalcem Brigadirske ulice za izkazano pomoč, osebju Doma Hrastovec, g. dekanu, pogrebni službi Pieta ter pevcem bratov Zupan za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči: sestre Betka, Boži, Metka in Joži z družinami ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica Tončka Gantar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče in druge darove ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov Vrhnika, Krajevni organizaciji ZZB Borovnica, Društvu upokojencev Borovnica, Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem in pevcem ter gospodu župniku za lepo opravijen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Borovnica, april 1998 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil dragi sin, brat, oče in mož Roman Dolinar iz Sentjošta 49 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečeno sožalje, rože in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem za lepo petje, g. župniku, pogrebcem in Gasilskemu društvu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA JU' \ Zapustil nas |c dragi mož, oče m (ledi Vinko * ~ Celarc iz Dola pri Borovnici Isreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so bili z nami v težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo Zdenki in Ediju Suhadolnik, družinam Hrova-tin, Pečlin in Francu Suhadolniku. Lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Pieta, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žena Vera, sinova Sašo z družino in Mirko Dol, april 1998 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata in starega ata Ferdinanda -Nandeta Sedeja iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi dr. Mariji Munda, g. župniku, gasilcem, pevcem' in trobentaču. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi žalujoči Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame in stare mame Tilke Ambrožic roj. Kermavnar iz Vnanjih Goric se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom in znancem za podarjeno cvetje, sreče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahval g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi gospe in gospodu Tršarjevima za pogrebne storitve in sočutnost, ki stajo delila z nami. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Vnanje Gorice, Jezero, Dobrunje Naj atu vedno bo lepo, ko v nebesih pri Bogu bo. (vnukinja Katarina) ZAHVALA V 88. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri, dragi mož, ata in dedek Viktor Drašler Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogreb s sveto mašo, vsem sosedom, pevcem, trobentaču in pogrebcem društva upokojencev. Hvala tudi vsem tistim, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Žena Zofi, sinovi Jože, Marjan in Viktor z družinami Borovnica, april 1998 Kje zdaj si, zlati ati, prišel prehitro je ločitve čas. O, da bi se odprla vrata in se prikazal bi spet tvoj obraz. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Vinka Gruma z Dolenje Brezovice pri Preserju se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. Vinku Malovrhu in g. Lojzetu Kočarju za lep govor ob krsti in opravljen pogrebni obred. Zahvala gasilcem PGD Brezovica pod Krimom, drugim gasilcem, pevcem in trobentaču, nekdanjim sodelavcem Telekoma Slovenije, PE Ljubljana, vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano pomoč ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsem še enkrat ISKRENA HVALA. Vsi njegovi Dol. Brezovica, april 1998 HI-FI CENTRI COMING VRHNIKA , VIDEO, VRHNIKA, Tržaška c. 28, tel.: 061 752-392 LJUBLJANA, Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321 LJUBLJANA, Slovenska c. 51, tel.: 061 311-188 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467 LJUBLJANA, BTC-hala A, Moderni interieri, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA, BTC-hala A, Pritličje, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04 COMPUTER CENTER LJUBLJANA, Vegova ulica 2, tel.: 061 125-67-02 COMING d.o.o., Družba za trgovino, Tržaška cesta 28, 13GO Vrhnika do OBROKOV NAJNIŽJI ZNESEK ČEKA PRI NAKUPU NA OBROKE JE 5.000 SIT Panasonic Technics PHILIPS grurdig Daewoo SONY euiua jama KENWOOD OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA GRUnDIG EKRAN 55 cm P 55-731 69 programskih mest za nastavitev TV kanalov Časovno nastavljiv izklop ATS - avtomatsko nastavljanje programov Teletekst Daljinsko upravljanje SIT 65.992 ali io x 7.173 DAEWOO ! 2898 ST Stereo 2 x 20 W SCART priključek TOP teletekst z 8 stranmi spomina EKRAN 70 cm SIT 99.990 ALI 10 X 10.868 PHILIPS VIDEOREKORDER VR475 SIT 48.990 ALI 10X5.325 KAMKORDER SONY CCD TR 411 • 32 x digitalni zoom • 16 x optični zoom • Opcija: STAMINA baterija (omogoča snemanje do 12 ur) simbolna slika SIT 99.990 ALI 10 X 10.869 PHILIPS BREZVRVICNI TELEFON ALORIS • LCD prikazovalnik z 12 mestnimi številkami in 4 grafičnimi ikonami • Do 4 ure pogovora • Do 40 ur stanja pripravljenosti • Domet do 300 m SIT 27.900 ALI 5 X 5.762 PONUDBA MESECA PC z BARVNIM TISKALNIKOM Računalnik VIRGO 200 CPU Spomin HDD FDD VGA CD ROM Miška s podlogo Ohišje Zvočna kartica Zvočniki Monitor Tipkovnica operac. sistem CYRIX 200 MX 32 MB 2,1 GB 1,44 MB ATI 3D 2MB 20 X ARTEC 3 tipke Mini Tower SB 16 bit 2x 120 W PHILIPS 14" Chicony Win'95 SLO SLO Windows '95 Tiskalnik Canon BJC 250 • Barvni BubbleJet tisk • A4 format • 3 strani / min. črnobelo • 2 strani / min. barvno • 720 x 360 dpi črnobelo • 360 x 360 dpi barvno GARANCIJA 2 LETI simbolna slika Mm/k/ samo ■ 184,900 SIT ali 10 x 20.098 SIT PRODAJA: TV, VIDEO, HI-FI CENTER VRHNIKA, Tržaška c. 28, tel.: 061 752-392 COMPUTER CENTER LJUBLJANA, Vegova ulica 2, tel.: 061 125-67-02 3LÍXUSL HI-FI SISTEM NSX-S 23 • 2 x 55 W • Menjalnik za 3 CD-je RDS sprejemnik Dvojni kasetofon SIT 59.990 ALI 10X6.521 " RADIOKASETOFON 3LIUS3L CSD-SL10 • 40 W PMPO • CD • Enojni kasetofon SIT 22.990 ALI 4 X 5.872 GLiUSGL HS-TA173 WALKMAN 17 SLÍUS3L XP-260 PRENOSNI CD SIT 20.400 ALI 4X5.210 SIT 7.200...... IMETNIKI COMING KARTICE IMAJO DODATNI 5% POPUST pUfT POMOTE IN TISKARSKE NAPAKE NISO IZKLJUČENE. PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG.