Pomurski MURSKA SOBOTA, 14. MAREC 1963 Leto XV. — Štev. 10 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-SOPISNO-ZALOZNISKO PODJETJE "POMURSKI TISK" V MURSKI SOBOTI — UREJA GA UREDNIŠKI ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK - JOŽE VILD. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA. KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 189 V RADGONSKI OBČINI Statut pripravljen V radgonski občini so, kar se občinskih statutov tiče, doslej prišli najdalje od vseh občin v Pomurju. Pred kratkim so zaključili z zbori občanov, na katerih so obravnavali osnutek statuta in sprejemali predloge. Z namenom, da izvemo kaj več o tem, smo pred dnevi obiskali predsednico občinskega ljudskega odbora Radgona, Marijo Levarjevo in jo naprosili, da nam je povedala nekaj pod obnosti o tem. Osnutek statuta so na zborih občanov obdelali po delih in potem dobljene predloge s starim gradivom povezali v celoto. Doslej so od vseh institucij obdelali delo krajev, skupnosti, in financiranje. Občani so predlagali, naj bi v občini delovalo 19 krajevnih skupnosti, medtem ko jih statut predvideva 12. Pri izbiri števila in sedežev krajevnih skupnosti je bilo opaziti velik Idealizem. Tako so eni zadovoljni s tem. da bi bilo v občini samo 12 krajevnih skupnosti, drugi hi jih radi več, nekateri pa predlagajo samo pet krajevnih skupnosti in sicer: Radgono, Videm. Radence. Apače in Negovo. Tovarišica predsednica je proti zadnjemu predlogu, ker meni, da bi potem teh pet krajevnih skupnosti delalo naprej s profesionalci kot male občine. Tovariška Levarjeva je za Okrog deset krajevnih skupnosti, manj nikakor, ker potem pravica samoupravljanja občanov ne bi prišla do izraza. Sedeži teh desetih krajevnih skupnosti naj bi poleg že omenjenih petih bili še v Stogovcih, Ivanjcih, Murščaku na Kapeli in Stari gori. Problematičen je obstoj krajevnih skupnosti v Sp. Ščavnici. Čreš-rjevci-Zbgovci in na Janže-vem vrhu. (Nadaljevanje na 2. strani) Že letos galerija v Soboti? Vse kaže, da bo v Murski Soboti že letos prišlo do gradnje ustreznih prostorov za galerijo, v kateri bodo prirejali stalne in občasne razstave umetniških del slikarjev, kiparjev, grafikov itd. Lokacija za nov objekt, ki naj bi bil v bližini mestnega parka, je že določena, pa tudi sredstva so v glavnem zagotovljena. Posebna komisija strokovnjakov mora le še predlagati ustrezne rešitve, ki bodo lokacijsko in funkcionalno omogočile, da bo ta kulturna ustanova lahko resnično zadostila svojim zahtevam in potrebam. Nova galerija bo spočetka poslovala pod okriljem Pokrajinskega muzeja v M. Soboti, pozneje pa se bo osamosvojila. Kmetijski novinar ji v M. Soboti. Na sliki: obrata KIK Pomurka, ki je vzbudil veliko zanimanje gostov. PRIPRAVE NA FESTIVALE Delo DPD "Svoboda" v Radgoni je te dni dokaj pestro. Vodstvo društva in člani različnih sekcij se marljivo pripravljajo najprej na dve ob-činski reviji, in sicer na revijo dramskih družin in revijo pevskih zborov. Najbolj sta delavni dramski skupini v A-pačih in Radencih. Občinski festival mladinskih pevskih zborov bo letos že enajstič po vrsti, in ga bodo tokrat združili še z delovanjem glasbene šole v Radgoni. Šestega junija pa bo okrajno srečanje pevskih zborov v Mariboru, na katerem bosta pela tudi dva zbora iz Trsta. Tega pevskega festivala se bodo iz Pomurja udeležili zbori iz Radgone, Ljutomera. Apač in s Kapele. Če bo radgonski mladinski pevski zbor v Mariboru uspel, se bo udeležil še festivala mladinskih pevskih zborov v Celju. Občinska zveza »Svobod« pripravlja tudi razstavo slikarjev amaterjev. Pomurje-iinalni proizvodi V petek je Kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka organiziral tiskovno konferenco, katere so se poleg predstavnikov tiska in radiotelevizije udeležili tudi sekretar Sekretariata IS LRS za kmetijstvo in gozdarstvo Rudi Čačinovič in predstavniki republiškega in okrajnega sindikalnega vodstva. Novinarji so največ spraševali o gospodarskih uspehih kombinata, ki je ocenjen kot edan najboljših, saj je dosegel na sorazmerno majhnih lastnih zemljiščih, ki merijo nekaj manj kot deset tisoč hektarov, precejšen finančni u-speh — okoli 65 milijonov dinarjev; še posebno lepe uspeje je v preteklem letu zabeležil kombinat pri izvozu svojih proizvodov. Tudi nadaljnja u-smeritev Kombinata je osredotočena predvsem k predelavi kmetijskih pridelkov do končnih proizvodov, kajti še vedno občutno primanjkuje naprav, ki bi lahko nekatere pridelke ohranile dalj časa sveže in tako tudi za tržišče. Precej so razpravljali še o širjenju proizvodnih zmoglji- vosti, ki jih bodo povečevali V prvi vrsti s produktivnostjo, o združevanju kmetijskih gospodarstev in njihovem vključevanju v kombinat, o odkupovanju zemljišč in tudi o odnosih med kmetijskim; zadrugami in posestvi o pripravah na spomladansko setev, preskrbi z umetnimi gnojili itn., precej burno pa je potekala razprava tudi o zaskrbljujočem nazadovanju staleža osnovne črede na nalšem območju. Na tiskovni konferenci je na zastavljena vprašanja, nanašajoča se na širšo problematiko kmetijstva, odgovarjal republiški sekretar Rudi Čačinovič. Uprava kombinata je novinarjem med njihovim bivanjem pri nas omogočila oglede svojih obratov v M .Soboti, Rakičanu, Beltincih in Lendavi. Sestanek Zveze gluhih Jugoslavije Osmega marca je Zveza gluhih Jugoslavije v lendavski občini imela svoj redni letni sestanek z gluhimi. Na sestanku je bilo prisotnih trideset oseb. Poleg članov ZGJ sta se sestanka udeležili tudi predsednica RK in referent za socialno varstvo občine Lendava. Na sestanku so veliko govorili o davčni odmeri. Člani ZGJ prosijo, da bi jim delno zmanjšali davek glede na nekatere člane, ki so nesposobni za delo in starejše člane, ki so že stari nad 60 let. Po sestanku je občinski RK pogostil vse člane ZGJ Podobni sestanki so že bili v soboški občini, v Beltincih, Radgoni in v petrovsko-šalovski občini. Sestanki so povsod bili dobro obiskani. V teh dneh pa bodo sestanki še na Cankovi, pri Gradu, v Rogašovcih in Ljutomeru. Na teh sestankih ZGJ razpravlja o vsakdanjih težavaj gluhih, pobira članarino in deli novoletna darila. Ti sestanki bi morali biti že ob Novem letu, vendar se je zaradi vremenskih razmer in nerazumevanja nekaterih občin vsa stvar zavlekla. Tudi občine namreč prispevajo znaten dele, k tem obdaritvam in sicer po številu gluhih. Soboška občina ima izven Doma za onemogle 94 članov ZGJ in je prispevala 30.000 din. Beltinska občima ima 56 članov ZGJ in je za darila gluhim odštela 20.000 din. Radgonska občina ima 20 članov pa je prav tako prispevala isto vsoto, medtem ko ima petrovsko-šalovska občina samo 14 članov, a je dala za obdaritev 14.000 din. Kot vidimo, kažejo nekatere občine veliko razumevanja za naše gluhe, kar je vredno hvale in posnemanja. Slovesne proslave ob Dnevu žena PRETEKLI TEDEN SO SE PO VSEM POMURJU VRSTILE SLOVESNE IN PRISRČNE PROSLAVE, POSVEČENE MEDNARODNEMU PRAZNIKU ŽENA. PO MESTIH IN VASEH, V DELOVNIH KOLEKTIVIH, ŠOLAH, VRTCIH — POVSOD SO BILE JAVNE IN INTERNE PRIREDITVE, KI SO POČASTILE NAŠE BORBENE IN DELOVNE ŽENE. MARSIKOD SO SLOVESNOST ZAKLJUČILI S PRIJETNIM DRUŽABNIM VEČEROM, NA KATEREM SO POSEBNO HVALEŽNO POČASTILI, OBDAROVALI IN RAZVESELILI DELOVNE ŽENE. V Murski Soboti je bila na predvečer praznika v Kinu »Park« slavnostna akademija. Številno občinstvo je s svojo navzočnostjo in spontanim navdušencem ob posameznih točkah programa počastilo 8. marec. Manjše proslave so bile tudi po posameznih soboških šolah. Osnovna šola II je na primer na sam praznični večer priredila svečano akademijo. Zbrane žene je najprej pozdra- vila in jim čestitala k prazniku predstavnica Gabrijelčiče-vaga pionirskega odredia. potem pa so sledile deklamacije, nastop pevskega zbora in folklorne sbupine. Posebnost a-kademije je bila v tem, da so na njej sodelovali tudi orkester in solisti glasbene šole, kar je še bolj povzdignilo svečanost im ustvarilo vzdušje, primerno prazniku. Prazničnega dne popoldne so bile manjše, a toliko bolj priskrčne svečanosti po posameznih večjih soboških delovnih kolektivih. Slavnostni program in (pogostitev zaposlenih žena so uspešno pripravili in izvedli na primer v ČZP »Pomurski tisk in pri Trgovskem podjetju "Potrošnik". (Nadaljevanje na 2. strani) TEHNIKO MLADIM Letošnje pionirske igre bodo potekale v znamenju prizadevanj, da bi mladim posredovali čimveč tehnične vzgoje in jo seznanjali z razvojem našega gospodarstva še posebno v ožjem okolišu — komuni. Občinska zveza DPM — pionirska sekcija v Murski Soboti — je na nedavni seji že pripravila osnutek programa za tekmovanje pionirskih odredov, ki bo trajalo do maja 1964. leta Tekmovanje, v katerem bodo pionirjem izdatno pomagali tudi občinski odbor in ostala društva LT, bo v štirih skupinah in bo zajelo urejevanje delavnic in vzgojo kadra za tehnični pouk, literarne in likovne prispevke o spoznavanju razvoja kmetijstva in in- dustrije v domačem kraju, delo pionirjev v krožkih in klu-(Nadaljevanje na 5. strani) VREMENSKA NAPOVED za čas od 14. do 24. marca Po ohladitvi s snegom, ki ga pričakujemo med 11. in 13. marcem, bo prevladovalo hladno vreme z mrazom ponoči in mrzlimi vetrovi podnevi. Prehodne snežne padavine pričakujemo še okrog 15., 19. in 22. marca. Dr. V. M. PODPORA OSNOVNIM NAČELOM NOVE USTAVE Več kot štirimesečna razprava v Pred-osnutku ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije je zaključena. Komisija za ustavna vprašanja Zvezne ljudske skupščine je namreč na svoji zadnji seji že obravnavala načrt ustave. Na tokratni seji komisije je bilo rečeno da je v splošni razpravi ta trditev bila podprta tudi z nekaterimi statističnimi podatki. — Na okoli 70.000 zborovanjih, na katerih so razpravljali o Predosnutku ustave, je bilo navzočih več kot 6 milijonov državljanov. — približno 300.000 državljanov je izrekalo svoje predloge izražalo mnenja in postavljalo vprašanja; — v anketi, ki sta jo izvedla Institut družbenih znanosti in redakcija »Borbe«, je več kot 80 odst. državljanov, starih nad 18 let, pritrdilno odgovorilo, da jim je znana vsebina ustave; — na razne načine, v obliki pisem, predlogov, poročil, beležk s posvetovanj itd., je dobila komisija nekaj deset tisoč predlogov in vprašanj. Vse to priča, je bilo rečeno na seji komisije, o izredno živahnem zanimanju najširšega kroga občanov za probleme, ki jih rešuje nova ustava. Tovariš Edvard Kardelj, predsednik komisije, je med drugim dejal o rezultatih razprave tole: »Predvsem se je v razpravi očitno pokazala izredna podpora najširših družbenih slojev osnovnim načelom nove ustave. Očitna so prizadevanja, da bi našli najbolj demokratične oblike v razvijanju socialističnih družbenih odnosov in samoupravljanja v vseh odnosih in na vseh področjih in da bi hkrati zagotovili enotnost in politično stabilnost socialistične skupnosti. To je pravzaprav po svoje izraženo potrdilo smeri našega družbenega razvoja v zadnjih petnajstih letih. Splošna značilnost teh pripomb je prepričanje, da je nadaljnji razvoj našega socialističnega sistema mogoče zagotoviti samo z razvijanjem samoupravljanja.« Tovariš Edvard Kardel je na tokratnem zasedanju komisije dejal, da obstojajo kot docela novi štirje predlogi, o katerih mora ustavna komisija povedati svojo besedo vrej, preden dobi ustavni osnutek končno obliko. Obstaja predlog, je dejal, da bi se ime Jugoslavije spremenilo v Socialistična federativna republika Jugoslavija, da bi poudarili njen socialistični značaj; da bi spremenili zastavo, to je, da bi bila rdeča z državnim grbom, da bi tako močneje izrazili socialistični značaj jugoslovanske skupnosti narodov. Republiške zastave bi ostale nespremenjene. In po tretjem predlogu naj bi bila uvedena funkcija podpredsednika republike za eno volilno obdobje; podpredsednik bi zamenjal predsedni- ka republike, če je odsoten, in ga zastopal v določenih zadevah, za katere ga pooblasti predsednik republike. "In četrtič," je dejal tovariš Kardelj, »je predlagano, da bi načelno prešli na 42-urni delovni teden in da bi v tem smislu prefor-mulirali 34. člen. Ta predlog so predhodno proučevali tudi odgovorni politični in strokovni organi in splošno mnenje je, da bi lahko v naših sedanjih razmerah prehod na 42-urni delovni teden vplival kot spodbuda za pravilnejšo razporeditev delovne sile v proizvodnji, za uspešnejše reševanje problemov rezervne delovne sile in tudi za stvarnejše zvečanje povprečne produktivnosti dela. V vrid takšni rešitvi govorijo tudi uspešni poskusi, ki so jih nekatere delovne organizacije že storile. Seveda skrajšanja delovnega časa ni moč rešiti preprosto z ustavno določbo To je kompleksna naloga, ki bo terjala ustrezne priprave in določene izjeme. Zato je v ustavo mogoče vnesti načelno določbo o 42-urnem delovnem tednu s tem, da bo v zakonu o izvajanju ustave, katerega osnutek pripravljamo, predviden postopek in tempo za realizacijo te ustavne določbe ...« UMAZAN UGLED Klub študentov Prekmurja, organizator letošnjega študentskega plesa v Radencih 16. februarja 1963 in izdajatelj priložnostnega lista »Brdc«, smatra za svojo dolžnost, da prekmurski javnosti, predvsem pa delovnim kolektivom in mladini pojasni svoja stališča do dogodkov, ki so nastali v zvezi s tiskanjem letošnjega Bruca«. Tradicija KPS je bila, da je v zadnjih štirih letih ob svojih plesih in brucovanjih izdajal priložnostno humoristično glasilo "Bruc". Namen KPS je bil že ob izidu prve številke, da po tem listu na kritičen, piker in zabaven način prikaže življenje študenta doma in v Ljubljani in da se s pogumno satiro ozre tudi na razmere v domačem kraju. V prvih treh številkah je to Klubu u dobršni meri tudi uspelo. Na letošnjem plesu v Radencih pa so uredniki »Bruca« Šomen, Ringbauer in Žerdin grobo prekršili tradicijo, in so pod krinko »konkretne, organizirane in družbeno-kritične satire«, kot svoje pisanje sami imenujejo, letošnje glasilo napolnili z umazanimi obrekovanji, nesramnimi lažmi in bedastimi duhovičenji. Blatili so celo take vrednote kot so osebnost predsednika Tita, Ustava, JLA in ves naš družbeni razvoj. Te vrednote so bile priborjene in so nastajale med vojno in v težkih letih po njej. Mi študenti Prekmurja vemo, koliko žrtev je bilo potrebno za uresničitev tega, za kar so v najtežjih letih naših narodov žrtvovali življenja naši očetje, bratje in tovariši. Mi vemo, koliko truda je bilo potrebno za to, da je naša domovina dosegla ugled, ki ga danes v svetu uživa, in vemo ceniti napore ki so jih za to vlagali naši delovni ljudje. Letošnji Bruc« je izšel z imenom Kluba študentov Prekmurja na naslovni strani. S tem smo mi, prekmurski študenti, dovolili, da je bil zaradi naše premajhne budnosti in dejavnosti umazan ugled nekdanjega slavnega Kluba prekmurskih akademikov. Prav v Prekmurju so pred vojno tiskali najnaprednejša glasila. Ljudsko pravico in Mladega Prekmurca, katerega 25-letnico bomo slavili letos. Dovolili smo, da je padla temna senca na delovne kolektive, ki so z namenom, materialno pomagati našemu klubu, dali svoje reklamne oglase v naše glasilo in še posebno na delovni kolektiv vašega prvega častnega člana - ČZP »Pomurski tisk«, ki je bil štiri leta naš pokrovitelj. Sodelovanje med tem kolektivom in našim Klubom ie bil lep primer sodelovanja neposrednih proizvajalcev in mlade, šolajoče se mladine. Zavedamo se, da je na nas, da ta madež s Kluba študentov Prekmurja operemo. V naših vrstah rase in se šola visokokvalificirani kader, ki bo po končanih študijih prišel domov, v Prekmurje, na vodilna delovna mesta, in ki bo s svojim znanjem in delom pomagal graditi lepše življenje tudi v Prekmurju. Na nedavni izredni skupščini Kluba študentov Prekmurja smo ostro in enoglasno obsodili avtorje »Bruca« in njegovo vsebino ter dosedanje klubsko vodstvo, ki je dovolilo, da je do teh dogodkov prišlo. Šomenu, Ringbauer ju in Olaju. ki so bili naši člani, smo jasno pokazali, da zanje ni mesta med nami in povedali, da so ljudje, kateri mislijo kot oni, njim enaki. Sklenili smo. da zahtevamo na fakultetah proti njim uvedbo disciplinskega postopka. Za take ljudi tudi na naši Univerzi ni več prostora. Prekmurski študenti ki študiramo v Ljubljani, izjavljamo, da mnenja in stališča v »Brucu« niso mnenja in stališča vseh nas. To smo dokazali z mnogimi našimi naprednimi akcijami, ki jih mislimo v bodoče še poživeti. Svoje delo želimo povezati še bolj z našim delovnim človekom, ki nas je doslej vedno z razumevanjem in ljubeznijo podpiral. Prepričani smo, da bo tesno sodelovanje rodilo v bodoče še lepše sadove, ob katerih bo mogoče in potrebno govoriti tudi o napakah. ki jih s sabo nosi naš razvoj. Toda to mora biti poštena in zdrava kritika, vredna in dostojna državljana naše socailistične družbe, predvsem vredna mladega intelektualca, ki mora biti za ta razvoj predvsem pripravljen tudi kaj žrtvovati. Klub študentov Prekmurja Tudi to je podoba Lendave z ozadjem. Zagotovo se spet ponovi leto, da bi le tarkat bila tudi arhivska... Planiran celotni dohodek presežen PLANSKA IZGUBA ZMANJŠANA PROIZVODNJA NAFTE V LENDAVI JE PRETEKLO POSLOVNO LETO ZAKLJUČILA Z RELATIVNO UGODNIM REZULTATOM Lanski plan celotnega dohodka so povsem realizirali in ga tudi presegli. Tako je znašal celotni dohodek Nafte lani 2 milijardi 525 milijonov dinarjev. Ta številka nam sama po sebi še toliko ne pove. če je ne primerjamo s celotnim dohodkom podjetja v letu 1961 ko je znašal ta 572 milijonov dinarjev manj kot lani. Da je bil plan celotnega dohodka za leto 1962 postavljen na realni osnovi, dokazuje dejstvo, da so ga presegli za 18 odstotkov, in znaša tako indeks realizacije plana celotnega dohodka 118. Podjetje je imelo za lansko poslovno leto planirano tudi izgubo, ki naj bi po planu znašala 192 milijonov dinarjev. Uspešnost poslovanja se kaže tudi v tem. da so planirano izgubo znatno zmanjšali saj so jo realizirali v vrednosti 108 milijonov dinarjev. Površna analiza kaže na to, kateri faktorji so vplivali na prekoračitev lanskega plana. V veliki meri je bil plan presežen zaradi večje proizvodnje nafte (indeks 107) in večje proizvodnje plinov (indeks 114), dočim se je vrtanje zmanjšali (indeks 99). Nadalje so v nekaterih primerih znatno zmanjšali materialne stroške. kar je opazno zlasti pri proizvodnji nafte, kjer so namesto predvidenih 100 odstotkov znašali materialni stroški komaj 87 odstotkov, pri vrtanju 83 odšt. itd. Občutno zmanšanje planiranih materialnih stroškov je, razumljivo. v največji meri vplivalo na zmanjšanje planirane izgube. Uspešno poslovanje se je moralo - odraziti tudj na osebnih dohodkih delavcev. Tako so povprečni osebni dohodki delavcev v letu 1962 znašali 28.149 dinarjev. Če primerjamo ta znesek z vsoto 21.117 dinarjev, kolikor so znašali povprečni osebni dohodki v letu 1961, dobimo, da so se osebni dohodki povečali v enem letu, se pravi od leta 1961 do leta 1962, za 33.3 odstotka Najnižji osebni dohodki v lanskem letu so znašali 15.340 dinarjev. Brez dvoma so na znatno povečanje osebnih dohodkov vplivali tudi zaposleni, katerih število se od lanskega leta bistveno ni spremenilo (dva zaposlena celo manj), čeravno so lani izvajali velike investicije. Primer nazorno kaže, kako lahko povečana produktivnost vpliva na povečanje osebnih dohodkov. V radgonski občini: Statut pripravljen (Nadaljevanje s 1. strani) Na osnutek statuta, so prejeli največ pripomb iz Radenec, in sicer največ na odnos občina — delovne organizacije. Občani iz Radelenc med drugim trdijo, da se predvideni občinski statut preveč vtika v dieto kolektivov, da jim preveč podrobno predpisuje lastno organizacijo. Predlagajo, naj se ožja določila črtajo in prepuste samoiniciativi delovnim organizacijam. Tov. predsednica meni, da je za nekatera podjetja še ta demokracija, ki jo predvideva statut, preširoka, za nekatere, kot je na primer delovni kolektiv radenskega slatinskega podjetja, kjer so subjektivne sile znotraj delovne organizacije bolj razvite, pa ni potrebno, da bi statut dušil, ožil njihove sposohnosti in iniciativo. Veliko je še odprtih vprašanj glede družbenega plana občine. Treba bo preudarno planirati, ne trgati občinskih planov izven komunalnih skupnosti in določila spreme- niti tako, da ne bodo enih podjetij zavirala, drugim, ki še niso dovolj razvita in samostojna, pa ne dajala dovolj sredstev in napotkov za nadaljnje delo in razvoj. Kolektiv radenskega slatinskega podjetja je n. pr. predlagal, naj bi 50 odst. dohodkov tega podjetja ostalo za nadaljnji razvoj Radenec. To pa ni pravilno. ker bi škodovalo ostalim krajevnim skupnostim. Otrok v Negovi na primer ni kriv, da v Radencih izvira slatina, in zakaj bi potem moral sedeti v slabšem šolskem poslopju kakor pa njegov vrstnik v Radencih. Zato bo občinski družbeni plan upošteval komunalno ureditev tako Radenec kakor ostalih krajevnih skupnosti. Potem so predlagali, naj bi Kapelo, ki je izredna turistična točka, povezali s krajevno skupnostjo v Radencih. Toda Kapela naj bo prav zato samostojna; obdržala bo svoj graldlbeni okoliš in osemletno šolo ter se turistično in vsestransko nadalje razvijala. Komisija za usklajevanje pravnih formulacij v statutu, sestavljena iz treh pravnikov, bo osvojene predloge uredila do sledečega sestanka ter uskladila celoten statut z zakonitimi določili zvezne in republiške Ustave. Osvojeni predlogi bodo dopolnili oziroma spremenili statut. Vsi občani so doslej že imeli priložnost razpravljati o statutu in predlagati. Slovesne proslave ob Dnevu žena (Nadaljevanje s L strani) Tudi v Radgoni, Ljutomeru. Lendavi in drugih krajih Pomurja so na predvečer praznika žena ali drugi dan bile svečane akademije, proslave, spremljane s pogostitvijo in obdaritvijo delovnih žena. Manjši kraji pri tem niso prav nič zaostajali. Ponekod so, da ne bi zgubljali časa, proslavili praznik žena preteklo nedeljo. Tako je tudi GD Zbigovci-La-štomerci pod pokroviteljstvom KO SZDL Crešnjevci priredilo proslavo s pestrim programom Prosvetna skupina društva je uprizorila enodejanko Franceta Filipiča Obračun«, ki prikazuje našo ženo med NOB pripravila nekaj recitacij, pevski zbor pa je zapel nekaj narodnih pesmi. Čeprav so Kokoriči mala vas v ljutomerski občini, so prav tako dostojno proslavili 8. marec. V vaškem domu so se zbrali stari in mladi k slavnostnemu delu njihovega praznovanja Dneva žena. Proslavo z recitacijami in pevskimi točkami so pripravila pionirji o-snovne šole Logarovci, koko-ričke žene pa so za vaščane in okoliške prebivalce priredile prijeten družabni večer. Tako skrbno pripravljeno praznovanje praznika žena v Kokori-čih je skorajda majhno presenečenje. Številna udeležba, starejših vaščanov in mladine je okrabrujoča vzpodbuda za bodoče organizatorje podobnih proslav. Nenavadno vedro so počastil praznik žena v Rogašov-cih. Več kot mnogo gledalcev je v vaškem domu bilo navdušenih nad izredno bogato proslavo. Recitacije, pevske točke in na talk ali oni način izrečene najlepše želje ženam-mate- ram, so se vrstile v nedogled, na koncu pa je Kristina Frčko. ki je žrtvovala največ truda za proslavo, zapela še dve po domače zloženi pesmici in izvedla dve duhoviti smešnici. Gledalci so bili nadvse zadovoljni z njenim nastopom. NOVI PROIZVODI ELRADA Proizvodni program ELRAD-a za tekoče leto je ostal isti kot lani s to razliko, da so osvojili nekaj novih izdelkov. Že pred dvemi leti so začeli s proizvodnjo skupinskih antenskih naprav, lansko leto so se lotili simetričnih TV-UKW kablov, nedavno pa so začeli s proizvodnjo koaksialnih kablov in frekvenčnih pretvornikov. Na vprašanje, 'kaj so frekvenčni pretvorniki, nam je direktor podjetja pojasnil: Znano je, da so kraji ob severnem vznožju Slovenskih goric, n. pr. Radgona ali Ljutomer, imeli slab sprejem domačih TV postaj. To bo odslej izboljšal naš frekvenčni pretvornik, ki je pravzaprav mali oddajnik za TV. Sprejema signal od TV oddajnika, ga ojači, pretvori v drugi kanal in seva na "osojno" TV področje. V Radgoni so že namestili tak TV frekvenčni pretvornik ki sprejema signale pohorskega TV predajnika na šestem kanalu, jih ojača in oddaja na četrtem kanalu. V Ljutomeru bodo namestili frekvenčni pretvornik, ki bo na devetem kanalu sprejemal signale zagrebškega TV oddajnika in jih od- daiiail na petem kanalu. Mali ELRAD-ov TV oddajnik znatno Izboljša sliko in eliminira motnje in tako v Radgoni že gledajo dober slovenski TV program. Za ta najnovejši proizvod se zanimajo širom po Jugoslaviji, v Skopju. Nišu — skratka odjemalcev je veliko V perspektivi imajo izdelovanje še večjih pretvornikov in oddajnikov, mikrolinke za RTV Ljubljana in močnostne visokofrekvenčne kable za oddajnike. Plan bruto produkta 535 mi-lijonov je za 28 odstotkov večji od lanskega. V januarju so že za 18, v februarju pa za 29 odlst. prekoračili normo od planirane, v marcu pričakujejo 30 odstotkov presežka plana, medtem ko bodo po predvidevanjih poletni meseci za podjetje nekonjungturni. Upajo pa, da bodo to takrat, ko je gradbena sezona na višku lahko nadoknadili s povečano prodajo skupinskih TV anten Tudi izvoz bodo v tem letu povečali. Lansko leto so izvozili v vrednosti 13.000 dolarjev. Za tekoče leto že imajo za 5000 dolarjev zaključenih pogodb. Glavni odjemalec EL-RAD-ovih izdelkov je sosednja Avstrija. Komisija za sestavo statuta podjetja je doslej sestavila njegovo ogrodje. Ker tehnično plat proizvodnje stalno zboljšujejo, mora temu razvoju podjetja in urejevanju notranje organizacije oziroma medsebojnim odnosom v kolektivu slediti tudi statut. Eden izmed številnih problemov je n. pr. kako upoštevati pravice žensk, ki jih je v podjetju precej. Zaenkrat zakon o delovnih razmerjih ne dopušča ženskega nočnega dela. V kolikor bi glede tega prišlo do kake spre-mebe. predlagajo, naj bi tudi ženske delale ponoči, a samo one, ki so fizično in duševno sposobne in nimajo nobenih drugih zadržkov. Kajpak bi morali pri tem vsak primer posebej obravnavati. Zaenkrat marajo ponoči moški zamenja, ti ženske kljub temu, da bi bila ženska sposobnejša za določeno delo. Danes je v podjetju zaposlenih okrog 170 delavcev. Ker stalno izboljšujejo tehnološke procese, jim ni potrebna nova delovna sila, ker že pride pri tem do potrebe po novem delovnem mesto, je istočasno potrebno katero ukiniti pa tako delavca, ki je zgubil neko delovno mesto, postavijo na novo. Kljub povečanim cenam nekaterih surovin in polizdelkov prav zaradi stalnega izboljševanja tehnološkega procesa v ELRAD-u niso povišali cen svojim proizvodom. S tiskovne konference kmetijskih novinarjev tiska in RTV V MURSKI SOBOTI PLENUM KMETIJSKIH NOVINARJEV NE NA REPU DOGODKOV Na povabilo Kmetijško-iudustrijskega kombinata Pomurka so se v četrtek in petek mudili v Murski Soboti člani kmetijske sekcije Društva novinarjev Slovenije in predstavnika Društva novinarjev Jugoslavije iz Beograda. Ob tej priložnosti je bil v petek plenum te sekcije, na katerem so novinarji slovenskih listov in radiotelevizije razpravljali predvsem o namenu sekcije in vlogi kmetijskih novinarjev kot družbeno-poli-tičnih delavcev, posebno še se- Za večjo vzrejo bekonov Mimo poljedelske proizvodnje daje Kmetijsko gospodarstvo v Rakičanu velik poudarek tudi živinoreji — v prihodnje še posebno pitanju svinj. Trenutno naštejejo na farmi rakičanskega posestva 350 svinj za razplod, letna zmogljivost proizvodnje bekonov pa znaša okoli 2000 živali. V načrtu imajo dogradite! še nekaj objektov, tako da bodo do konca prihodnjega leta povečali proizvodnjo na 10 tisoč komadov, medtem ko se bo zmogljivost živinorejskega obrata po predvidevanjih v letu 1965 povečala na 15 tiso; bekopov letno. Sedaj redijo bekone pretežno za izvoz v Veliko Britanijo. daj, ko dajemo kmetijstvu vedno večji poudarek. Na plenumu so poudarili potrebo po čimbolj kvalitetnejši izobrazbi novinarjev, ki bo s tem omogočila pravočasno in poglobljeno obravnavanje problemov. da ne bi bili pasivni zapisovalci dogajanj. Sklenili so, da bodo odpravili dosedanje mrtvilo v sekciji ter pogosteje organizirali razna posvetovanja in krajše seminarje za svoje člane; na IZREDNA KONFERENCA ObK ZMS MURSKA SOBOTA teh bodo lahko poglobljeno razpravljali o aktualnih kmetijskih problemih. Na seji so izvolili novi petčlanski upravni odbor sekcije. POTREBNO JE DOBRO ZASTAVLJENO DELO V nedeljo je 93 delegatov, predsednikov in sekretarjev mladinskih aktivov prisostvovalo v Murski Soboti prvi delovni konferenci ZMS. Po uvodnih besedah predsednika občinskega komiteja, ki je obravnavali predvsem zaposlovanje, strokovno in ideološko izobraževa- nje mladine, in poročilu sekrstar-ja se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo 21 navzočih. V prvi vrsti so razpravljali o življenjskih problemih, ki zadevajo mladega človeka in v veliki meri vplivajo na njegov razvoj. Posebno temeljito so obravnavali zaposlovanje mladine, predvsem iz tistih okolišev, kjer številno odhaja na sezonska dela. Poudarili so, da je potrebno z večjo iznajdljivostjo poiskati še nešteto neizkoriščenih možnosti za zaposlovanje doma, v okviru krajevne skupnosti, saj se je prav v nekaterih, najbolj prizadetih okoliših poraza- Vseh 22 klubov se je vključilo v okrajno tekmovanje za "Vejico miru", ki zajema vso dejavnost klubov Organizacije združenih narodov in katerega zaključne prireditve bodo v Tednu mladosti. lo močno nazadovanje obrti; zaposlovanje mladih bi nedvomno lahko vsaj delno rešilo ta problem. Skratka: na konferenci so poudarili potrebo po stalni zaposlitvi mladih. Tudi o uveljavljanju mladine v družbenem upravljanju, predvsem v gospodarskih organizacijah in na šolah, so precej govorili: ugotovili so, da mladi še vedno niso prišli dovolj do veljave, tako da si bodo morali v prihodnje prvenstveno le s svojim delom priboriti resnično enakovreden položaj v primerjavi s starejšimi tovariši. Na konferenci so razpravljali še o perspektivah mladih v kmetijstvu, delu mladine v okviru krajevne skupnosti, delu na osemletkah in o mladoletnih prestopnikih. Ob koncu so izvolili 13 delegatov za okrajno konferenco in sklenili, da bodo po vseh krajevnih območjih organizirali posebne delovne sestanke, na katerih bodo še bolj poglobljeno razpravljali o problemih, ki jih bo nakazala konferenca. "VEJICA MIRU" Pretekli četrtek )e bila v Murski Soboti seja medobčinske zveze klubov Organizacije Združenih narodov; udeležili so se je predstavniki iz 22 tovrstnih organizacij z območja Ljutomera, Radgone, Lendave, Beitinec in M. Sobote. Ugotovili so, da je bilo delo teh klubov v preteklem letu precej šibko, razen nekaterih izjem, predvsem zaradi premajhne pomoči »Minske in o-krajme zveze klubov OZN posameznim vodstvom te specializirane mladinske organzaci-je. Še slabša pa je bila pomoč občinskih komitejev mladine, ki se še vedno premalo zavedajo pomena dela mladine v tej privlačni organizaciji in ji posvečajo izredno malo pozornosti. Prav zato so sklenili, da bodo v prihodnje dali močnejši poudarek izobraževanju svojih vodstev. Organizirali bodo nekaj posvetovanj in seminarjev, kjer so možnosti, kot npr. v Murski Soboti, pa bodo poskusili Se s tečaji esperantske-ga jezika. POMURSKI VESTNIK. 14. MARCA 2 Roditeljski sestanek v Radencih POTREBA PO NOVIH UČILNICAH V Radencih je bil v petek zvečer dobro obiskan roditeljski sestanek, katerega so povezali z občnim zborom društva prijateljev mladine. Lepa udeležba, saj je bila šolska soba kar pretesna, je pokazala, da se starši za šolske, kakor tudi za naloge društva prijateljev mladine, zelo zanimajo. Sestanek je odprl predsednik šolskega odbora, nakar je upraviteljica obrazložila učne uspehe v prvem polletju, za posamezne razrede in na vsej šoli. Nova številka „OBČANA” 26. številka »Občana« prinaša v uvodu osnovne misli iz referata in diskusije na republiškem posvetovanju o aktualnih nalogah kmetijskih zadrug. Sledi izčrpen članek Zvonke Hafner o prvih statutih krajevnih Skupnosti v ljubljanskem okraju, tekst pisma Zveze prijateljev mladine o vprašanjih vzgoje in varstva otrok v naših občinskih statutih, nadaljevanje prispevka Vinka Mlakarja o delu upravnih odborov in delavskih svetov, članek o nalogah krajevne skupnosti Medvode po združitvi te občine z občino Ljubljana-Siška, intervjuja s predsednikoma tržiške in ptujske občine o nekaterih značilnostih družbenega plana in proračuna, prispevek o problematiki zaposlovanja mladine v celjski komuni, analitično obdelan članek ing. Lidije Podbregar-Vasletove: Storitvena obrt in potrošnik, prispevek Z. Kržišnika o delu hišnih svetov v občini Maribor-Center in članek Slavka Kobeta: Vloga kolektiva zdravstvenega zavoda v procesu samoupravljanja. Razen navedenih prinaša »Občan« še vrsto drugih sestavkov s področja šolstva, turizma itd. in stalno rubriko s pestro problematiko pod naslovom: Iz življenja komun pri nas in v drugih republikah. izŠla bo 4. Številka "V SENCI TOPOLOV" V kratkem bo izšla šetrta številka, šolskega glasila dijakov KSŠ Rakičan. Izdali io bodo v precej povečanem obsegu. V tej številki bodo sodelovali tudi slušatelji oddelka za odrastle; v glavnem bodo prispevali strokovne sestavke iz kmetijstva, medtem ko bodo redni dijaki glasilo obogatili z literarnimi prispevki, poročili šolskih organizacij in drugim. V rubriki »Utripi ljubezni bo četrta številka prinesla več prispevkov rednih dopisnikov, v nadaljevanju bo objavljen podlistek "Srečanje", zadnji dve strani pa sta namenjeni sestavkom za razvedrilo. D. O. Najslabše učne uspehe so dosegli letos v VI., najboljše pa v IV. razredu. Razgovor o učnih uspehili je pokazal, kako potrebna je povezava šole z domom in obratno. Radenska šola ima sedaj 7 razredov, prihodnje leto pa se bo razvila v popolno osemletko. Zaradi pomanjkanja učilnic morajo imeti štirje razredi menjalni dopoldanski ali popoldanski pouk, kar pa seveda za prizadete starše in učence ni najbolj ugodno. Zato so na sestanku razpravljali o razširitvi šolskih prostorov. Predlagali so, da bi s preureditvijo stanovanjskih prostorov in nadzidavo šole lahko pridobili nove učilnice in prostore za šolsko kuhinjo in tehnični pouk. Po razpravi o perečih šolskih zadevah je bil občni zbor DPM. Društvo se iz leta v leto bolj u-veljaivlja in širi. Šteje okrog 170 članov. Sodelovalo je pri organizaciji vseh otroških praznikov in prireditev. Povezano je s pionirskim starešinskim svetom in šolskim odborom. Lani so mnogi člani v zimskem času obiskovali šolo za starše, spremljajo in podpirajo delo posameznih krožkov itd. Lepo število članov je naročenih na revijo Dom in družina ter na organizacijski list Zveze prijateljev mladine Glasilo DPM. OD ZDRAVIH POBUD - K VEČJI KAKOVOSTI Zdravih in dobronamernih pobud za oživljanje kulturno-prosvetnega dela je tudi že letos mnogo, zlasti na podeželju. Igre, komedije, skeči, veseli večeri itd. so na dnevnem redu v številnih krajih, tudi manjših. In prireditelji: poleg prosvetnih društev še mladinski aktivi, gasilska in celo čebelarska društva (!), zlasti v krajih, kjer prosvetnta društva ne obstajajo. Mnogokje je odločilni smoter teh prireditev: pridobiti si tako potrebna sred- stva za kritje društvenih potreb, gradnjo vaških domov, ipd., torej pridobitni nagibi, ki pa žal gredo cesto v razkorak s slehernim občutkom za kvaliteto uprizorjenih del. Odločnejša prizadevanja za boljšo kvaliteto in idejnost so potrebna že pri samem izboru dela ki ga v tem ali onem kraju nameravajo postaviti na o-der, pred že tudi vse bolj zahtevnim občinstvom, kajti vpliva televizije, radijskih oddaj in drugih oblik posredovanja kulturnih dobrin podeželskemu človeku ne kaže podcenjevati niti na tem področju. Kar je bilo še pred leti dobro in sprejemljivo za povprečnega človeka, danes že ni več. Tako ugotavljajo, da se poleg idejno neprimernih dramskih del pojavljajo na podeželskih odrih tudi dela, katerim amaterske dramske skupine niti niso dorasle, da niso za njih uprizori tev podani niti drugi pogoji: ureditev in dimenzije odrov, kostumi itd. Če hočeš na pr. pristno pričarati gledalcem v odrski upodobitvi likov in dogajanj določeno zgodovinsko dobo, je to težko doseči brez ustreznih kulis in kostumov. V ilustracijo samo nekaj primerov: v Puževcih so mladi z zdravo pobudo: prispevati k gradnji vaškega doma — uprizorili Gogoljevo Ženitev. Uprizoritev ni izpadla najbolje že zaradi okolja, v katerem je bila (gasilska garaža), jezikovnih spodrsljajev in tudi zaradi neokusnega uvodnega primerja- nja samega uprizorjenega dela z domačimi ženitovanji. Pre_ cej bolje, celo v jezikovnem pogledu so se odrezali igralci ciganskega rodu iz Zenkovec, čeprav je bilo Borovo odrsko delo Kolesa teme za njih prav gotovo pretrd oreh, še ugodnejšo oceno pa je prav gotovo zaslužila dramska skupina PD iz Martjanec, ki je v domači prosvetni dvorani uprizorila Golarjevo Vdovo Rošlinko. Morda poučen primer: tri podeželske amaterske dramske skupine, katerih korak na oder je prav gotovo vodila dobra volja z zdravimi pobudami, toda precejšnja razlika v kvalitetnem izvajanju uprizorjenih odrskih del! Poleg idejnosti je pri izboru dramskih del potreben tudi večji občutek za realno zmogljivost kolektiva, ki naj bi izbrano delo prestavil v živo dogajanje na oder. Takih del pa nam ne manjka niti med stvaritvami domačih avtorjev, saj je napisanih kar precej doma- čih dram in šaljivih odrskih del, ki so primerna tudi za manj zahtevne podeželske o-dre. Drugo pa je seveda, ali smo že tudi lahko zadovoljni s sedanjim omrežjem kulturnopro-svetnih društev, ki naj bi na podeželju prvenstveno skrbela za kvaliteto in idejnost odrskih uprizoritev, tudi tistih, ki jih dajejo na oder druga društva. V prosvetnih društvih, ki imajo na voljo vodstveni in strokovni kader, je namreč takih pojavov ali skrajnosti manj, ponekod jih celo ni. Zato je poudarek na prosvetnih društvih in njihovi usmerjevalni politiki tudi dandanašnji zelo važen, če hočemo o-čitneje napredovati na tem področju in se izogniti raznim nekontroliranim »divjim« nastopom raznih kulturnih skupin in enodnevnicam in še več: taka usmeritev bo morala očitneje izhajati tudi iz ustreznih členov naših občinskih statutov, o katerih smo že pričeli razpravljati. KINOFIKACIJA NA TV EKRANIH Na območju soboške občine je trenutno samo večji kinematografi s sedežem v Murski Soboti. Po prvem odzivu mnogo obeta tudi mladinski in pionirski kino, saj so predzadnjo nedeljo, ko so ga odprli v grajski dvorani, našteli že okrog tisoč mladih gledalcev. Kljub temu pa se zastavlja vprašanje: ali je v talko veliki občini, kot je soboška (bo pa še večja s priključitvijo dela beltinske in petrovsko-šalovke občine)en kinematograf tudi že dovolj? Dodatna kinofikacija podeželja, ki jo bo morala občinska Ljudska univerza še intenzivneje uresničevati, je nedvomno potrebna, poseb- no še v krajih, kjer se občani zanimajo za predvajanje rednih in izrednih filmov, tudi ozkotračnih. Zanimiva ob tem pa je ugotovitev, da je na podeželju močno poraslo tudi zanimanje za delovanje televizijskili klubov, ki lahko vrzel v kinoifikaciji v marsičem celo nadomestijo. Tako v sami Murski Soboti že ugotavljajo, da z naraščanjem števila televizorjev rahlo nazaduje tudi obisk kino predstav. Pri Gradu, kjer so imeli pred leti kino in so ga morali ukiniti zaradi slabih projekcijskih naprav in slabe udeležbe gledalcev, se sedaj bolj navdušujejo za ureditev televizijskega kluba. Prednost televizijskih klubov je tudi v tem, da so dostopni vsakemu večjemu kraju in zategadelj ni potrebno pešačiti občanom v bolj oddaljena večja središča, ki bi imela sicer pogoje za ustanovitev kinematografa. S prodorom televizije se tako spreminjajo želje tudi na podeželju. Seveda pa bi bilo napak trditi, da je z ustanovitvijo televizijskega kluba že tudi vse napravljeno. Tudi pri takih akcijah gre za dokajšnjo mero iznajdljivosti in organizacijske sposobnosti, da bi klub resnično zaživel in koristno služil odjemalcem kulturnih dobrin, ki jih posredujejo TV-ekrani. Marsikje so se odločili za kombinirano dejavnost v okviru televizijskega kluba; oglede televizijskih oddaj kombinirajo z zanimivimi razgovori o določenih pojavih in dogajanjih, predavanji, igranjem šaha, lutkovnimi predstavami itd. Obiskovalcem kluba, če jih hočemo pridobiti za redno obiskovanje oddaj, je namreč treba zagotoviti prijetno in dostopno vzdušje, kjer se bodo neprisiljeno počutili kot doma. O tem so se verjetno že prepričali v Martjancih, kjer so namestili televizor, radioaparat in drugo kar v domači prosvetni dvorani; popoldanske in zlasti večerne ure privabljajo sedaj v dvorano mnogo mlajših in starejših prebivalcev, ki se poprej niso imeli kam dati in so nekateri celo popivali po gostilnah. V takih razmerah dobiva televizijski klub, seveda ob splošno poživljeni kultumo-prosvetni dejavnosti, tudi svoj pravi vzgojni pomen. Razne svobodne aktivnosti so privlačne za mladino in pionirje. Tudi ta prizor to potrjuje. Svet Kondorjevih karikatur! Pretekli teden je v mladinski sobi soboške Gimnazije razstavljal mednarodni karikaturist Ladislav Kondor. Njegove karikature nosijo v veliki meri odtis njegovega življenja. Kot revolucionarja in širitelja naprednih idej je Kondorja že leta 1919 protiljudsko sodišče v Osijeku obsodilo na dve leti strogega za- pora. Po obsodbi je bil leto in pol interniran na Madžarskem. Ko se je po internaciji vrnil v Jugoslavijo, je bil vedno v konfliktu s policijo. Med vojno je zaradi Hitlerjeve in Goringove karikature preživel pet mesecev v zaporu. Kondorja vse to ni strlo. Ostal je brezobziren satirik ljudskih odurnosti in ljubezniv slikar človečkih slabosti. Razstavljeni karikirani Kondorjevi ljudje so iz 36 najrazličnejših držav, najrazličnejših poklicev in starosti. Tu sta obraz znanega pianista Wilhema Bakhausa, svetovne prvakinje na ledu iz leta 1931 Sonje Heine in kubistična karikatura Roosevelta. Tu sta trgovsko rejena, zajedalska tipa poljskega farmerja, bivšega starojugoslovanskega bosanskega poslanca ter v pestrem mozaiku znanih in neznanih obrazov — tipi zakrknjenih fašistov idr. V raznolikosti karikatur so bili razstavljeni tudi portreti nas.h in svetovno pomembnih demokratičnih voditeljev, ki pa jih Kondor ne more karikirati. P. Pot. OD VSEPOVSOD "DESETI BRAT" V MLAJTINCIH Igralska skupina iz Ivanjec je preteklo soboto gostovala v Mlatjancih z Jurčičevim »Desetim bratom«. Vaška dvorana je bila polna in gledalci so bili zelo zadovoljni z igro. Ker so v Mlajtinciih zimski večer: dolgi in pusti, si vaščani takega kulturnega razvedrila želijo čim več. Tudi druge igralske skupine vljudno vabijo v goste. F. S. ROŽICKI VRH Prosvetno društvo na Rožičkem vrhu je eno izmed zelo aktivnih v radgonski občini. Čez zimo je dramska skupina društva pripravljala Remčev-o dramo »Mrtvi kurent«, ki jo je z velikim uspehom uprizorilo zadnje dni v februarju. Na željo gledalcev so jo pred dnevi morali ponoviti. A. M. TIŠINA Nedavno je KZ na Tišini odstopila svoj televizijski sprejemnik tišinski osnovni šoli. Televizor so namestili v razredu, kjar je vsak dan poool-dan polno šolarjev. Ob večerih pa se pred televizorjem zbira tišinska mladina in odrasli. Ta pridobitev bo vsekakor prinesla mnogo živahnosti in pestrosti vaški življenjski enoličnosti na Tišini. F. H. POČITNIŠKA ZVEZA NA GIMNAZIJI Počitniška zveza na soboški gimnaziji je pred časom začela marljivo delati, Ker sedaj še ne m-ore prirejati raznih izletov in potovanj, se je usmerila predvsem na prikazovanje poučnih filmov, ki jih redno predvaja skoraj vsakih štirinajst dni, Ondan je dijakom gimnazije in učencem osemletne šole I prikazala film o Plitvičikih jezerih in okolici. Tako so se dijaki seznanili z lepotami tega naštega najlepšega nacionalnega parka, ki je znan daleč po svetu. -mv- Z zborovanja prosvetnih delavcev radgonske občine O NOVEM PRAVOPISU Središče zanimanja na nedavnem zborovanj prosvetnih delavcev radgonske občine sta bila predavanje o novem šolskem pravopisu in razprava o spremembi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Zanimivo in pomembno temo o pravopisu je obravnaval Mamko Golar. Seznanil je učitelje o vseh novostih in značilnostih novega pravopisa. S primeri je nazorno prikazal bistvene razlike sedanjega im novega pravopisa. Prosvetni delavci sodijo, da bi morali poznati pravopis tudi vsi javni uslužbenci občine in drugi, ki majo opravka z administracijo. V drugem delu so razpravljali o pomankljivostih nekaterih členov v pravilnikih o delitvi osebnih do- hodkov. Svetu za šolstvo so predlagali nekatere spremembe. Na vseh šolah za vse učno osebje znižali učno obveznost od 24 na 22 ur tedensko. Ker je delo slavistov, germanistov in matematikov obsežnejše, bi jim kazalo dodati mesečno 300 točk. Sklad za nagrado naj bi zmanjšali od 5 na 3 odst., med stalnim gibljivim delom pa naj bo namesto 70:30 razmerje 80 :20. Za nekatere manj pomembne probleme bo prilagodila pravilnik individualnim potrebam ustrezno vsaka šola sama. Razpravljali so še o ureditvi prejemkov snažilk in kuharic v šolskih kuhinjah Prosvetne delavke so se v počastitev Dneva žena udeležila z nekaj ekipami strelskega tekmo- vanja v Radgoni. V proslavo 100-letnice RK bodo poživeli delo podmladkarjev Rdečega križa. Poskrbeli bodo za množično sodelovanje pionirjev v Jugoslovanskih pionirskih igrah. Udeležili se bodo seminarja za recitatorje, pripravili pionirje za glasbeno-pevski festival, ki bo v Radgoni meseca maja in se udeležili poučnega izleta na Dunaj. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE KMETOVALCEV ZE PET PREDAVANJ Ljudska univerza v Petrovcih si je letos dobro začrtala svoj izobraževalni program. Glavni namen njihovega izobraževalnega dela je Značilnost pomurskih šol: vozači in slabo urejene shrambe za kolesa. Ponekod pa niti teh ni... v prvi vrsti posredovati kmetovalcem čimveč pomoči pri njihovem delu. Zato obsegajo predavanja, ki so zajeta v izobraževalnem programu, pretežno teme iz kmetijstva, živinoreje, veterinarske službe, kmetijskega strojništva in zdravstva. Kljub temu, da je bila univerza ustanovljena šele pred nekaj meseci, so izvedli v nekaterih krajih že pet predavanj z že omenjenih področij. Ker menijo, da bo delo soboške univerze, ki je sedaj prevzela to območje, zaradi oddaljenosti otež-kočeno. V Petrovcih menijo, da bo potrebno najti primemo organizacijsko obliko, ki bo pomagala premostiti nastale težave. V KRAŠCIH "DOBRODOŠLA MISS AGATA" Mladina v Kraščih je pretekli mesec naštudirala in uprizorila igro »Dobrodošla miss Agata«. Ker v vasi ni primernega prostora za uprizarjanje iger, so mladinci kar neko shrambo spremenili v zasilno dvorano z odrom, si sami naredili kulise in pred številnimi gledalci uspešno zaigrali. Zanimivo je, da so mladinci sami prispevali drva za ogrevanje dvorane in da so igro brez vsakih izkušenj sami pripravili. Prizadevni igralci iz Krašč trdijo, da je najlepše plačilo za njihov trud hvaležnost in pohvalne besede vaščanov, ki si še želijo takih prireditev. Ljudje po sosednjih vaseh pa upajo, da jih bodo igralci iz Krašč razveselili in prišli v goste s svojo igro. A. K. KONEC MRTVILU Pred nekaj leti je v Beltincih delovalo prosvetno društvo Ivan Cankar, ki je imelo nad 100 rednih članov. V društvu je delovala dramska, izobraževalna in glasbena sekcija. Že nekaj let nazaj, pa se razen folklorne skupine, ki še tu in tam nastopa doma in v drugih krajih, sekcije prenehale z delom. Pevski zbor. ki je veljal za dobrega, je razpadel, zamrlo je tudi delo tam-buraške skupine, godba na pihala je nekaj časa aktivno vadila, a pozneje prenehala. Dramska sekcija se je s svo-jlimii člani večkrat pojavila na odrskih deskah. Sedaj pa? ... Res je, da sta tudi na vas prodrla radio in televizija, vendar v tem ni opravičila, da bi društvo povsem opustilo delo na tem področju. Če so poslušalci. z dneva v dan zahtevnejši glede kvalitete posameznih prireditev, je to povsem razumljivo. To pa nalaga dolžnost, da je treba, iskati ustrezne oblike kulturno-prosvetne-ga dela v okviru vaških klubov. A. H. BRODARSKO DRUŠTVO V LJUTOMERU Pripravljajo presenečenja Pred kratkim so v Ljutomenu v okviru Ljudske tehnike ustanovili brodarsko društvo. Tako so (poiskali za mladino novo obliko dela in razvedrila. Pogoji za obstoj takega društva so, saj so v neposredni bližini Ljutomera ribniki, ki so idealni za razvoj športa na vodi in turizma nasploh. Poleg tega ni tako daleč do Mure, na kateri bodo bodoči ljutomerski veslači prav tako našli lepe terene za vožnjo s kajaki ali kanuji. Na prvem, ustanovnem občnem zboru je bilo precej mladine in tudi starejših. Navzoči so bili tudi predstavnik OO LT Maribor, tehnični sekretar za Pomurje Franc Topolovec, predsednik ob. odbora LT Drago Cimerman in predstavnik ObO SZDL Ljutomer Stojan Penev. Navzoči so predlagali veliko koristnega za bodoče delo društva. Tako naj bi v okviru društva organizirali tudi plavalno šolo. Ker je LT že v lanskem letu imela dve izposojeni sandolini, so že precej mladih zainteresirali za ta šport. Za nadaljnje delo društva bo treba dobiti več novih rekvizitov. Najprej bo treba priskrbeti primerne prostore, v katerih bi v okviru modelarske sekcije že do poletja izdelali nekaj čolnov. Pri tem jim bo pomagalo mariborsko društvo »Sidro«. V društvo nameravajo vključiti tudi pionirje osnovnih šol, ki jim vse prečesto manjka področje za uspešno izvajanje tehničnega pouka. Tako pa bodo pionirji v okviru društva lahko izdelovali modele čolnov, jadrnic in drugo. Društvo pa se bo na tak način koristno vključilo tudi v program Jugoslovanskih pionirskih iger. Novo nastalo društvo namerava najtesneje sodelovati s turističnim društvom, ribiškim društvom, TVD Partizan, ZMS in ZROP. V sodelovanju s temi društvi bodo letos uredili okolico ribnikov, izboljšali kopališče, postavili lopo z garderobo in čolnarno. Društvo bo imelo svoj prvi manifestatlvni nastop v dneh Tedna mladosti. Za predsednika so si člani društva izbrali Ivana Slaviča. Predstavnik OO LT je ob tej priložnosti podelil nagrade in priznanje predsedniku ObO LT Ljutomer Dragu Cimermanu in vodji radio kluba Vozliču. Mlado brodarsko društvo v Ljutomeru bo, sodeč po zastavljenih nalogah, opravičilo svoj obstoj. Zaželeno pa je. da bi se čim več delavske in tudi kmečke mladine vključilo v društvo in mu pomagalo pri uresničevanju nalog. S. F. "Na ogledih" v Gančanih Prosvetno društvo »Dolinec« iz Gančan je v nedeljo priredilo v vaškem domu v Gančanih celovečerno igro »Na ogledih«. To kmečko burko v treh dejanjih so mladi igralci zelo uspešno odigrali, čeprav jih je večina prvič nastopila na odru. Igro si je ogledalo veliiko ljudi iz Gančan in okoliških vasi, tako da je bila dvo- rana kar premajhna, da bi lahko vse sprejela. Prosvetno društvo »Dolinec« iz Gančan je pred kratkim pripravilo tudi Veseli večer, s katerim so dvakrat nastopili doma in gostovali v Lipovcih. Nastopili so s šaljivimi točkami iz domačega kraja, s kratkimi enodejankami, recitacijami, in domačimi muzikanti. POMURSKI VESTNIK, 14. MARCA 3 DROBNE IZ VELIKE POLANE ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE Letošnjo dolgo zimo je mladina dobro izkoristila za izobraževanje. Mnogo mladincev obeh spolov je obiskovalo šolo za življenje. Predavanja so bila zanimiva in zato tudi privlačna. Meseca februarja je bil tečaj RK za vaško mladino. Obiskovalo ga je 28 mladincev in mladink iz Velike in Male Polane ter Brezovice. Predavali so prosvetni in znanstveni delavci. Obisk je bil iz Velike in Male Polane zelo dober, Brezovica pa je imela mnogo izo-stankarjev. Ob zaključku tečaja je bil pregledni razgovor o predelani snovi in so tečajniki opravili nekaj praktičnih vaj iz prve pomoči. Oboje je pokazalo, da so tečajniki snov dobro dojeli in si jo tudi zapomnili. Na zaključni razgovor je prišla tajnica občinskega odbora RK. Za zaključek so tečajniki pripravili družabni večer. V ZNAMENJU OBČNIH ZBOROV V februarju so opravila občne zbore naslednja vzgojna društva: prosvetno društvo, društvo prijateljev mladine in TVD Partizan. Prosvetno društvo še vedno ima težave s prostori za knjižnico. Sedaj gostuje z njo v sejni sobi gasilskega doma. V vseh dejavnostih je navezano na lastna sredstva, ker kljub obljubam ni dobilo nobene občinske podpore. Društvo prijateljev mladine je še mlado. Za letos si je določilo nalogo, da bo pomagalo šolski mladini pri prirejanju otroških praznikov in tekmovanj na ood-ročju tehnične vzgoje. V okviru otroških praznovanj je uspelo pustovanje. Letos so prvič organizirali iz šole sprevod pustnih mask, kateremu je sledila šaljiva pustna prireditev v zadružni dvorani in nato še obdaritev s pustnimi krofi. Na občnem zboru TVD Partizan je bilo obilo mladine. Društvo je v vsem lanskem letu gojilo razne športne panoge: odbojko, rokomet in nogomet. Pripravljeno je tudi igrišče za košarko. Igrišča si deli društvo s šolo m je zato športno igrišče glavna točka društvenega delovnega programa. Upanje je, da se bo razvila tudi orodna telovadba, saj je društvo že naročilo bradljo, šola pa drog in kroge Društvo pričakuje tudi moralno in denarno podporo občinskih in krajevnih organov. Fr. Kr. Toplo sonce »briše« zadnje dni tudi take motive Delavnost mladine v Šalovcih Pretekli četrtak je bil v Ša-lovcih redni mesečni sestanek osnovne organizacije ZK, na katerem so v prvi vrsti obravnavali delo mladine v Šalov-cih in okoliških vaseh. Ugotovili so, da se mladinska dejavnost zlasti v Dolencih in Šalovcih me more razživeti. V Dolencih menijo, da je temu vzrok že tolikokrat MLADINA V ŠALOVCIH UREJA IGRIŠČE Mladina iz Šalovec in okoliških vasi je na pobudo ZK skupaj s pionirji začela urejati nogometno igrišče in ga pripravljati za spomladanske športne prireditve, ki jih bo letošnjo pomlad veliko. Domače TVD Partizan namerava organizirati tudi nogometne tekme z okrajnimi moštvi madžarske manjšine. omenjeno sezonstvo. Mladina ne more delati, ker je v poletnih mesecih ni doma. Zaradi istega vzroka trpi tudi mladinska dejavnost v Šalovcih. Dokaj žalostno je dejstvo, da je v Šalovcih vključenih v ZMS še zmeraj samo 28 mladih od vseh 99. Po dirugi strani so ugotovili, da je mladina madžarske manjšine na Hodošu čedalje bolj aktivna. Mladi na Hodošu se razen za šport zanimajo tudi za kultuirno-prosvetno delo. V tem letu so že organ’zirali nekaj uspelih kulturnih prireditev. Na sestanku so govorili tudi o kadrovskem vprašanju, ki zaenkrat še ni pereč problem, vendar je že občutiti pomanjkanje kadrov na območju Dolenec in deloma na Hodošu. J. K. Tudi v Sebeborcih so delavni Mladinski aktiv v Sabebor-cth ima svoj delovni program razporejen po tromesečnih obdobjih. V zimskih mesecih so usmerjeni predvsem na kulturno udejstvovanje, poleti pa bodo posvetili več skrbi špor- tu, klubu mladih proizvajalcev in drugim oblikam dela. Pred kratkim so začeli s študijem 6 dejanke »Dekle s Trente«, prejšnjo nedeljo pa so pripravili pester program ob prazniku Dneva žena. Na razpolago imajo tudi' televizijski sprejemnik, premalo skrbi pa posvečajo zabavnemu življenju mladine. Da bi ta pro- blem nekako ublažili nameravajo nabaviti gramofon s ploščami. Medi mladino vlada tudi precejšnje zanimanje za šolo za življenje, ki bo začela delovati že prihodnji teden. Organizirati nameravajo tudi nekaj zdravstvenih in kmetijskih predavanj. Pogled med obratna poslopja lendavske Tovarne dežnikov in pletenin V Babincih imajo težave Dejavnost mladinskega aktiva v Babincih pri Ljutomeru je zelo otežkočma. V svoj aktiv, ki so ga ustanovili pred dvema letoma, imajo Včlanjenih okrog dvajset mladincev. Ti se zelo zavzemajo za raznovrstne Oblike dela, ki pa z ozirom na številne težave ne morejo biti povsem izvršene. Največ je težave imajo s prostori, kajti v vasi nimajo urejenega prostora, kjer bi se lahko sestajali, prirejali prireditve, si uredili klubsko živ- ljenje in drugo. Tako morajo za prostore, kjer aktiv prireja proslave in prireditve, zaprositi v sosednji vasi v Noršin-ciih. Na letošnjem zboru občanov so občani sklenili, da bodo še letos pristopili k gradnji vaškega doma. Tudi mladinski aktiv je iniciativo z vso vnemo podprl, saj se je zadolžil, da blo vložil ves trud za uresničitev te ideje. Kljub svojim težavam je aktiv v zadnjem času precej napredoval s svojim delom. Pripravil je proslavo za 8. ma- rec, organiziral je več mladinskih plesov in podobno, seveda v sosednji vasi. Mladinci bodlo s prostovoljnim delom tudi pomagali pri ureditvi ceste iz Babinec v Ljutomer. VESTI IZ NUSKOVE Novi krajevni odbor SZDL je v svoj program dela sprejel tudi pripravljenost članov, da bodo uredili vaške ceste in poti. Vaščani si želijo, da bi se novi oldbor zavzel tudi za ureditev slatinskega vrelca, problem, ki ga že leta in leta obravnavajo, a nikoli ni nikogar, ki bi se zavzel za njegovo rešitev. Delavno je tudi domače gasilsko društvo. Na zadnjem sestanku so člani društva skle-niiii, da bodo nabavili sireno ki jo bodlo namestili na domu Denar za sireno bodo prostovoljno dali člani in ostali vaščani. Mladi bi radi uprizorili kako igro, pa nimajo primernega prostora in tudi človeka, ki bi jih vadil, ni med njimi Zato sto za vesele pustne dneve vaščanom lahko pripravili edinole prijetno maškarado v Moščanci O delu mladinskega aktiva v Moščancih je bilo v zadnjem času bolj, malo slišati. Ta bo v kratkem spet začel s svojim normalnim delom, saj se že sedaj pripravljajo na spomladansko setev ovsa na parceli, katera zaradi objektivnih razlogov v jeseni ni bila zasejana. Večjo skrb bodo posvetili kulturni dejavnosti in skušali poživeti dieto svojih sekcij. domači gostilni. Precej mladih je včlanjenih v rogašov-sšo strelsko družino »Zvezda« im Ljudsko tehniko. Na različnih sestankih, predavanjih ali tekmovanjih v Rogašovcih je vedno največ mladincev prav iz Nuslkove. Tako je bilo tudi na zadnjem zboru Ljudske tehnike, ko so si člani volili novo vodstvo. Prosvetno društvo tudi v Mačkovcih V Mačkovcih, kjer je organizirano kultuimo-prosvetno delovanje zadnja leta povsem zamrlo, so predi dnevi ustanovili prosvetno društvo in ga poimenovali po Aliju Kardo-šu. Na ustanovnem občnem zboru društva se je žbralo nad 60 ljudi. Društvo bo imelo štiri sekcije: dramsko in pevsko sekcijo, knjižnico im televizijski klub. Televizor so si že omislili. V kralju so imeli tudi ispe-lo proslavo v počastitev Dneva žena. Dolenci Tudi v našem kraju si želimo zgraditi vaški dom. Prvi so seveda gasilci, ki že zbirajo potrebna sredstva. V načrtu imajo organizacijo nekaterih prireditev, računajo pa tudi na pomoč vseh vaščanov pri gradnji vaškega doma, ki bo služil tudi gasilskemu društvu za zadovoljitev njegovih potreb. Podoben dom bodo začeli graditi tudi na Kukeču. Zima zavira gradnje Na Goričkem graidijo več pomembnejših objektov, med katerimi so tudi kokošja farma in pekarna v Petrovcih ter stanovanjski blok in nova šola v Šalovcih. Vsi ti objekti bi že morali biti izročeni svojemu namenu, vendar je dolgotrajna zima močno zavrla njihovo dogotovitev, tako da je pričakovati otvoritev šele sredi poletja. Bralei-brlcem v presojo Slabo stanje slovenjegoriške ceste SLATINA RADENCI —PTUJ Menim, da uprava okrajnih cest, nadzorni organi, predvsem pa cestarji imajo mačehovski odnos do ceste, ki preko Slovenskih goric pelje iz Radenec v Ptuj. Čez zimo so neredno in slabo čistili z nje sneg in poslovalnica Avtobusnega podjetja Maribor je prav zaradi tega morala za več kot mesec dni prekiniti vožnjo na relaciji Gomila—Radgona. Drugi del ceste od Gomile do Ptuja pa je bil vedno pravočasno očiščen in prevozen za vsaiko prometno vozilo. Vem, da je v letošnji zimi Uprava okrajnih cest imela veliko težav pri čiščenju cest, vendar pa ne bi smela zanemarjati te ceste, ki je glede razvijajočega gospodarstva, predvsem pa turizma v teh krajih iz dneva v dan pomembnejša. Zato menim, da je v bodoče za to ce- sto treba več storiti kakor doslej. Občini Radgona in Ptuj sta nedavno sprejeli tudi sklep, naj se cesta čimprej povzdigne iz okrajne v republiško cesto drugega reda, o čemer bo kajpak odločal še IS LRS. Bodoča slovenskogoriška magistrala naj bi po najbližji relaciji povezovala naši znani zdravilišči — Radence in Rogaško Slatino — z lepimi vmesnimi izletniškimi in letoviškimi kraji. Ker pa do te realizacije tako kmalu še ne bo prišlo, odgvomi ne smejo pozabiti na vzdrževanje obstoječe sedanje ceste. F. St., Kapela Tovarišici M. Z. iz Mačkovec in tovarišu R. R. iz Zenkovec sporočamo, da pesniških prispevkov, kakor lahko sami vidite, v našem listu ne objavljamo. Tov. M. 2.. s svojo prošnjo za zaposlitev se boste morali zateči kam drugam, ker mi zaposlitev ne posredujemo. ZAKAJ TAKO? Kmečki ljudje zadenemo pri prodaji pridelkov in živine marsikdaj na velike težave. Ako hočeš prodati n. pr. tele, moraš iti trikrat po ogledni list. 2e pred Novim letom sem hotela prodati tele, pa ni bilo oglednih listov. Prodala sem ga lahko šele januarja Tele je bilo majhno. (Ne vem, čigava je krivda, da krave zdaj kotijo tako majhna teleta.) Zato je E. H. pri prevzemu dejal, da ga dobimo nazaj, ako bo prelahko. Ko sem zadnje dni v januarju prišla po izplačilo, mi je E. H. povedal, da tele visi v hladilnici. Niso ga vzeli, ker je premajhno, zato nam ga vračajo. Ko sem po prodaji kože in mesa doma izračunala vse stroške, sem ugotovila občutno izgubo. Prebivalci Vidma ob Ščavnici si želimo, da bi spet dobili živino-zdravnika, ki bi živino pri prevzemu pregledal in bi jo, ako bi bilo prelahka, vsak lahko dobi! živo nazaj, ne pa tedaj, ko že teden dni visi zaklana v hladilnici Pa tudi pomoč za obolelo živino bi imeli pri roki. Upamo, da Vam po objavi tega Vašega prispevka ne bodo več vračali mrtvih telet, kajti na pomlad, predvsem pa poleti, bi to bila za marsikoga prevelika obremenitev, ne samo za denarnico, ampak tudi želodec. Veterinar bi Vam v tem primeru bil kajpak nujno potreben. ZAHVALA Zveza gluhih za Pomurje se v imenu svojih članov najlepše zahvaljuje kolektivu Ekonomske srednje šole iz Murske Sobote, ki je namesto venca na grob umrli Nataši Hegediš prispeval štiri tisoč dinarjev Zvezi gluhih. S to gesto je ta kolektiv dokazal svojo visoko zavest in popolno razumevanje do te humane organizacije. Iskrena hvala! ZAKAJ BALKON? Radgona se že lahko postavi z nekaterimi večjimi stanovanjskimi bloki. Nedavno sta dobila stanovalce tudi dva večja nova bloka z lično fasado, mimo katerih bo peljala Panonska ulica. Marsikateri Radgončan je že obstal na Trgu svobode, odkoder je lep razgled na ta dva bloka in se vprašal, zakaj neki gradimo tudi balkone. Ali zato, da jih potem krasimo s pisanim perilom? Tudi tujci, ki prihajajo v Radgono, radi pasejo oči po naših ličnih stanovanjskih stavbah, ki pa jih kazijo balkoni s cunjami. To stvar je že obsodilo tudi Turistično olepševalno društvo, ki se bori za lepšo podobo mesta in o-kolice. Delno krivdo je sicer pripisati izvajalcu gradbenih del, ki ni kavljev namestil tako, da bi se perilo lahko sušilo skrito za okrasnimi stebri. Hišni sveti bodo to stvar morali prej ali slej rešiti v korist lepše podobe mesta. Sicer pa tudi lokalni predpisi ne dopuščajo, da bi posamezniki lahko nemoteno razstavljali svoje perilo po oknih in balkonih, ki so obrnjeni na cesto. J. K., Radgona Upajmo* da bo po tem Vašem pismu na pomlad po radgonskih balkonih zacvetelo pravo cvetje. Več o delovnih kolektivih Vsak teden z velikim veseljem pričakujem Pomurski vestnik, k; je meni in drugim Prekmurcem v Ljubljani zelo dobrodošel obiskovalec. Vendar me čudi, zakaj ga vedno dobim šele v soboto, ko pa vem, da izide že v četrtek. Moj izvod roma iz rok v roke, saj je vsak željan domačih novic. Upam. da Vas bom lepega dne iznenadil z novimi naročniki. Dovolite mi, da Vam povem tudi eno svojo željo: rad bi kaj več bral o uspehih in težavah delovnih kolektivov v M. Soboti. Potem me zanima izgradnja mesta in razvoj M. Sobote nasploh. Jože Sečko Razpotna ulica 6 Ljubljana Novih naročnikov bomo zelo veseli. (Medtem nam je tov. Sečko naslove štirih že poslal, kar pomeni, da drži besedo.) Menimo, da PROSIM ODGOVOR Dobil sem poziv za odslužitev rednega vojaškega roka v JLA. Podjetje mi noče izplačati enkratno nadomestilo za mesečno plačo pred odhodom k vojakom, marveč mi jo bo poslalo za menoj. Prav tako me odpušča od dela samo en dan pred odhodom v JLA. Ali je to pravilno? Rekrut Podjetje ali privatni delodajalec je na obnovi poziva vojaškega organa, pristojnega za posle narodne obrambe pri občinskem ljudskem odboru dolžno izplačati enkratno nadomestilo v znesku delavčeve mesečne plače TAKOJ po odpustu z dela zaradi odhoda v JLA na odslužitev oziroma doslu-žitev vojaškega roka. Izplačilo pripada delavcu, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno 6 mesecev v zadnjih dveh letih pred odhodom. Izplačani znesek podjetje refundira po Narodni banki v breme državnega sekretariata za narodno obrambo v roku 15 dni od dneva izplačila enkratnega nadomestila. Podjetje je prav tako dolžno vojaškega obveznika s pozivom v JLA odpustiti z dela najkasneje PET dni pred dnevom, ki je na pozivu označen kot datum, ko se mora naslovljenec javiti vojaškemu organu, ki je poslal poziv. Vse to je potrjeno in objavljeno v Uradnem listu FLRJ št. 35/61. Ivo Perinić o soboških ljudeh pišemo dovolj Ne smemo namreč zanemarjati ljudi s podeželja, kajti naš časopis ni samo glasilo Sobote, temveč celega Pomurja. O novih gradnjah v Soboti bosite lahko kaj več brali na pomlad, ko bo zaživela gradbena sezona. POMURSKI VESTNIK, 14. MARCA 4 Se o pomanjkanju gnojit Prebral sem v zadnji, i. j. 11. številki Kmečkega glasa članek Kmetijskega inštituta Slovenije "Gnojenje pri pomanjkanju gnojil" Zaposlen sem v zadrugi, kjer sem odgovoren za kmetijsko proizvodnjo, zato ne morem molče mimo tega članka. Članek, pod katerim je podpisan naš najvišji republiški strokovni kmetijski forum, pravi, da bo preskrba z gnojili »nekoliko težavnejša...; da naj dognojujemo oziminam s hlevskim gnojem, kompostom, gnojnico...; da naj dušičnih gnojil na travnikih spomladi ne trosimo, ampak pozneje po prvi košnji »če bo na razpolago in da bo za spomladansko setev na razpolago "verjetno" nitrofoskal 8:8 + 10 itd. Nikjer pa člankar niti z besedico ne omenja izpada proizvodnje in ogromne škode, ki bo nastala zaradi takega pomanjkanja. Ali ne bi bilo primerno, da bi inštitut tudi to omenil, prikazal javnosti, analiziral vzroke in iskal krivca. Neposredni proizvajalec oziroma tisti, ki odgovarja za proizvodnjo na posestvu ali zadrugi in se zaveda, da je dušik regulator pridelka, se pač v tem primeru sredi marca ta-korekoč na pragu spomladanske setve nikakor ne more zadovoljiti z: »nekoliko težavnejša ...», »verjetno ...« itd Ne, proizvajalec je postavljen pred dejstvo: ali gnojiti in pravočasno dognojevati ali pa bo toliko manjši pridelek! Kakšen je uspeh enostranskega gnojenja, menda Inštitutu ni potrebno pojasnjevati, posebno, če je pomanjkanje dušika. Želeli bi vedeti, kako bi se člankar počutil v proizvodnji, če bi kot kmetijski strokovnjak odgovarjal pred kolektivom in družbo za proizvodnjo; če bi imel na zalogi od naročenih 250 ton nitromonkala le 50 ton in bi teh 50 ton, brž ko skopni sneg, takoj nujno moral dati pšenici!? Za spomladansko setev mu tako ne ostane nič. Ali bi se nemara odločil, po inštituto-vem navodilu v omenjenem članku, za dognojevanje pšenice pri svojih kooperantih na 300 ha intenzivnih sort s kompostom ali gnojnico? Kaj pa kooperacijska pogodba, po kateri je zadruga obvezna dati kmetu točno količino določenega mineralnega gnojila?! Kmet prvič nima toliko komposta ali gnojnice, drugič delo bi bilo zamudno in drago, praktično pa skoraj neizvedljivo. Končno pa bi si verjetno kmet lepega posevka pšenice ne želel zapleniti s kompostom. Rajši bi tožil zadrugo, za kar ima pravico, ali pa se bo, kar je še verjetneje, v prihodnje rajši odločil za ekstenzivno proizvodnjo na svoj stari, bolj zanesljiv način. Naše kooperacije pa je tu konec, kakor tudi vseh odlokov o agrotehničnih ukrepih. Inštitut, pa tudi uredništvo Kmečkega glasa, sta v veliki zmoti, če menita, da sta storila kaj koristnega z omenjenim člankom. Nasprotno! Članek lahko ocenjujemo kot škodljiv. Vest, da gnojil primanjkuje, za nas, ki smo še odvisni od nabave, ni nova, da bi nas bilo potrebno s tem seznaniti. Navodila, kako zmanjšati neizbežno škodo v proizvodnji zaradi pomanjkanja gnojil, ki jih daje Inštitut v tem članku, so v proizvodnji praktično v glavnem neizvedljiva. Izredno škodljiv pa je članek zato, ker je povzročil »paniko« na terenu. Kmetje so takoj reagirali. Nitromonkal, do katerega so upravičeni po kooperacijskih pogodbah za spomladansko setev, hočejo takoj imeti. Naše zaloge se tako naglo manjšajo in lahko se zgodi, da nam bo nitromonkala zmanjkalo za dognojevanje pšenice, medtem ko bodo imeli nekateri kmetje doma zaloge za spomladansko setev, za katero pa bi lahko dobili gnojilo kasneje; če ni nitromonkala, pa apneni dušik. P. S. Sinoči sem napisal in zaključil to svoje pisanje, pa še moram tole dodati: Sedaj je ura 9 in 15 minut. Pravkar sem odpravil iz pisarne enajstega kmeta (s kooperacijsko pogodbo), kateremu je bilo potrebno odgovorili na vprašanje: »Ali res ne bo gnojila?« Ne vem, kako bi se počutil člankar, če bi moral v dobri uri zadovoljivo odgovoriti e-najstim ljudem na to vprašanje!? Zato naj ne bo užaljen, če kritiziram njegov članek, objavljen v Kmečkem glasu. TONE SLAVIC kmetijski tehnik, šef proizvodnje pri KZ Mursko Polje, Križevci pri Ljutomeru Novo poslopje zdravstvenega doma v M. Soboti LETNA SKUPŠČINA OBČINSKEGA STRELSKEGA ODBORA MURSKA SOBOTA 23 družin in 1700 strelcev Pred kratkim je bila v Murski Soboti redna letna skupščina Občinskega streliškega odbora; poleg 39 delegatov iz 23 strelskih družin in predstavnikov ObK ZK in Občinske zveze za telesno kulturo sta ji prisostvovala kot gosta sekretar Okrajnega strelskega odbora Maribor tov. Žirovnik in komandant garnizije M. Sobota, podpolkovnik Josip Šoštarič. V obširnem referatu in živahni razpraivi je bila podana jasna slika uspešnega delovanja strelskih družin v preteklem letu. Prisotni so ugotovili, da je za strelstvo v soboški komuni izredno zanimanje in da sodi strelska organizacija po številu članov in svojih uspehih med najmnožičnejše in najbolj uspešne organizacije. Kljub temu, da je bilo v preteklem letu organiziranih okoli 400 različnih tekmovanj, na katerih je sodelovalo nad 6000 tekmovalcev, pa so ugotovili, da je vrstah strelcev še vedno premalo kmečke, šolske in ženske mladine, zato bodo tudi kadrovanju posvetili še več pozornosti. Na terenu je precej težav tudi zaradi pomanjkanja zimskih in letnih strelišč. Tudi v Murski Soboti ni stanje dosti boljše, kljub zimskemu strelišču za zračno puško, ki je sorazmerno tesno in že zastarelo, in novozgra- Tehniko mladim (Nadaljevanje s 1. strani) bik Ljudske tehnike, organiziranje prireditev in udeležbo na občinskih tekmovanjih pri izdelovanju tehničnih predmetov in učil po lastni zamisli. Občiesiki odbor DPM te že tudi razpisal natečaj za izdelavo lepaka JPI, s katerim bodo obveščali javnost o prireditvah; organiziral bo tudi več razstav fotografij. tiska n likovnih izdelkov učencev. Kar bodo letošnje Pionirske igre zahtevale precejšnja denarna sredstva, bo občinski odbor DPM začel zbirati sredstva v gospodarskih organizacijah in ustanovah; zbrana sredstva bodo pozneje razdelili kot nagrade najboljšim tekmujočim pionirskim odredom. j enemu strelišču za malokalibrsko puško. V razpravi so grajali tudi delo nekaterih posameznikov in nekaj strelskih družin, ki niso izvedle svojih občnih zborov, pa tudi k delovanju nekaterih strelskih in- štruktorjev so izrekli precej kritičnih pripomb. Ob koncu so še izvolili 23- članski občinski odbor, nadzorno komisijo in disciplinsko komisijo ter delegata za skupščino OSO v Mariboru. Z letne skupščine Občinskega strelskega odbora M. Sobota SOBOTA NAFTA 6:1 (1:1) V nadaljevanju priprav za začetek spomladanskega tekmovanja za prvenstvo v SNL so nogometaši Sobote v nedeljo odigrali prijateljsko nogometno tekmo z Nafto iz Lendave. Tekma, ki je bila odigrana na zelo težkem terenu, se je končala z visoško zmago Sobote 6:1. Najprej so se znašli igralci Nafte, ki so začeli z velikim poletom in prišli v vodstvo z 1:0. Sobota je izenačila šele nekaj minut pred koncem prvega polčasa. V drugem delu igre pa se je opazilo, da so igralci Sobote zaigrali nekoliko bolje, gostom pa je vedno bolj zmanjkovalo kondicije in tako so domačini dosegli precej visok rezultat. Tedenski koledar Petek, 15. marca Klemen Sobota, 16. marca Julijan Nedelja, 17. marca — Jerica Ponedeljek, 18. marca Edvard Torek, 19. marca — Jožef Sreda, 20. marca — Igor Četrtek, 21. marca — Bilka Zdravstvena dežurna služba 15. marca — dr. Hajdinjak 16. marca — dr. Meta Rous-Jugova 17. marca — dr. Meta Rous-Jugova 18. marca — dr. Gružkovnjak 19. marca — dr. Anica Gregorc 20. marca — dr. Hajdinjak 21. marca — dr. Gruškovnjak KINO MURSKA SOBOTA — Od 15.—17 marca francoski barvni kine-maskopski film: »Klevška princesa«, od 18. do 19. marca ruski barvni kinemaskopski film: lilija Muromec«, Od 20. do 21. marca ameriški film: "Golo mesto". GORNJA RADGONA — 16. in 17. marca ameriški barvni film: Pojmo v dežju«, 20. marca mehiški film: »Nazarin«. LJUTOMER — 16. in 17. marca a-meriški barvni kinemaskopski film: "Cowboy", 20. in 21. marca jugoslovanski kinemaskopski film: »X-25 javlja«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 20. marca ameriški film: »Vodja bande«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 16. in 17. marca zahodnonemški barvni film: »Preprosto dekle«. VELIKA POLANA — 16. in 17. marca ameriški barvni film: »Moby Dick«. MALI OGLASI Seno prodam. Jože Rižnar, Krapje 63. M-192 Moped »Colibri« ugodno prodam. Petrovič, Gregorčičeva 42. Murska Sobota. M-194 Gospodinjsko pomočnico, pošteno, z delnim znanjem kuhe, sprejmemo. Jože Sedonja, Ljubljana. Breg 22-III. M-195 3000 kg prvovrstnega sena prodam. Prane Filo, Rakičan 23. M-197 Gozd v Bunčanih prejdam. Alejz Paldauf, Vučja vas 12, p. Križevci pri Ljutomeru. M-198 Posteljo kupim. Naslov v upravi lista. M-199 Seno in otavo, kg po 30 din, prodam. Pismene ali ustmene ponudbe poslati na naslov: Terezija Slaček, Benedikt v Slov. Goricah št. 15, tel. 5. M-172 Seno. večjo količino, ugodno prodam. Kodričeva 34, M. Sobota. M-173 Hišo, takoj vseljivo, podkleteno, s trisobnim stanovanjem, s pritiklinami, gospodarskim poslopjem, vrtom in 0.5 ha sadovnjaka pri avtobusni postaji, šoli in cerkvi zaradi smrti prodam. Ogled in pojasnila daje Alojz Repič, Vitomarci št. 72 pri Ptuju. M-174 Obračalnik za seno ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-175 Opremljeno sobo iščem. Naslov v upravi lista. M-176 Dve dvosobni stanovanji po zelo ugodni ceni prodam. Naslov' v upravi lista. M-177 Seno in otavo, prvovrstno, prodam. Rakičan 95. M-178 Seno. večjo količino, ugodno prodam. Katarina Kovač, Rankovci 51, p. Tišina. M-180 Hišo z gospodarskim poslopjem. 40 ari zemlje in lepimi brajdami v Slivnici pri Mariboru. 12 minut od žel. postaje, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Štefan Marčič. Hotinja vas 72, p. Orehova vas — Maribor. M-181 Seno, okrog 2.500 kg. prodam. Vprašati zvečer po 6 uri pri Mirku Kšeli, Salinci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-182 Hišo, novo z vrtom in brajdami, skupno 10 arov, po ugodno ceni prodam. Ivan Slanič, Starše, p Starše pri Mariboru. (Tudi avtobusna postaja, proga Ptuj— Maribor. M-184 Seno in deteljo, večjo količino, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-184 Otroško posteljico, po možnosti z vložkom, kupim. Olga Cipot O-krajno sodišče, M. Sobota. M-185 Osebni avto Fiat 600, generalno popravljen, v odličnem stanju, in otroški voziček, globok, tapeciran, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-191 2 odlični keramični peči v krem barvi ugodno prodamo. Ogled le v nedeljo od 9. do 12. ure, Kidričeva 50, M. Sobota. POPRAVEK V zadnji številki PV smo na 3. strani objavili sliko pionirske folklorne skupine. Pod sliko je bilo navedeno, da je ta skupina s I. soboške osemletke, je pa dejansko z DRUGE. Občinsko tekmovanje za zlato puščico Priznanje osvojil TURNER V soboto je bilo v Murski Soboti tekmovanje za občinsko Zlato puščico; pomerilo se je 39 najboljših strelcev, predstavnikov 23 strelskih družin. O zmagovalcu tekmovanja so se vrstila različna mnenja, saj je bilo več kandidatov za prvo mesto, med njimi tudi Karel Turner, član SD Pomurje iz Murske Sobote, ki je tokrat premagal svoje tekmece bolj prepričljivo kot kdaj koli prej. Ob tej priložnosti je streljal kar za 2 odst. bolje v primerjavi z 1961. letom in si priboril občinsko zlato puščico z osvojenimi 92 odst. krogi od 100 m>ž-nih, kar je uspeh republiškega ranga. Razočarali pa so ostali strelci, razen Bagarija, ki so tokrat streljali daleč pod svojimi možnostmi. Verjetno je temu vzrok premajhna predhodna pripravljenost strelcev. — Vsaka šola pač nekaj stane! REZULTATI: Karel Turner (Pomurje) 276 krogov od 300 možnih, Aleksander Bagari (Kovinar) 260. Silvo Sušnik (B. Kidrič) 254, Adam Kučinac (Borec) 250, Vili Ščančar (Rakičan) 250, Ilija Torbica (Borec), Pavel Pongrac (Borec) 246, Drago Kolmanič (Trgovec) 245, Ko-loman Pintarič (Borec) 245 krogov itd. Omenjeni strelci so se uvrstili tudi v nadaljnje okrajno tekmovanje, ki bo po vsej verjetnosti v Mariboru. Obrtno podjetje "OBRTNIK" Murska Sobota sprejme v uk tri vajence za kolarsko, kovaško in mizarsko stroko. D-188 Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri DS Kmetijskega gospodarstva Kramj RAZPISUJE prosto delovno mesto za 2 živinorejca — govedarja Pogoji: Zaželen zakonski par brez o-trok s prakso v živinoreji. Stanovanje zagotovljeno. Selitvene stroške na delovno mesto plača podjetje. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Ponuidlbe pošljite pismeno ali jih predložite Upravi Kmetijskega gospodarstva Kranj. Begunjska 5. D-190 POMOČNIKA RADIOMEHA-NICNE STROKE — samostojnega, z večletno prakso, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Roko Jezernik. Radtiomehanič-na delavnica, Titova 2. Murska Sobota. D-186 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, babice in prababice Terezije Savel rojene Benko se zahvaljujemo vsem. ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in nam izrekli sožalje. M. Sobota, 12. marca 1963 Žalujoča družina Samec ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega predragega Ludvika Sa paca gostilničarja v Beltincih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti im mu darovali vence. Enako se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v M. Soboti za njihovo požrtvovalno zdravljenje im nego. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči. KOMUNALNO PODJETJE V MURSKI SOBOTI potrebuje pri gradji mestne kanalizacije večje število nekvalificiranih delavcev Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejemajo vsak dan na upravi podjetja, Gregorčičeva 28. 0-187 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Uvozno-izvoznem trgovskem podiet-ju »FERROMOTO«, Maribor, Ulica talcev 5 razpisuje prosto delovno mesto blagajničarke — administratorke Pogoj: obvladanje strojepisja in korespondence. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe je možen takoj ati pa po dogovoru. Prošnje pošljite poslovalnici »Avtoizfoira« Murska Sobota. 0-189 »KIK POMURKA., OBRAT KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN razpisuje JAVNO LICITACIJO za rušenje obstoječih gradbenih objektov pri mešalmici v Puconcih im za odprodajo gradbenega materiala. Lilcitacija bo v nedeljo, 17. marca 1963 ob 9. uri za socialistični sektor, če pa ne bo ponudnikov iz socialističnega sektorja, pa ob 10. uri za privatni sektor. Obrat kmetijsko gospodarstvo RAKIČAN WHIT MASTERSON ŽENSKE v njegovem življenju (Nadaljevanje) Merriman se je nejeverno vzravnal. »Mrtev? Lewis? Ampak saj je bil vendar še mlad. Kako se je zgodilo? Avtomobilska nesreča?« »Ustreljen. Prejšnji ponedelljek v njegovem ateljeju.« »Samomor,« je dihnil Memmam in se zastrmel vanjo. No, to je videti neverjetno! Če je le kdo na svetu imel kaj, za kar bi živel...« »To mignimo tudi mi Zato vemo, da so ga umorili.« Mi? Kdo je to? Mislite policijo?« Ne čisto.« Teresa mu je povedalo zgodbo od začetka do konca. Kdaj pa kdaj se je namrščili, a je ni motil z vmesnimi vprašanji. »In tako sem prišla sam, da bi ugotovila, kaj je v zavitku, kli vam ga je poslal.« Aha.« je zamrmral. »Skoda, da nisem vedel prej. Ampak da so Lewilsa umorih! Za nič na svetu si ne morem predstavljati zakaj mi je pisal.« "Vseeno, glavno je, da je to storil. Pred dobro uro sem sama videla zavitek. Vaš hišni gospodar mi ga ni in ni hotel pokazati.« Teresa se je nasmehnila. »Upam, da se bo z vami, dalo bolj sodelovati.« "Seveda", je privolil takoj in vstal. "Potrudil se bom, da bom storil vse, kar bo le mogoče, da vam pomorem. Bi radi kar takoj v nadzidek?« Če bi rada! Ko ne bi bili telefonirali, gospod Merriman, sem že premišljevala, da bi vlomila v stanovanje.« Ko sta se peljala kvišku z dvigalom, je Merriman rekel zamišljeno. Veste, še zmerom je čisto mogoče, da tisti zavitek nima nič opraviti s smrtjo Lewilsa Gilmora.« Tega ne morem verjeti. Ne bom si dovolila, da bi, to verjela. Tisto pismo — ali kaj je pač — je naša edina priložnost, da dokažemo, da se Lewis ni sam ubil.« »Lewis je bili srečen človek,« je zamrmral, »da je navdihnil tako zvesto prijateljstvo.« Prišla sta do težkih vrat, ki so držala v nadzidek. Merriman ni pozvonil, ampak jih je odpri s ključem. Vstopila sta. Calvina ni bilo, da bi ju pozdravil, a Teresa je z olajšanjem opazila, da je kup pošte še zmerom na mizi« Stopila je čez predsobo in začela hitro listati, Potem je pregledala še enkrat, počasneje, nato pa se osuplo zagledala v Merrimaina. »Ampak moralo bi biti' tukaj,« je zajecljala. »Sama sem ga videla — velika rjava kuverta je bila...« »Naj pogledam.« Vzel je pošto iz njenih otopelih prstov in začel listati po mljej. »Ste popolnoma prepričani, da ste ga videli, gospodična Tolan?« »Seveda sam ga videla! Ni treba, da mi verjamete — vprašajte Oalvdnai. Ta vam bo povedal, da je bilo tam.« »Seveda, verjamem vam. Gre samo — hm, kaže, da ga ni več, kaj?« Teresa je zbegano zmajala. »Najbolje, da vprašava Calvina. Mogoče ga je kam spravil, da bi bilo bolj na varnem! « Pogledala je, kam bi ga lahko dal, in oči so se ji ustavile na omari. Mernimain jo je prijel pod roko. »Calvin je menda ta trenutek odšel ven. Predlagam, da sedeva, kaj popijeva in počakava, kdaj se bo vrnil.« »Pa prav,« je privalila Teresa. Stopila je za njim proti dnevni sobi, nato pa se nenadoma obrnila. »Ampak samo da zadostim svoji radovednosti — veste, mogoče je, da...« Odprla je vrata od omare. Za trenutek ni razumela, kaj vidi pred sabo. Potem si je z rolko pokrila usta, da bi zadržala krik. Calvin je ležal v omari na tleh. kakor da bi se bil tja zgrudil. Na zatilju je bilo nekaj, kar je imela prvi trenutek za rdečo barvo na belih laseh, a ni bila barva. Merriman je planil naprej s pridušenim vzklikom in pokleknil k truplu svojega hišnega gospodarja. Trenutek nato je vzdignil glavo in se nejeverno zastrmel v Teneso. »Je mrtev?« je zašepetala. Prikimal je in težko požiral slino. »Ubogi stari revež. Že leta je imel slabo srce. Udarec mu je prebil samo kožo, a mislim, dla ga je pretres ...« »Uspeh številka dve za nekoga,« je zamrmrala Teresa. »Mi-šlim, da zdaj ni težko uganiti; kaj se je zgodilo z Lewisovim zavitkom.« Menrimain je vstal in se podrgnil po čelu. Mislim, da bi bilo najbolje poklicati policijo.« Stopil je proti telefonu, potem pa se je ustavil. »Ali pa mogoče ne, vsaj nekaj minut ne — dokler varno ne odidete v svojo sobo.« Teresa se je zagledala vanj. »Ne razumem,« je rekla počasi. »Nihče vas ni videl, ko ste prišli sem gor z menoj, in najbrž bi bilo najbolje, če bi se okoristili s tem dejstvom. Sicer se bo zgodilo, da vas bo kriminalna služba popolnoma potlačila v to. S tem ne bo pomagano ne vam ne Lewisu. Mislite na objave v časnikih.« »Ampak policija mora izvedeti za zavitek!« »Zakaj? To bo zadeve samo zapletlo in vas mogoče spravilo v dokaj čuden položaj. Navsezadnje o takem zavitku govorijo samo vaše besede, potrditi pa se ne dajo.« »Čakajte malo!« je vukliknila Teresa. »Ali namigujete, da sem umorila Calvina?« Seveda ne, pač pa bi to lahko rekla policija. In vaš cilj se bo odmaknil mogoče za več tednov — Lewisov morilec bo pa imel odprte roke in prosto pot, da odide kamorkoli.« Teresa je zmešano zmajala z glavo. »Mislim, da imate prav.« Premišljevala je, kaj bi storila v teh okoliščinah Meg. »Vrnite se v svojo sobo. Telefoniral bom policiji, potem oa pridem dol in da, mogoče bova oba telefonirala tisti vaši Meg in jo vprašala, kaj pravi o tem.« »Velja.« Misel, da se bo posvetovala z Meg, jo je poživila. A Meg bi hotela vedeti... »Trenutek.« Nerada je pokleknila k mrtvemu Calvimiu. Čeprav ji je bilo zoprno, se ji je zdelo, da se mana pozanimati, ali ji bodo kaj povedali njegovi žepi. Meg bi to gotovo storila, si' je rekla strogo. A ničesar ni našla in drgetaje je dovolila Merrimanu. da jo je pospremil k vratom. Tedaj pa se je ustavila še enkrat, ko jo je preletela nova in čudna misel. »No, to je pa neverjetno!« »Mislim, da bi rajši pohitela.« »Pri vratih sem se spomnila. Calvin zdaj ni imel ključev v žepu. Ni jih. Zakaj bi mu človek, ki ga je ubil, vzel ključe? gotovo Si ne bi želel priti nazaj.« Govorila je tiho, naglas premišljevala. »Ampak VI ste imeli ključ. In niste pozvonili — skoraj kot da bi. vedela, da vas Calvin ne more spustiti noter ..« Merriman ni odgovoril in Teresa je vzdignila glavo, da bi ga pogledala V njegovih nenadoma mrzlih očeh je prebrala odgovor. »Saj,« je zašepetala neverno, »saj vi sploh niste Otto Merriman.« Odi naših treh žensk je Megg Blair preživela najhujši dan. Ker je bila sama v zamišljeni tihoti opustele hiše, ji je bilo nemogoče pozabiti na tragedijo niti za trenutek. Lewis je bil tako nepogrešljiv del tega doma, tukaj so preživeli toliko srečnih ur, da je Meg na pol pričakovala, da se ji bo nenadoma kar nasmehnil od nekod, ko se bo obrnila. Vendar ga ni bilo več to bila je sama in vdova, preden je postala žena. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Cassp-isno in založniško podjetje »pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — rekoči račun pri NB v M. Soboti St. 605-11 1-365 5 POMURSKI VESTNIK, 14. MARCA OD TEDNA DO TEDNA DRŽAVNI UDAR V SIRIJI Prejšnji petek je iz arabskega sveta nepričakovano prispela vest: državni udar v Siriji, v katerem je odigrala odločilno vlogo sirska armada. Oblast v državi je začasno prevzel Nacionalni revolucionarni svet Sirije. Za novega predsednika vlade je Nacionalni revolucionarni svet imenoval Salaha Bitarja, enega najbolj aktivnih vodij Socialistične stranke arabskega preporoda. Sitar je zadržal tudi resor zunanjega ministra. Čeprav je bil nedavni udar v Siriji nepričakovan dogodek za površne opazovalce nacionalnega gibanja v vse bolj prebujajočem se arabskem svetu, kažejo sedanji dogodki, da gre tudi v tem primeru za pomemben člen v krepitvi tistih arabskih nacionalnih sil, ki težijo po večji arabski e-notnosti zaradi skupnih smotrov in manj zaradi skupnih vrst. Zmago zadnje sirske revolucije, ki je po poročilih trajala samo dve uri, so toplo pozdravili v vseh naprednih arabskih državah: ZAR. Jeme-nu, Iraku, Alžiriji... Govorijo celo o možnosti za ustanovitev federacije arabskih držav "revolucij" na osnovi skupnih nacionalnih in socialnih smotrov. Trde celo, da je še samo vprašanje, kdaj bo prišlo do podobnega procesa — do strmoglavljenja v arabskem svetu zasovraženih režimov — v Saudovi Arabiji in Jordaniji. Proces arabskega združevanja gre torej nezadržno naprej... Ženeva Se vedno V ZAČARANEM KROGU Američani v razorožitrve- nem odboru OZN v Ženevi še vedno trmasto odklanjajo kakršnokoli popuščanje in tako onemogočajo tudi vsak resnejši napredek v sporazumevanju o prepovedi jedrskih poskusov. Brez znatnejših lastnih koncesij skušajo izsiliti še vidnejše popuščanje na nasprotni strani — pri Sovjetski zvezi. Kljub temu začaranemu krogu. ki za človeštvo in svetovni mir ni prav nič ohrabrujoč, pa si osmero neangažiranih držav v odboru resno prizadeva, da bi našle ustrezno formulo za skupen kompromis, ki naj bi pripeljal do končne sklenitve ustreznega sporazuma med atomskimi velesilami. Ameriško stališče, kot kaže, navdihujejo odkrita, nenehno se večajoča nasprotja v zahodnem taboru, pa tudi vabljiva misel, da je moč koristno izkoristiti za izvajanje pritiska na ZSSR obstoječa pekiinško-moskovska nesoglasja, ki so prav zadnje dni močno stopnjevali ostri napadi glasila KP Kitajske "Zen Min. Zi Bao". na partijska vodstva Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel. Kaj slabo znamenje za ra-zorožitvena pogajanja je tudi letošnji, že kar fantastični vojaški proračun ZDA. Za obrambo bodo letos izdali v A-meriki kar 53,7 milijarde dolarjev, kar je več kot polovica vseh proračunskih sredstev. ZDA namreč v miru še niso imele doslej nikoli tako velikega vojaškega proračuna. Čeprav je nesporno, da izdajajo ogromna sredstva v vojaške namene tudi na drugi strani, pa je tudi res, da je Sovjetski zvezi za njeno notranjo graditev še kako potreben mir. Bivši italijanski veleposlanik v ZSSR Pietromarchi je v neki študiji zapisal, da je Sovjetski zvezi potrebno deset do dvajset let mirne izgradnje, da bi rešila vse notranje probleme in se povzpela na raven največje industrijske sile na svetu. Nedvomno tudi to spoznanje sili nepomirljive nasprotnike socializma v ZDA k preprečevanju razorožitve-nega sporazuma. MEHIŠKI PREDSEDNIK MATEOS BO OBISKAL JUGOSLAVIJO Na povabilo predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita bomo kmalu pozdravili v Jugoslaviji predsednika Združenih držav Mehike Adolfa Lopeza Mo-teosa, uglednega najvišjega mehiškega voditelja, najprej sina revnega kmeta, pozneje vodje napredne mehiške stranke in senatorja, ki že devet let uspešno vodi državniško barko v tej prijateljski državi Latinske Amerike. Mateos se bo mudil v Jugoslaviji od 29. marca do 1. aprila kot gost maršala Tita. V naših in mehiških krogih pripisujejo velik pomen srečanju obeh predsednikov. Poudarjajo zlasti, da ne gre v tem primeru zgolj za osebne stike dveh voditeljev, za navaden protokolarni obisk, marveč za bogat prispevek k svetovnemu miru in zmagi načel aktivne koeksistence, h kateri se tudi prijateljska Mehika vse bolj aktivno nagiblje. VOJAŠKI PUČ V PERUJU Pred kratkim je vojaška jun ta pod vodstvom generala Lindlega odstavila dosedanjega šefa junte v Peruju — Go-doya. Tega generala je sklenila tudi izgnati iz Peruja, češ da je skušal vzeti v roke vso oblast in uvesti v tej mal, la-tinsko-ameriški državi osebno diktaturo. Diplomatski opazovalci napovedujejo, da po tem vojaškem puču ne bo prišlo v Peruju do bistvenih sprememb v notranjem političnem življenju, saj celo Kaže, da se bo vojaška junta z novim voditeljem na čelu še bolj usmerila v desno. Splošne parlamentarne volitve so v tej deželi razpisane za 9. junij letošnjega leta. S seje Lovske zveze za Pomurje ZAGOTOVITI PRIRASTEK DIVJADI Večina lovskih družin si močno prizadeva, da bi lov postal ena upoštevanih in enakovrednih gospodarskih panog, toda ostali činitelji, ki so prav tako odgovorni za njen razvoj, kažejo za to premalo zanimanja. Lov lahko obravnavamo z dveh stališč: kot zabavo in razvedrilo ali pa kot zelo važno gospodarsko panogo, predvsem v razvojiu turizma, še posebno lovnega, ki bi nam lahko prinašal precejšnja sredstva, če (bi znali izkoristiti vse pogoje in možnosti. Že nekatere številke, ki veljajo za Pomurje ir uspeh ova v letu 1961 — za 1962. leto še niso zbrani podatki — nam zgovorno kažejo, kakšine koristi lahko dobimo od te gospodarske panoge. V tem letu je bilo po domačih tržnih cenah ustvarjenih nekaj nad 22 milijonov dinarjev — planiranih domala 34 — medtem ko so tuji turi- sti ustvarili, od planiranih 109 milijonov le približno 70 milijonov dinarjev. Kje so vzroki za to? V prvi vrsti jih je treba iskati v zmogljivosti naših lovišč, ki še zdaleč niso povsem izkoriščena, kar nam kaže tudi podatek, da je zmogljivost lovišč povsem izkoristilo le šest lovskih družin, 10 družin od 50 do 80 odst., zaskrbljujoče pa je 22 lovskih družin, ki izkoriščajo zmogljivost svojih lovišč z manj kot 50 odst. uspehom. Zavedati se moramo dejstva, da je prav stalež divjadi znatno manjši od zmogljivosti lovišč. Torej ne preostane nič drugega kot začeti z načrtno vzrejo divjadi ter uvesti temeljitejše varstvo živali pred neodgovornimi lovci pri odstrelu in zaščito pred škodljivci. Tudi velika razdrobljenost lovišč v veliki meri onemogoča načrtnejše gospodarjenje, zato so na seji še posebej, poudarili pomen združevanja manjših lovskih družin pri organiziranju akcij, katerim samo ena ne bi bila kos. Ob koncu so udeleženci posvetovanja še sklenili, da bo potrebno uvesti učinkovitejšo čuvajsko službo, graditi umetna vališča, krmišča in zavetišča pred vremenskimi nevšečnostmi, zaščititi divjad pred domačimi živalmi in roparicami, ki uničujejo predvsem legla; navezati pa bo potrebno stike z ustrezno službo, da bi preprečili uporabo za živali strupenih agrotehničnih sredstev, ki so doslej naredile že precej škode. DOBRI PRIJATELJI RADENCI PRED NOVO SEZONO PREUREJENI IN NOVI OBJEKTI Čeprav smo lami govorili in pisali o tako imenovani non stop sezoni, so v Zdravilišču Radenska Slatina ob koncu decembra za dva in pol meseca kopališče zaprli. Deloma zaradi hude zime, nujnih popravil in tudi zaradi novega načina poslovanja socialnega zavarovanja. Sezono bodo odprli spet 15. marca. Med tem časom so temeljito obnovili salon in kuhinjo v sedanji zdraviliški restavraciji, v terapiji pa so uredili čajno kuhinjo in pivnico za zimo. V sobah so namestili umivalnike s toplo in mrzlo vodo. Za letos ima zdravilišče posebno lepe investicijske načrte. Sedaj gradijo poleg terapije 5-etažni Zdraviliški dom. ki, o uporaben meseca septembra. Spodaj bodo prostori za zdravstveno službo, zgoraj pa sobe za goste. V moderno opremljenih sobah bo 92 ležišč. Dom bo odprt vse leto, a sezone ne bo treba več prekinjati. (Februarja je zdravilišče zaprosilo pri Gospodarski banki za investicijski kredit za gradnjo podobne petetažne stolpnice, ki bo stala v neposredni bližini zdraviliškega doma. V tem hotelu bo v pritličju moderna restavracija, v gornjih etažah pa bodo prav tako sobe za goste. V bližnji prihodnosti bodo postavili še en hotel -v turistični coni. Še leto, bodo pri pošti začeli zidati novo restavracijo s kegljiščem in avtobusno postajališče. V rekreacijski coni gradijo telovadnico, skupno z ObLO. V Zalogu, kjer so že lani organizirali taborjenje bodo uredili kamp ing. Zdravilišče se pogaja za odkup Ku-nejevega gradu v Gor. Radgoni, ki ga bo klasično opremilo za domače in inozemske turiste. Namenjen bo predvsem lovnemu turizmu. Še letos bo zgrajena v Radencih centralna toplarna, ki bo ogrevala vs,e objekte in kopališče. Izvedli bodo regulacijo radenskega potoka od vasi do izliva v reko Muro. Zaključili bodo razsvetljavo v parku. Jeseni začnejo graditi novi stanovanjski lok z 18 družinskimi in 18 samskimi stanovanji. Gradnja novih objektov je nujno potrebna, saj je dotok gostov in turistov v Radence vsako leto večji. Lani so zabeležili v recepciji blizu 6 tisoč gostov in 49.000 nočnin. Od teh je bilo inozemskih gostov 893 in 6.497 nočnin. S povečano kapaciteto in modernizacijo ležišč se bo število gostov in nočnin nedvomno še znatno povečalo. Ljutomer pod vodo Zaradi naglega taljenja snega in dežja, ki je padal v ponedeljek in torek, so Ščavnica, Globetka in drugi potoki močno narasli. Že v ponedeljek je voda prestopila bregove in se razlila po poljih, travnikih in naseljih. Najbolj kritično je bilo v torek zvečer, ko je voda povsem poplavila spodnji del Ljutomera in vasi Lukavci, Cezamjevci, Grabe, Branoslav-ci, deloma Noiršimce in še ne- katere druge. Voda je poplavila tudi nekatere češite, tako da je na več odsekih bil promet prekinjen ali pa zelo otež-kotčen. V Ljutomeru je voda popla- vila zunanje prostore tekstilne tovarne, transformatorsko postajo, lesne rezerve in prostore podjetja Marles, stanovanjska poslopja in vrtove ob progi Ker dva mostova in nekaj manjših propustov skozi železniški nasip ne zmorejo tolike količine vode, se je le-ta prelila čez pot, ki pelje na malo postajo im poplavila tudi nove, enostanovanjske hiše med progo in Ormoško cesto. Voda je sicer včeraj, že začela upadati vendar bo škode najbrž precej, kakor po okoliških poljih tako tudi v mestu samem. Manjše poplave so tudi po drugih krajih Pomurja. Ledava se je v svojem spodnjem toku prav talko razlila in poplavila nekatere travnike in poti. Tudi Mura je zadnje tri dni močno narasla in na vseh kritičnih točkah že prestopa bregove. PRIDELOVANJE BUČE V SOSEVKU S KORUZO DVA PRIDELKA NA LETO Buče nam dajo kot oljnice olje in prvovrstne, lahko rečemo, najboljše oljne prge (pogače, sir) z bogato vsebino beljakovin. Zato je pridelovanje bučnic zelo interesantno in dobičkonosno. Pridelovanje buč je zelo važno glede na načrten razvoj živinoreje, saj, nam dajo veliko maso mesa, kot masovno krmo, pa tudi zelo dragocene prge. Na kratko povedano: velike količine krmil. Pridelovanje buč je v naših in sosednjih štajerskih krajih zelo. razširjeno kot vmesni sadež med koruzo, ponekod tudi med krompirjem, kar pa vedno bolj opuščajo, ker se ne obnese. Dosedanji način pridelovanja buč med koruzo ni najbolj posrečen, ker zahteva buča veliko sonca in vlage, česar pa pri talkam načinu pridelovanja ne dobi. Posebno še ne pri pridobivanju hibridne koruze, kjer mora biti zelo gost sklop, če hočemo dobiti visoke pridelke. Pri pridelovanju buče kot vmesnega sadeža koruze dobimo na hektar do 200 q buč, ki dajo približno 400 kg semena. Toda tudi ta pridelek gre delno na rovaš koruznega pridelka. Zaradi tega je neprimerno boljši način pridelovanja koruze in buč v sosevku (v združeni setvi), ko imata obe kulturi ugodne pogoje za rast in možnost za visoke pridelke. Načelen načrt takšnega pridelovanja bi bil naslednji; 2 vrsti koruze v razdalji 50 cm v vrsti pa rastline po 12 do 13 cm ali pa 2 rastlini na 25 cm. Bolj priporočljiv je prvi način. Od teh dveh vrst koruze prideta v oddaljenosti 2 m zopet 2 vrsti koruze in se vrstijo vrste tako naprej. Jasno je, da se v življenju ne držimo točno na centimetre gornjega načina, ampak se prilagodimo širini njive, ker ne igra nobene vloge nekaj centimetrov gor ali dol. Toda prevelike razlike niso priporočljive. Na sredino 2-metrskega pasa in na oddaljenost 2 m v dolžino pa sadimo buče v gnezdo po 5 do 6 semen — pečk. Po kaljenju pustimo le 3 do 4 najmočnejše sadike, ostale pa odstranimo. S takiim načinom sajenja nudimo obema rastlinama — koruzi in bučam — u-godne pogoje za razvoj. Po po- vršinski razdelitvi enega hektara odpade na koruzo 400 kv. metrov, t. j. 40 odstotkov, na buče pa 600 kv. metrov ali 60 odst. Ti odstotki veljajo za vsako površino. lepo se dajo razporediti vrste koruze in buče na njivah, ki so orane na ogone (postati), ko sta na sredini ogona 2 vrsti koruze, v razgoni pa vrsta buče. Jasno je, da moramo v tem primeru zrahljati zemljo v razgoni vsaj na globino brazde ali pa kopati jame pod gnezdo 50 x 60 cm in 30 do 40 cm globoko, ko gornji sloj dvignemo (ven vržemo), spodnjega pa samo zrahljamo. Po zgoraj navedenih razdaljah oziroma gostoti pride na 1 kv. meter 16 rastlin koruze oz. 64.000 rastlin na 4000 m2 s kakršno površino je koruza udeležena v sosevku. Ta gostota ustreza dobri gostoti koruze v čistem posevku. Možna pa je na osnovi gostote vrst in v vrstah ter na osnovi o, sončenja — fotosinteze. Po tej teoriji osvajajo-delajo organsko hrano le tisti, ki so od sonca osvetljeni. Za osvetlitev pa je pri gornjem načinu preskrbljeno. Buče sadimo na sredino dva metrskega pasa v razdalji 2 metra. Na ta način bomo imeli na 1 ha površini 2000 gnezd, torej to pomeni, da imajo tu- di buče gostoto čistega posevka. Načrt pomeni zelo intenzivno pridelovanje, zelo močno izkoriščanje zemlje glede vlage in hranilnih snovi. Zaželeni uspeh bomo dosegli le na dobro zagnojeni, strukturni in dovolj vlažni, srednji težki zemlji. Te pogoje pa je možno ustvariti domala vsepovsod, če se le malo potrudimo in povežemo s strokovno službo pri kmetijskih zadrugah. Kakšne uspehe oz. pridelke dosežemo s pridelovanjem na zgornji način. Dohodki so zelo visoki in najmanj trikrat presegajo izdatke. Količino pridelkov je možno še povečati kar je seveda odvisno od priprave zemlje in izboljšanja pridelovalnih vrst. Gnojienje mora biti najmanj tolikšno, kot ga priporočamo za hibridno koruzo, t. j. na ha: 400 do 500 q hlevskega gnoja, 15 do 20 q nitrofoskala in 400 kg nitromankala za dognojevanje. Sorta koruze Pionir 383 ali 377, Wisconsin 355 A v ravninskih okoliših, na Goričkem pa Wisconsin 270. V okolici Lendave morebiti W 461 A. Vse te sorte so pri nas preizkušene in se obnesejo ob normalnih vremenskih razmerah. Potrebna količina semena okrog 40 kg. Težavnejša je izbira buč. Imamo buče belec, ki imajo lupinasto seme, in buče golice, ki imajo, če so sortno čiste (ne križane), golo seme. Za industrijsko predelavo so bolj čislane golice, ker ni potrebno pečke lupiti in dajo razen tega tudi kvalitetnejše olje. Zlasti so zainteresirane na tem oljarne, za to pa skrbi Kme- tijsko-industrijski kombinat Pomurka (oljarna) Murska Sobota, da bi uvozili nekaj sto kg kvalitetnega semena teh buč za pridelovanje v sosevku. Kaj pomeni predlagano pridelovanje za posameznike — kmetovalce. 1. Koruze pridelamo dvakrat več kot znaša naše o-krajino povprečje. 2. Prildelek buče je podeseterjen, saj je padel pridelek buč v zadnjih letih prav močno, ker pač 'buče ne uspevajo v gostem sklopu hibridne koruze. Meso buče je enakovredna krma krmilni pesi. 3. Bučno seme — bučnica nam dalje dragoceno olje in najboljše, na beljakovinah bogate prge (pogače, sir). Če računamo pridelek semena na 1600 kg po hektaru (golcev). dobimo približno 600 kg olja in 100 kg bučnih prg. Kaj pomenijo ti povečani pridelki krme (koruze, bučnega mesa in prg) za našo živinorejo, ni potrebno dokazovati. Tega se menda vsak živinorejec zaveda. Če prenesemo le povečane pridelke in njihovo vrednost na dosedanje prideloval- na zemljišča s koruzo v Pomurju — bivši okraj Murska Sobota — ki znaša približno 8000 ha, dobimo za več milijard dinarjev povečano vrednost. Gornji sestavek ni zgolj teoretičnega značaja. Način pridelovanja je preizkušen na manjših zemljiščih in ga dobljeni podatki dopolnjujejo. Dobro vemo, da se naši kmečki pridelovalci težko odločijo za (kakšne novotarije oz. drugačen način pridelovanja, kot so ga vajeni. Zato pa priporočamo, da v letošnjem letu preizkusimo predlagani način prid'eIovanja na raznih mestih Pomurja, najbolje bi bilo v vsaki vasi, da bi tako imeli priložnost videti in se prepričati o prednosti tega meina vsi pridelovalci. Poskus lahko opravimo na manjših parcelah ali na delu parcele zraven koruze po starem načinu. Strokovna služba pri kmetijskih zadrugah je posebej in obširno seznanjena z zadevo in je pripravljena organizirati to pridelovanje na lastnem zemljišču, pa tudi v kooperaciji z individualnimi pridelovalci. Zato priporočamo vsem zainteresiranim, da se z zaupanjem obračajo na kmetijske strokovnjake pri KZ, ki jim bodo rade volje na razpolago. Letošnje začetno pridelovanje nam naj torej dokaže u-mestnost in visoko rentabilnost tega načina pridelovanja, v prihodnjem letu bomo pa lahko začeli na veliko. Emerik ŠIFTAR dipl. ogronom Količina pridelkov na I ha: 1. 120 q sveže koruze v storžih a 2500 din 300.000 din 2. Koruzinje 200 q a 100 din 20.000 din 3. Buče, meso, 750 q a 400 din 300.000 din 4. 1600 kg; bučnic a 250 din 400.000 din Skupaj: 1,020.000 din POMURSKI VESTNIK, 14. MARCA 6